1. EPIDEMIOLOGIJA

POSAMEZNIK-POPULACIJA Klinina medicina Diangoza: anamneza, klinini pregled, dodatne preiskave Zdravljenje in prepreevanje Javno Zdravje Diagnoza: ocena bremena bolezni z epidemiolokimi kazalci Zmanjevanje bremena raka preventivna

EPIDMEIOLOKI TRIKOTNIK DEJAVNIK TVEGANJA ->OKOLJE -> GOSTITELJ

EPIDMEIOLOGIJA je veda o pogostosti, razporeditvi in vzronosti pojavljanja kake bolezni ali drugih za zdravje pomembnih v doloeni populaciji ima kljuno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.

VEJE EPIDEMIOLOGIJE OPISNA - Prouuje pogostost in razporeditev zdravstvenega problema. ANALITINA Ie vzroke za razline zdravstvene probleme, pruuje vlogo izpostavljenosti razlinim dejavnikom. EVALUATIVNA Ocenjuje uinkovitost javnozdravstvenih ukrepov in programov, ter predlaga nove, ustrezne reitve.

DEMOGRAFSKI KAZALCI PREBIVALSTVO ali POPULACIJA vsi ljudje, ki v doloenem obdobju bivajo na doloenem obmoju. VELIKOST PREBIVALSTVA odvisna od 3 procesov: ROJEVANJA, UMIRANJA, PRESELJEVANJA. NATALITETA razmerje med tevilom ivorojenih otrok v opazovanem kalendarskem letu in srednjim tevilom prebivalstva v tem letu. RODNOST razmerje med tevilom ivorojenih otrok v opazovanem koledarskem letu in srednjim tevilom ena v rodni dobi v tem letu. UMRLJIVOST razmerje med tevilom umrlih v opazovanem koledarskem letu in srednjim tevilom prebivalstva v tem letu. NARAVNI PRIRAST razlika med tevilom ivorojenih otrok in tevilom umrlih na doloenem obmoju v koledarskem letu. POPULACIJSKA PIRAMIDA grafiki prikaz strukture prebivalstva po spolu in starosnih skupinah v doloenem letu.

VIRI DEMOGRAFSKIH PODATKOV POPISI PREBIVALSTVA CENTRALNI REGISTER PREBIVALSTVA STATISTINI LETOPIS SURS

KAZALCI ZDRAVSTVENEGA STANJA PREBIVALSTVA INCIDENCA tevilo novih primerov,epizod ali dogodkov, ki se pojavijo v doloenem obdobju (1 eto). PREVALENCA tevilo obstojeih primerov, epizod ali pojavov v tono opredeljenjem trenutku ali doloenemu asovnemu obdobju. Odvisni so od ljudi, kis o zboleli v preteklosti in kaejo znake bolezni e v sedanjosti.

Veanje: POVEANJE INCIDENCE, PRISELJEVANJE BOLNIKOV, PRISELJEVANJE ZA BOLEZEN DOVZETNIH, ODSELJEVANJE ZDRAVIH, PODALJEVANJE IVLJENSKE DOBE BOLNIH, BOLJA DIAGNOSTIKA Manjanje: KRAJE TRAJANJE BOLEZNI ZNIANE INCIDENCE PRISELJEVANJE ZDRAVIH IZSELITEV BOLNIH

UMRLJIVOST tevilo umrlih v doloenem obdobju Specifina stopnja umrljivosti podatek o umrljvostni stopnji v doloeni skupini in rauna se je zato, da lahko ugotavljamo specifine dejavnike: SPOL, STAROST, SOCIALNI STATUS, NARODNOST. PREIVETJE odstotek bolnikov, ki je po izbranem asovnemu obdobju ob ugotovitve diagnoze e iv. kompleksna ocena bremena bolezni zrcali uspeno vseh programov zdravstvenega varstva: PREVENTIVA, ZGODNJE OTKRIVANJE IN DIANGOSTIKA, ZDRAVLJENJE, REHABILITACIJA

STAROSNO STANDARDIZIRANE STOPNJE Uporabljamo kadar elimo primerjati dve populaciji med sabo odpraviti uinke moteih spremenljivk. STAROSNA STANDARDIZACIJA - je matematina metoda, s katero naredimo strukturo prebivalstva v vseh populacija navidezno enako. Uporabljamo jo: pri prebivalstvu z razlino starostno strukturo pri primerjavi razlinih asovnih obdobij

