javni strokovni svetovalec in obračun plač proračunskih sredstev...

Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Februar 2017

2 Februar 2017

Javni sektor

V februarski številki vestnika se ukvarjamo z

zakonskimi spremembami, sprejetimi ob koncu

lanskega leta, ki pomembno vplivajo na javni

sektor. Ena takšnih je zagotovo sprejetje novega

Zakona o ukrepih na področju plač in drugih

stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v

javnem sektorju, ki, kot boste lahko prebrali v

nadaljevanju, prinaša kar nekaj novosti. Za vas smo pripravili tudi priročen

pregled sprememb predpisov, ki vam bo prišel prav pri pripravi finančnega

načrta za leto 2017.

Seveda pa tudi tokrat nismo pozabili na rešitve dilem, s katerimi se

srečujete v praksi. Posebej smo se posvetili izplačilu jubilejne nagrade,

solidarnostne pomoči in odpravnine, s pomočjo naših strokovnjakov pa

smo osvetlili tudi področji javnega naročanja ter knjiženja nekoliko manj

pogostih situacij.

Vabljeni k prebiranju,

Barbara Slivnik,

strokovna urednica

➣ Stabilizacijski ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela

v javnem sektorju za leto 2017 2➣ Povzetek sprememb predpisov, ki vplivajo na pripravo finančnega

načrta posrednega proračunskega uporabnika za leto 2017 5

➣ Ali delavki pripada solidarnostna pomoč? 6➣ Podatki o naročilih male vrednosti 7➣ Podaljšanje delovnega razmerja 7➣ Ali se zaposlitev preko javnih del šteje v delovno dobo? 8➣ Poročanje stroškov poti 8➣ Reference, zahtevane v razpisni dokumentaciji 9➣ Knjiženje oskrbnin 10➣ Upravičenost do izplačila odpravnine 10➣ Knjiženje prejetih sredstev iz EU 11➣ Kaj se šteje v delovno dobo? 11➣ Stroški prihoda na delo 12➣ Društvo in ugodnosti članov v tem društvu 12➣ Ali se dodatki k plači upoštevajo pri izračunu odpravnine? 13➣ Upoštevanje davčne stopnje pri knjiženju 14➣ Obdavčitev stavbne pravice z DDV, DPN in dohodnino 14➣ Knjiženje investicije (občina – šola) 15➣ Višina solidarnostne pomoči 15➣ Obračun DDV pri prodaji zemljišča 16

IZ ZAKONODAJE

VPRAŠANJA – ODGOVORI

IZ ZAKONODAJE

Stabilizacijski ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela

v javnem sektorju za leto 2017

Da bi Republika Slovenija zagotovila stabilizacijo oziroma vzdržnost javnih financ, je bil konec decembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije po nujnem postopku sprejet Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju ZUPPJS17). ZUPPJS17 je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016, s pričetkom veljavnosti 1. 1. 2017, in je nadomestil predhodni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15; v nadaljevanju ZUPPJS16).

Z novim ZUPPJS17 so bili zaradi vzdrževanja stabilne gospo-darske rasti iz leta 2016 in trajnega strukturnega uravnoteže-nja javnih financ podaljšani nekateri ukrepi s področja plač in drugih stroškov dela javnih uslužbencev, saj se z novim za-konom ponovno začasno omejujejo plače, drugi stroški dela javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk in funkcionar-jev oziroma funkcionark ter določajo nekateri drugi ukrepi v javnem sektorju.

Stabilizacijski ukrepi v zvezi z začasnimi ukrepi na plače v letu 2017

ZUPPJS17 v zvezi s plačno lestvico javnih uslužbencev tokrat ni določil nobene posebnosti, tako da se tudi v 2017, kot že vse od 1. 9. 2016 (ZUPPJS16), za določitev osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev uporablja plačna lestvica, določena v prilogi 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS).

Glede redne delovne uspešnosti je ZUPPJS17, tako kot že prej ZUPPJS16, podaljšal že obstoječi ukrep, tako da javnim uslužbencem in funkcionarjem, ne glede na določbe 22. in 22.a člena ZSPJS, do 31. decembra 2018 del plače za redno delovno uspešnost še vedno ne pripada.

Februar 2017 3

Javni sektor

Nadomestilo plače v višini 80 % osnove kot pri funkcionarjih pripada v letu 2017 in 2018 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.

V okviru tega prispevka opozarjamo še na eno določbo ZUPPJS17, ki se nanaša na posebno ureditev glede na kolektivno zavarovanje javnih uslužbencev, in sicer da je lahko, ne glede na določbe 245. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki določa minimalno vpla- čilo kolektivnega zavarovanja v višini najmanj 240 EUR, po ZUPPJS17 v letu 2017 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, tudi nižji od 240 evrov.

Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2017 in 2018

Ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2017 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2017, javni uslužbenci in funkcionarji, ki pa napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv v letu 2018, pa pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2018.

Ne glede na navedeno, pa javni uslužbenci in funkcionarji pri-dobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega nazi-va, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravlja-nje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

Regres za letni dopust za leto 2017

ZUPPJS17 ureja regres za letni dopust za leto 2017 ugodneje, kot je to določal ZUPPJS16 za leto 2016. Regres za letni dopust

V zvezi z delovno uspešnostjo iz naslova povečanega obse-ga dela ZUPPJS17 določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko do 31. decembra 2018 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proraču-na, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo de-lovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov nje-gove osnovne plače.

Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju ZUPPJS17 izrecno določa, da se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2018 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju.

Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2018 uporabniki proračuna porabijo enako kot v letu 2016, in sicer največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS.

Ne glede na določbe ZUPPJS17 v zvezi z delovno uspešnostjo iz naslova povečanega obsega dela, pa lahko uporabniki v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindi- katom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega sporazuma oziroma dogovora.

ZUPPJS17 nadalje vsebuje tudi dvoletno ureditev v zvezi z nadomestilom plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. V letih 2017 in 2018 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.

4 Februar 2017

Javni sektor

socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta. Javnemu uslužbencu se lahko v letu 2017 določi še največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

Izplačevanje jubilejnih nagrad v letih 2017 in 2018

Zaposlenemu pripada v letih 2017 in 2018 jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moškemu in ženski), ki bi v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v preho-dnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v po-vezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2, in sicer preneha pogodba o zaposlitvi veljati najkasneje v enem letu po izpolnitvi teh pogojev. To je t. i. prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu.

Javnemu uslužbencu, ki se upokoji v roku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, pripada ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev odpravnina ob upokojitvi v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Javnemu uslužbencu, ki pa se ne upokoji najkasneje s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega dela prispevka, pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, s prvim dnem po izteku enega leta po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka. Ta sklep mora predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca, izdati v roku osmih dni pred datumom prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

v 2017 bo višji kot v letu 2016, do regresa pa bodo upravičeni vsi zaposleni, ne glede na plačni razred. Kot določa ZUPPJS17 se javnim uslužbencem in funkcionarjem ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev za leto 2017, izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred na zadnji dan meseca aprila 2017.

Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2017 uvrščeni:

➤ do vključno 16. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 1.000 evrov (v letu 2016 – do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 790,73 evrov);

➤ od 17. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 790,73 evrov (v letu 2016 od 31. do vključno 40. plačnega razreda – 696 evrov);

➤ od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 600 evrov (v letu 2016 – 450 evrov);

➤ od 51. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 500 evrov (v letu 2016 – 350 evrov).

Regres za letni dopust v letu 2017 se bo javnim uslužbencem in funkcionarjem izplačal, tako kot že več let zaporedoma, pri plači za mesec maj 2017, torej v juniju 2017.

Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan meseca aprila 2017. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo na zadnji dan meseca aprila 2017.

Omejitev števila dni letnega dopusta v letu 2017

ZUPPJS17 povzema določbe iz 187. člena Zakona za uravno- teženje javnih financ v zvezi z omejitvijo števila dni letnega dopusta (35 + 15), tako da funkcionarjem in javnim uslužbencem, ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, tudi v letu 2017 pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca,

Februar 2017 5

Javni sektor

Sklepanja morebitnih avtorskih in podjemnih pogodb z osebami, ki niso zaposlene v javnem sektorju, ZUPPJS17 ne ureja, saj se zanje uporabljajo drugi postopki skladno s sredstvi, določenimi v finančnih načrtih proračunskih uporabnikov.

mag. Brigita Rajšter Vranović

Povzetek sprememb predpisov, ki vplivajo na pripravo finančnega načrta posrednega proračunskega

uporabnika za leto 2017

1. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 – ZIPRS1718 (Uradni list, RS, št. 80/16)

Za pripravo programov dela in finančnih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov (PPU) je pomemben 61. člen ZIPRS1718, ki določa, da morajo posredni uporabniki držav- nega proračuna, posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter posredni uporabniki občinskih proračunov ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu organu najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč za načrtovanje. Ne glede na določbe tega člena, neposredni uporabnik proračuna države tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja izobraževanja, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, izda le soglasje k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.