VIRI ZDRAVSTVENIH PODATKOV STALNI VIRI REGISTRI - so zakonsko definirani in na voljo za najpomembneje pojave OBASNI (AD HOC) VIRI ko iz rednih virov ne moremo zbrati potrebnih in zanesljivih podatkov jih lahko pridobimo sami s pomojo: VPRAALNIKOV in INTERVJUJEV DNEVNIKOV PREGLEDOV MEDICINSKE DOKUMENTACIJE DIREKTNIMI MERITAVMI (bioloki in okoljski material)ZDRAVSTVENI REGISTRI so uradne ustanove, ki zbirajo podatke o bolnikih in njihovi bolezni za potrebe zdravstvene statistikeVrste registrov POPULACIJSKI: podatki o vseh novih primerih v opredeljeni populaciji: pomembni za doloanje bremena bolezni, nartovanje zdravstvenih zmogljivosti in preventivnih ukrepov, epidemioloke in klinine tudije BOLNININI:podatki o zdravljenih v doloeni bolninici: pomembni za klinine tudijeOPISNA EPIDEMIOLOGIJA Prouuje pogostost in razporeditev zdravstvenega problema.

ANALITINA EPIDEMIOLOGIJA ie vzroke za razline zdravstvene probleme, prouuje vlogo izpostavljenostim razlinih dejavnikov

DEJAVNIK TVEGANJA So vsi faktorji, ki lahko vplivajo na posameznikova zdravje: VAROVALNI DEJAVNIKI NEVARNOSTNI DEJAVNIKI

SPLOEN PRINCIP UGOTAVLJANJA POVEZANOSTI V EPIDEMIOLOGIJI Uporabljamo EPIDEMIOLOKE RAZISKAVE v katerih primerjamo skupino oseb, ki so razlino izpostavljene dejavnikom tveganja, in pri njih ugotavljamo pojavljanje bolezni. Glavni cilj epidemioloke raziskave je kvantificirati povezavo med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in boleznijo.

TVEGANJE je definirano kot verjetnost: za pojav neke bolezni (incidenca); imeti neko bolezen (prevalenca); smrti (umrljivost).

V epidemiolokih raziskavah torej primerjamo tveganje med izpostavljenimi in neizpostavljenimi.

VRSTE EPIDEMIOLOKIH RAZISKAV INTERVENTNE (EKSPERIMENTALNE) RAZISKAVE KLININI POSKUSI TERENSKI POSKUSI OPAZOVALNE (NEEKSPERIMENTALNE) RAZISKAVE KOHORTNE TUDIJE TUDIJE PRIMEROV IN KONTROL PRESENE TUDIJE EKOLOKE RAZISKAVE

Interventne razskave Razdelitev oseb v skupino izpostavljenih in neizpostavljenih je popolnoma v rokah raziskovalca. e je razdelitev narejena pravilno (RANDOMZACIJA), se skupini razlikujeta izkljuno glede na izpostavljenost. Interventne raziskave so med vsemi epidemiolokimi raziskavami najbolj podobne klininim poskusom. DVA TIPA INTERVENTNIH RAZISKAV KLININI POSKUSI (bolniki): njihov glavni cilj je ovrednotiti nova pristope k zdravljenju TERENSKI POSKUSI (zdravi): njihov glavni cilj je ovrednotiti vlogo novega dejavnika ali postopka, ki naj bi zmanjal pojavljanje neke bolezni

RANDOMIZACIJA Postopek pri katerem zagotovimo vsaki osebi enake monosti, da bo razporejena v intervencijsko ali kontrolno skupino: izognemo se pristranosti izbora ustvarimo skupine v katerih so delei znanih in neznanih dejavnikov tveganja enaki Metode randomizacije enostavna randomizacija omejena randomizacija stratificirana randomizacija usklajevanje parov

OPAZOVALNE EPIDEMIOLOKE RAZISKAVE Raziskovalec samo opazuje in belei tevilo primerov med ljudmi, ki so izpostavljeni nekemu dejavniku tveganja in tistimi, ki to niso. Glavni problem je, da se ponavadi skupini razlikujeta e po tevilnih drugih karakteristikah, kar moti konne rezultate.

INTERPRETACIJA REZULTATOV Statistina povezanost (vpliv faktorja na zdravstveni kazalec dokazan sstatistinim testom v epidemioloki raziskavi) NE ODRAA VEDNO dejanske povezanosti.

VRSTE STATISTINE POVEZANOSTI LANA POVEZANOST OBRATNA POVEZANOST INDIREKTNA POVEZANOST POVEZANOST Z MOTEIM DEJAVNIKOM PRAVA VZRONA POVEZANOST

KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE VZRONOSTI ASOVNO ZAPOREDJE BIOLOKA VERJETNOST SKLADNOST MO POVEZANOSTI UINEK DOZA-ODGOVOR UINEK UKREPA

MRTVOROJENOST otrok je brez znakov ivljenja, tehta vsaj 500g, rojen po 22 tednu nosenosti

2. VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI

DEFINICIJA v populaciji je mono razirjena poviana umrljivost med delovno aktivnim prebivalstvom povezano z velikimi ekonomskimi stroki vplivajo na kvaliteto in kvantiteto potomstva na njih ni mogoe vplivati z javno zdravstvenimi ukrepi

KRITERIJI Kriterij razirjenosti / monosti hitre raziritve Kriterij umrljivosti Kriterij finannega bremena Kriterij JZ ukrepanja

VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI NENALEZLJIVE BOLEZNI: bolezni srca in oilja, rak POKDBE (delavno aktivni, moki) NALEZLJIVE BOLEZNI (spea nevarnost) DUEVNE MOTNJE (ekonomsko breme)

STOPNJA PREZGODAJ IZGUBLJENIH LET (PYLL) - Pokodb in zastrupitve, Rak, BSO, Bolezni prebavil

DEMOGRAFSKE ZNAILNOSTI zvievanje starosti ob smrti, nizka stopnja umrljivosti dojenkov, podaljevanje priakovanega trajanja ivljenja

NAJPOGOSTEJI RAKI V SLOVENIJI KOA, DD, PLJUA, DOJKA, PROSTATA

JAVNOZDRAVSTVENI UKREPI PRIMARNA PREVENTIVA: prepreevanje izpostavljenosti dejavnikom tveganja SEKUNDARNA PREVENTIVA: organizirani presejalni programi za 3 lokacije raka (ZORA, DORA, SVIT) TERCIARNA PREVENTIVA: kurativa, rehabilitacija in paliativa

POKODBE Akutna okvara zdravja zaradi neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali keminega uinka, lahko pa je tudi posledica hitre spremembe poloaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziolokega stanja organizma. Pokodbe doma in v prostemasu Pokodbe pri delu Prometne pokodbe

NALEZLJIVE BOLEZNI so vse bolezni, ki jih povzroajo mikroorganizmi ali njihovi toksini produkti (bakterije, virusi, zajedavci, gliv, plesni) in se prenaajo iz loveka na loveka ali z ivali na loveka. SPORADINE, ENDEMINE, PANDEMINE, EPIDEMINE

Nalazljive bolezni po umrljivosti Bolezni spodnjih dihalnih poti HIV / AIDS revesne bolezni TBC Malarija Opice Oslovski kaelj

BREME V Sloveniji trenutno majhno Znane bolezni, ki so postale ponovno problem zaradi odpornosti na zdravila ali zaradi prenehanja izvajanja JZ ukrepov Opustitev cepljenja Odpornost na antibiotike

Voglarikova veriga

VIR IN REZERVOAR

VZRONI AGENS

POT PRENOSA

VSTOP GOSTITELJA

JAVNOZDRAVSTVENI UKREPI zakon o nalazljivih bolezni sploni higienski ukrepi (HACCP) DDD (deratizacija, dezinsekcija, dezinfekcija) epidemioloko spremljanje cepljenje in kemoprofilaksa izolacija (driske pri inkontitnetnih, MRSA)

Epidemioloki nadzor Epidemioloko spremljanje: je kljuen proces za pravoasno zaznavanje kroenja povzroitelja v populaciji. Zaeljeno je da v okviru spremljanja dobimo podatke o porastu zbolevanja in o obsegu zdravljenja. PASIVNI NADZOR: obvezno prijavljanje nalezljivih bolezni, AKTIVNI NADZOR: (gripa), 1. zajamemo dovolj velik dele prebivalstva ki ga opazujemo, 2. vzorec je glede na starostno strukturo reprezentativen za populacijo, 3. zagotovimo geografsko pokritost celotne drave.