V skladu z drugim odstavkom 63. člena ZIPRS11718 mo-rajo posredni uporabniki proračuna države in občin ob sprejemanju programa dela in finančnega načrta spreje-ti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in pripravljen tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZIPRS1718. V skladu s tretjim od-stavkom 63. člena ZIPRS1718 morajo zavodi pri pripravi kadro-vskih načrtov za leti 2017 in 2018 določiti dovoljeno število financiranja iz državnega proračuna, proračuna občin, ZZZS

V zvezi s tem je zelo pomembna prehodna določba iz ZUPPJS17, ki ureja podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja. Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki sta ga skladno z določbo 188. ali 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ ali 11. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15) sklenila delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa, se v primerih, ko delodajalec niti do izteka dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja iz objektivnih razlogov ne more organizirati delovnega procesa, lahko podaljša, vendar najdlje do 31. decembra 2017. Prehodna določba tako omogoča podaljšanje že sklenjenega dogovora, saj se je v praksi pokazalo, da v določenih primerih delodajalec zaradi objektivnih okoliščin (npr. ni ustrezne delovne sile) ne more ustrezno organizirati delovnega procesa, vendar največ do 31. 12. 2017.

Delodajalec z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev po tej točki pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb s svojimi zaposlenimi v letu 2017

ZUPPJS17 je še vedno ohranil ukrep iz leta 2016 glede omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb s svojimi zaposlenimi, tako da je določil, da uporabniki proračuna v letu 2017 s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi dveh izjem – na podlagi izrecno določene podlage v predpisih ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

1. izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in pre-izkusov znanja,

2. izvajanje znanstveno raziskovalnega in drugega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

3. izvajanje posebnih projektov in posebnih programov, če so za te projekte in programe zagotovljena dodatna sredstva,

4. izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financi-rajo iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev,

5. izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči in6. povsem nova točka – izvajanje kulturnega programa v jav-

nih zavodih s področja kulture, razen za izvajanje tistih del in nalog znotraj javnega zavoda, ki jih ima zaposleni v opisu del in nalog na svojem delovnem mestu.

6 Februar 2017

Javni sektor

VPRAŠANJA – ODGOVORI

Ali delavki pripada solidarnostna pomoč?

Delavka ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, in sicer od 1. 10. 2015 do 30. 9. 2016. S 1. 4. 2016 je nastopila

bolniški stalež, ki bo trajal do konca trajanja pogodbe. Zaradi daljše bolniške je delavka zaprosila za solidarnostno pomoč. Pravico do izplačila solidarnostne pomoči ima delavec enkrat v letu. Ali delavki, ki ni zaposlena za obdobje celega leta, pripada solidarnostna pomoč oz. ali ji pripada celoten znesek ali samo sorazmerni?

Status družbe je d.o.o. s koncesijo za opravljanje dejavnosti oskrbe in nege starejših. Plače izplačujemo po sistemu plač v javnem sektorju.

Za javne uslužbence urejajo pravico do solidarnostne pomoči 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in na njegovi podlagi sprejeti aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Za javne uslužbence, zaposlene na področju zdravstva in socialnega varstva, ureja pravico do solidarnostne pomoči (vsebinsko enako kot 178. člen ZUJF) 13. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju: Aneks h KPDZSV), ki določa:

13. člen(solidarnostna pomoč)

(1) Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidar-nostno pomoč v višini 577,51 EUR v primerih in po postopku, določenem v kolektivni pogodbi.

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni usluž-benec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesre-čami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.

in ZPIZ ter drugih javnih sredstev za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV prispevek).

Število zaposlenih iz zgoraj navedenih virov ne sme preseči dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskem načrtu za leto 2016.

2. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88/16)

Zakon z namenom stabilizacije javnih financ začasno omejuje plače in nekatere druge stroške dela javnih uslužbencev. ZUPPJS17 določa, da javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2018 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. ZUPPJS17 določa višino uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ter višino regresa za letni dopust za leto 2017. ZUPPJS17 prav tako določa izplačevanje jubilejnih nagrad, prenehanje pogodbe o zaposlitvah in omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.

3. Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD (Uradni list RS št. 90/15)

Zakon določa začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb. Delodajalec, ki v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelno osebo, starejšo od 55 let, ki je najmanj šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljena v evidenci brez-poselnih oseb, je za prvih 24 mesecev zaposlitve oproščen plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za star-ševsko varstvo.

4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list, RS, št. 88/16)

Aneks je bil sprejet zaradi realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2017 in določa premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2017.

Mojca Ločniškar

Februar 2017 7

Javni sektor

(3) Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarno-stne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Javni uslužbenec, zaposlen za nedoločen ali določen čas, je torej v primerih in pod pogoji, določenih v 178. členu ZUJF, kot tudi v 13. členu Aneksa h KPDZSV v povezavi s 101. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, upravičen do solidarnostne pomoči v višini 577,51 EUR.

Vanja Mavri

Podatki o naročilih male vrednosti

Prosim za pomoč pri oddaji podatkov za sta-tistične namene, ki jih javni zavodi oddajamo februarja glede javnega naročanja, in sicer za naročila male vrednosti. Kaj štejemo pod

eno naročilo? Kako štejemo naročila knjig (smo knjižnica)? Ali vzamemo vrednosti brez DDV, tudi če nismo DDV zavezanci? Ali potem ločimo storitve in blago? Česa se ne upošteva?