DUEVNE MOTNJE Duevno zdravje je stanje dobrega poutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem ivljenju, uinkovito in plodno dela in prispeva v svojo skupnost. Duevno zdravje opredeljujejo: lovekovo notranje psihino stanje, njegovi odnosi z drugimi, njegovo delovanje, sposobnost, da obvladuje svoje ivljenje in se uspeno sooaz razlinimi situacijami, obremenitvami in teavami Najpogosteje: Unipolarna depresija Motnje, povezane z uporabo psihoaktivnih snovi Shizofrenija Bipolarna motnja Obsesivno-kompulzivna motnja

NAJPOGOSTEJI RAKI V SLOVENIJI SO: KOA DEBELO REVO IN DANKA, PLJUA, DOJKA, PROSTATA

3. PREVENTIVA

BOLEZEN Bolezen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kae z znailnim nizom simptomov in znakov ter katerega etiologija, patologija in prognoza so lahko znane, ali pa ne.

ZDRAVJE Zdravje je stanje popolnega telesnega (fizinega), duevnega (mentalnega) in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj stanje odsotnosti bolezni ali betenosti/nemoi.

PRIMARNA PREVENTIVA Cepljenje - Cepljenje je varen in uinkovit nain zaite pred nalezljivimi boleznimi. Opustitev cepljenja povzroi ponoven pojav epidemij nevarnih bolezni. Cepljenje zaiti tako cepljeni osebo kot celotno skupnost REDNA IMUNOST - recepljenost populacije mora biti za dosego redne imunosti velika. Obvezna cepljenje v Sloveniji: davica tetanus oslovski kaelj otroka paraliza Hib opice mumps rdeke hepatitis B Priporoena cepljenja gripi pnevmokokni pljunici KME HVA HVB HPV rotavirusom steklini nalezljivim boleznim tretjega sveta PRIMARNA PREVENTIVA: Zveanje vpliva varovalnih dejavnikov. Zmanjanje vpliva nevarnostnih dejavnikov. Zveanje odpornosti na nevarnostne dejavnike (cepljenje)

DEJAVNIKI TVEGANJA So promotorji slabega zdravja na katerega zdravstvo ne more vplivati. Dejavniki tveganja- pesimizem,streh,stres,slabo sprejemanje lastnih ustev, neznamo zaprositi za pomo, malo t.prijateljev, nezdrav nain ivljenja, nezadostna fizina aktivnost. FIZIKALNI DEJAVNIKI: Ionizirano sevanje Neionizirano sevanje Svetloba Zvok Pritisk Toplota BIOLOKI DEJAVNIKI Mikroorganizmi in njihovi toksini lenonoci Alergeni in toksini Proteinski alergeni KEMINI DEJAVNIKI Anorganske snovi Organske snovi

MEHANSKI DEJAVNIKI Nezgode (pokodbe) Ponavljajoi se gibi Prisilna dra SOCIALNI DEJAVNIKI Druina in gospodinjstvo Drava in narod EKONOMSKI DEJAVNIKI Zaposlenost Dohodek Stanovanje Izobrazba KULTURNI DEJAVNIKI Vera Umetnost Vrednostni sistem Zakoni Obiaji Pravila ivljenja in obnaanja Strategija zmanjanja visokega tveganja posameznika usmerjana le na posameznike z visokim tveganjem se ne ukvarja z veinskim delom populacije zdravljenje oseb z zvianim krvnim tlakom zmanja populacijsko tveganje srnega infarkta za 15 % Populacijska strategija odpravlja/zmanjuje vpliv dejavnika, ki je prisoten v celotni populaciji zmanjujemo povpreno tveganje v populaciji zmanjanje krvnega tlaka z 5 mm v celotni populaciji zmanja populacijsko tveganje srnega infarkta za 33 % POZITIVNE LASTNOSTI korenitost velik potencial za celotno prebivalstvo primerna za vpliv na obnaanje prebivalstva NEGATIVNE LASTNOSTI malo prednosti za posameznika slaba motivacija posameznika slaba motivacija zdravnika zmanjanje tveganja je lahko majhno PARADOKS POPULACIJSKE PREVENCIJE: ko preventivni ukrepi na ravni populacije prin esejo malo koristi posameznikuSEKUNDARNA PREVENTIVA vkljuuje vse postopke, ki vodijo v zgodnje odkrivanje bolezni ali sprememb, ki v to bolezen vodijo PRESEJANJE: Odkrivanje bolezni (ali predbolezenskih sprememb) e preden se pojavijo simptomi ali znaki ZGODNJE ODKRIVANJE: imprejnja diagnoza bolezni , e se pojavijo sumnjivi simptomi ali znaki, vodi k temu da je bolezen odkrita v zgodnji obliki Individualno (oportunistino) presejanje: Presejalna preiskava se opravi na pobudo posameznika ali zdravnika. Organizirano presejanje: Zdr. Sistem spodbuja izbrano skupino posameznikov, da bi se odloili za testiranje za katero se drugae ne bi organiziran program ki naj zajeme vsaj 70% ciljnega prebivalstva Rutinsko presejanje: anemija, RhD status, hepatitis B, HIV, sifilis, imunost za rdeke, dejavniki tveganja za preeklamspijo, Spina bifida, anencefalija, Downov sindrom Pri osebah z viskoim tveganjem: anemija srpastih celic, Tay-Sachova bolezen

MERILA ZA OCENU PRIMERNOSTI PRESEJANJA BOLEZEN: je prisotna v tarni populaciji; je velik javnozdravstveni problem; znan je naravni potek bolezni zmoni smo odkrivanja bolezni v predklinini fazi; z zgodnjo diagnostiko in zdravljenjem je mono izboljati izid; presejanje bo na populacijski ravni zmanjalo incidenco in/ali umrljivost. PRESEJALNI TESTI mora biti enostaven, zanesljiv in sprejemljiv z moralno-etinega vidika; imeti mora dovolj veliko specifinost in obutljivost; stroki testa morajo biti ustrezno manji od koristi, ki jo bomo imeli z zgodnjo diagnozo.PRESEJANJE POGLEDATI TABELU 60 65 SLAJD!!! TEAVE PRI NEUSTREZNOM REZULTATU PRESEJALNEGA TESTA: PRAVILNO POZITIVNI oigosani (spadajo med bolne od presejalnega testa naprej) LANO POZITIVNI nelagodje strah pred nadaljnjimi preiskavami rast strokov LANO NEGATIVNI lani obutek varnosti (zanemarjanje zgodnjih znakov bolezni) zakasnjen zaetek zdravljenja MERILA ZA OCENJEVANJE UPRAVIENOSTI PRESEJANJA IN MONE PRISTRANOST AS PREDNOSTI: je interval med asom diagnoze, ki jo postavimo na podlagi presejalnega testa in asom diagnoze, ki bi jo postavili zaradi pojava klininih znakov. AS TRAJANJA: je interval med postavitvijo diagnoze in konnim dogodkom (ozdravitev/smrt). AS TRAJANJA MONE PRISTRASNOSTI: veina kroninih bolezni ne napreduje pri vseh ljudi enako hitro, S presejanjem bomo v veji meri odkrili ljudi s poasi napredujoo boleznijo, ki imajo veinoma boljo prognozo.

ZORA Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materninega vratu NAMEN: zmanjati zbolevnost in umrljivost za RMV v Sloveniji. PRISTOP: aktivno presejanje vseh navidezno zdravih ensk starih med 20 in 64 let s pregledom celic v brisu materni nega vratu enkrat na tri leta. Presejalni test: Pregled celic brisa materninega vratu in razvranje celinih sprememb (prej po Papanicolaou) Testi so: ZANESLJIVI, UINKOVITI, UGODNI, PREPROSTI, DOSTOPEN, SPREJEMLJIV

NEGATIVEN IZVIDPOZITIVEN IZVID

A (normalne celice)B (vnetne spremembe)C (blage, zmerne, hude celine spremembe)

Sprejemljanje aktivnosti in kakovosti dela izvajalcev CITOLOKI LABORATORIJ, GINEKOLOKI TIMI, REGISTER ZORA, ANALIZA OBRAVNAVE BOLNIC Z RMV PRED NASTOPOM BOLEZNI

DORA Dravni presejalni program za raka dojk NAMEN: zmanjati umrljivost za rakom dojk v Sloveniji za 20-30 %. PRISTOP: aktivno presejanje vseh navidezno zdravih ensk starih med 50 in 69 let s preventivno mamografijo enkrat na dve leti. NEINVAZIVNA DIAGNOSTIKA (rtg slikanje, UZ) -> INVAZIVNA DIAGNOSTIKA (UZ vodena biopsija, stereotaktina biopsija , duktografija)

SVIT Dravni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem revesu in danki. Namenjen je mokim in enskam, starim od 50 do 69 let. Kot metoda presejanja za RDD je v uporabi test na prikrito krvavitev v blatu. Pri udeleencih presejanja s pozitivnim testom je potrebno opraviti kolonoskopijo. CILJI PROGRAMA: 25 % zmanjanje incidence RDD = letno 300 obolelih manj; 25-30 % zmanjanje umrljivosti za RDD = letno 200 smrti manj; poveanje delea odkritega RDD v omejeni obliki iz 12 % na ve kot 50 % e po prvem ciklusu (prvih 2 letih); bolja kakovost ivljenja bolnikov z zdravljeno predrakavo spremembo in zgodnjim rakom; znianje finan nega bremena RDD.

TERCIARNA PREVENTIVA Vkljuuje vse postopke, ki pripomorejo k zmanjanju telesnih, duevnih in socialnih posledic e izraene bolezni. Glede na to v kateri fazi naravnega poteka bolezni izvajamo preventivo lahko ukrepe terciarno preventive delimo na: KURATIVNE UKREPE REHABILITACIJSKE UKREPE PALIATIVNE UKREPE.

PALIATIVA Paliativna oskrba je aktivna celostna oskrba bolnika z napredovalo boleznijo, pri kateri ozdravitev ni ve mona. NAELA PALIATIVNE MEDICINE Spotuje ivljenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Smrti niti ne zavlauje niti ne pospeuje. Skrbi za lajanje boleine in drugih bolezenskih znakov. Bolniku nudi psihino, socialno in duhovno oporo. Bolniku nudi podporo, da lahko ivi im bolj neodvisno in polno ivljenje do smrti. Pomaga bolnikovi druini in blinjim med boleznijo in v asu alovanja. PODROJA PALIATIVNE MEDICINE onkologija geriatrija psihiatrija nevrologija pulmologija kardiologija infekcijske bolezn

KURATIVA ZDRAVSTVENI VIRI: bolnice, postelje, kader KORIENJE ZDRAVSTVENIH VIROV IN STROKI POVEZANI S TEM: sprejemi, trajanje obravnav, stroki

REHABILITACIJA TEVILO BOLNIKOV NA REHABILITACIJI Po starosti spolu obini bivalia glavnih skupinah bolezni trajanju rehabilitacije

4. ZDRAVSTVENI SISTEM IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST Obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci Izvaja aktivnosti varovanja zdravja prebivalstva, ki jih delimo na dve veji: Zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z ohranjanjem in krepitvijo zdravja= JAVNOZDRAVSTVENA DEJAVNOST Zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni= ZDRAVSTVENA DEJAVNOST v ojem pomenu Zdravstevna dejavnost je lahko organizirana kot: JAVNA ZDRAVSTVENA SLUBA ZASEBNI IZVAJALCI, ki so lahko vpeti v javno zdravstveno mreo ali pa delujejo v mrei zasebnikov

FINANCIRANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Nain financiranja: Preko davkov (del v zdravstveni proraun) Preko neposrednih plail

MEDEICINSKA ZNANOST IN TEHNOLOGIJA Imata pomembno vlogo pri izboljevanju postopkov zdravljenja ter poveevanju uspenosti in uinkovitosti sistema zdravstvene dejavnosti. Ima visoko stopnjo avtonomnosti.

ZDRAVSTVENA POLITIKA/ POLITIKA ZDRAVJA Opredeljuje obseg in nain delovanja sistema zdravstvenega varstva ter doloa v kaknem odnosu bo sistem zdravstvenega varstva do drugih kljunih funkcij drave. Politika zdravja = zdravstvena politika drave je usmerjena v zdravje in ne le v izvajanje akti vnosti povezanih z zdravljenjem bolezn

BICMARKOV MODEL Temelji na naelih obveznega javnega zdravstvenega zavarovanja (socialne varnosti) Vsi dravljani, ki imajo dohodek plaujejo prispevke v ustreznem deleu Osebe brez dohodka so po principu solidarnosti upraviene do osnovnega zdravstvenega varstva Drava ima manjo vlogo, njena naloga je zagotoviti pravno osnovo za delovanje te oblike zdravstvenega zavarovanja ter nadzor nad izvajanjem zakonov Prispevke so plaevali delojemalci in delodajalci Model se je prenesel tudi na druga podroja srednje Evrope Glavne znailnosti zavarovanje je krilo stroke zdravljenja vsem, ne glede na viino plaanih prispevkov pravice do denarnih nadomestil (v asu bolezni, pokodb, poroda, brezposelnosti,...) prispevke so plaevali delojemalci in delodajalci naelo solidarnosti, za materialno ibkeje je drava prevzela del odgovornosti cene zdravstvenih storitev so uravnavali v modelu partnerstva predstavniki izvajalcev, zavarovancev in oblasti

BEVERIDGEOV MODEL Temelji na predpostavki, da mora celotno socialno in zdravstveno varnost svojim dravljanom zagotoviti drava Uveljavljen po 2. svetovni vojni v Veliki Britaniji- ekonomist William Henry Beveridge Temelji na preprianju, da je mogoe dosei izboljanje zdravstvenega stanja prebivalstva, e ta zagotovi materialne, kadrovske, tehnoloke in organizacijske pogoje, ki bodo vsem omogoali dostopnost do zdravstvenih storitev Angleka nacionalna zdravstvena sluba - NHS Sredstva za financiranje zdravstvenih storitev zagotavlja drava iz davkov v dravnem proraunu Ni plaevanja prispevkov sredstvih odloa parlament organizaciji zdravstvene slube pa vlada Ta sistem je e bolj socialen kot Bismarckov Poleg Anglije, e na vedskem, Danskem, Kanadi, Italiji,

KOMERCIALNI MODEL Tu vladajo naela ponudbe in povpraevanja po zavarovanju pred posameznimi zdravstvenimi problemi in z njimi povezanimi tveganji Ni zakonske ureditve (oz. so skromne) Zavarovanci plaujejo premije, izbirajo programe Zavarovanec sam postavlja pogoje zavarovanja Ne pozna socialnih primesi - predstavnik= ZDA

SEMAKOV MODEL Temeljil na socialistinih naelih, nastal v Sovjetski zvezi kot vzporednica Beveridgevemu - razlika le ideoloka, Semako je zamisel priredil potrebam socializma Trdil je,da je socialistina druba preko svojih dravnih intitucij dolna zagotoviti svojim prebivalcem vse dobrine povezane z zdravjem brez doplail na najviji moni ravni. Zasebna praksa ni bila mona Sovjetska zveza, v doloeni meri tudi biva Jugoslavija Vsi sistemi v dananjem asu uveljavljajo naelo delitve strokov oziroma sozavarovanja

PRIMARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZAJEMA: Osnovno zdravstveno dejavnost, LEKARNIKO DEJAVNOST, ki se zagotavlja v lokalnih skupnostih NAMENJENA: Posameznikom, druinam, lokalnim skupnostim, obinam Pokriva potrebe do 50.000 prebivalcev Obiajno so to pri nas zdravstveni domovi

SEKUNDARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZAJEMA: SPECIALISTINO AMBULANTO-BOLNININO DIAGNOSTINO IN TERAPEVTSKO ZDRAVSTVENO DEJAVNOST Pokriva potrebe do 100.000 - 500.000 prebivalcev Obiajno so to pri nas BOLNINICE

TERCIARNA RAVEN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZAJEMA: OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI KLINIK IN INTITUTOV, VKJUNO Z ZNANSTVENO IZOBRAEVALNO IN ZNANSTVENO Znailne zelo specializirane institucije s strokovnjaki, ki so usposobljeni za obravnavo relativno redkih in praviloma tehnoloko zelo zahtevnih medicinskih problemov Naeloma pokriva veje geografsko podroje: 500.000 5 milijonov prebivalcev

KRITERIJ KAKOVOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RAZPOLOLJIVOST ZADOSTNOST DOSTOPNOST SPREJEMLJIVOST PRIMERNOST OCENLJIVOST ODGOVORNOST POPOLNOST VSEOBSENOST KONTINUITETA

EKONOMSKI VIDIKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DOLGE AKALNE DOBE STALNO POMANJKANJE SREDSTEV POMANJKLJIVA SKRB ZA KAKOVOST DELA

ZMOGLJIVOST SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA FINANNIMI VIRI LOVEKIMI VIRI ORGANIZACIJSKIMI ZMOGLJIVOSTMI IN SPOSOBNOSTMI

STROKI ZDRAVSTVENE OSKRBE NEPOSREDNI FIKSNI IN SPREJEMLJIVI POSREDNI MEDICINSKI IN NEMEDICINSKI NEOTIPLJIVI

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST PRIMARNA zdravstveni domovi, zasebni zdravstveni delavci, SEKUNDARNA bolninice, zdravilia, zasebni zdravniki specialisti TERCIARNA klinike, initituti, republiki zavodi

DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA zdr.stanje prebivalstva kulturne znailnosti prebivalstva demografska struktura prebivalstva ekonomsko stanje prebivalstva politina ureditev drave

PARTNERJI V SISTEMU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA izvajalci zdravstvene dejavnosti uporabniki zdravstvenih storitev lastniki drava planiki izvajanja zdravstvenih storitev zdravstvene ustanove

SMISELNO RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO EKONOMIKA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

PRAVICE IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA storitev osnovne zdravstvene dejavnosti storitev zobozdravstvene dejavnosti do storitev v posebnih socialnih zavodih storitev specialistine amb., bolninine in terciarne dejavnosti zdravilikega zdravljenja do obnovitvene rehabilitacije do prevoza z reevalnimi in drugimi vozili do zdravil na recept, do medicinskih pripomokov med potovanjem in bivanjem v tujini do zdravljenja v tujini

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 3 RAVNI1. PRIMARNA RAVEN zdravstveni domovi, zasebni zdravstveni delavci (NMP, patronaa, ...)2. SEKUNDARNA RAVEN bolninice, zdravilia, zasebni zdraviki specialisti3. TERCIARNA RAVEN klinike, intituti, republiki zavodi

VLOGA DRAVE Skrb za delovanje sistema zdravstvenega varstva in skrb za zdravje prebivalcev republike Slovenije. Pomembne pristojnosti: Postavitev sistema zdravstvenega varstva v RS Vodenje zdravstvene politike Spremljanje delovanja sistema zdravstvenega varstva in njegove kakovosti

NADZOR Nadzor v sistemu zdravstvenega varstva STROKOVNI FINANNI ZDRAVNIKI OBMONIH ENOT ZZZS NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONSKIH DOLOIL ZDRAVSTVENI INPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE

STROKOVNI NADZOR Izvajajo stanovske zbornice razlinih skupin zdravstvenih delavcev: zdravnikov, farmacevtov, strokovnjakov za zdravstveno nego Zdravika zbornica Lekarnika zbornica Zbornica zdravstvene in babike nege

MINISTARSTVO ZA ZDRAVJE opravlja naloge na podruju: javnega zdravja zdravstvenega varstva zdravstvene ekonomike odnosi z javnostjo mednarodni odnosi in evropske zadeve

DIREKTORAT ZA JAVNO ZDRAVJE nartovanje in spremljanje izvajanja javne slube na podroju javnega zdravja obvladovanje nalezljivih bolezni spremljanje vplivov okolja na zdravje krepitev raziskovalne dejavnosti nartovanje in spremljanje izvajanja presejalnih programov nartovanje in spremljanje izvajanja preventivnih programov v primarnem zdr.varstvu zagotavljanje varstva in zdr. ustreznosti prehrane