Statistične podatke vseh oddanih javnih naročil za preteklo leto za vsako koledarsko leto posebej obdeluje Javno pod-jetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. Podatki o odda-nih javnih naročilih, katerih vrednost je višja od vrednosti, za katere je treba izvajati postopek javnega naročanja, se zajamejo neposredno iz obvestil o oddaji javnega naročila, pri čemer se podatki avtomatično prenesejo tudi med po-datke o oddanih javnih naročilih. Iz tega razloga ni nobene potrebe, da bi kot naročnik iste podatke objavljali dvakrat (prvič kot obvestilo o oddaji javnega naročila in potem še v statistične namene).

Drugače pa velja za oddana naročila, katerih vrednost je nižja od vrednosti, za katere je treba izvajati javna naročila, zaradi česar postopek javnega naročila ni bil izveden, posledično pa tudi ni posebnih objav obvestila o oddaji javnega naročila. Gre za t. i. evidenčne postopke po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), za katere zakon določa dolžnost naročnikov, da na portal javnih naročil do 28. februarja za preteklo leto sporočijo podatke o teh naročilih (v posebej vzpostavljeno aplikacijo za oddajo statističnih podatkov za javna naročila).

Statistično poročilo, ki ga morate oddati kot javni zavod, mora vsebovati najmanj delež javnih naročil glede na bruto doma-či proizvod in odhodke državnega proračuna ter podatke o številu in vrednosti javnih naročil, pri čemer se posamezni po-datki razčlenijo še (najmanj) glede na vrsto predmeta javnega naročila in kategorijo nomenklature CPV (ostala vsebina gle-de na 108. člen ZJN-3). To pomeni, da se kot eno javno naro-čilo obravnavajo skupaj vsi računi za elektriko, kot naslednje javno naročilo vsi računi za pošto itn. Obravnavanje vsakega računa posebej (kot posameznega javnega naročila) bi na-mreč povečevala nepreglednost statističnih poročil, medtem ko podrobnejša klasifikacija ne bi imela nobene dodatne in-formativne funkcije.

Iz veljavnega Pravilnika o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih izhaja, da je treba kot relevantne vrednosti jemati vrednosti naročil brez DDV.

Prav tako je treba za namene statističnih analiz oddati tudi podatke o sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodbah, pri čemer pride v poštev klasifikacija glede na predmet: storitev, blago ali gradnja.

mag. Boštjan J. Turk

Podaljšanje delovnega razmerja

Konec leta 2016 se izteka veljavnost Zakona o ukrepih na področju plač v javnem sek-torju, ki v 11. členu določa, da "V obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016

pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravi-ce do starostne pokojnine." Zanima me, ali za delavca, ki te pogoje izpolni 21. 12. 2016 – torej še v času veljavnosti ZUPPJS 2016 – ta določba še velja.

Kot delodajalec smo zainteresirani, da se delavec upokoji, delavec pa bi rad delovno razmerje podaljšal. Po predhodni pisni informaciji ZPIZ bo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine predvidoma izpolnil 21. 12. 2016 in rada bi se prepričala, ali lahko uveljavim zgoraj omenjeno določbo zakona (torej prekinitev pogodbe o zaposlitvi v roku 2 mesecev od izpolnitve pogojev). Ali morda delavec lahko

8 Februar 2017

Javni sektor

delovno razmerje podaljša, ker v letu 2017 ta varčevalni ukrep ne bo več veljal?

(opomba: odgovor je bil pripravljen pred sprejemom ZUPPJS17)

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za leto 2016 ureja Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15; v nadaljnjem besedilu: ZUPPJS16). Tako na podlagi prvega odstavka 11. člena ZUPPJS16 v letu 2016 pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prvega odstav-ka 11. člena ZUPPJS16 preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravi-ce in obveznosti delodajalca, prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZUPPJS16.

Ne glede na navedeno v prvem odstavku 11. člena ZUPPJS16, javnemu uslužbencu na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZUPPJS16 pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se z delodajalcem iz razloga zagotovitve nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz prvega odstavka 11. člena ZUPPJS16 dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se lahko sklene največ za eno leto, se določi tudi trajanje delovnega razmerja.

Kot že navedeno, ZUPPJS16 velja za leto 2016, torej za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2016. Ali bo delodajalec javnemu uslužbencu v primeru, da se ta ne bi upokojil v dveh mesecih od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (to je, glede na podatke v vprašanju, do 21. 2. 2017), lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je odvisno od zakonske ureditve za leto 2017.

Če varčevalni ukrep v zvezi s prenehanjem pogodbe o zapo-slitvi v primeru izpolnitve pogojev za starostno upokojitev v

letu 2017 ne bo več veljal, pomeni, da bo odločitev o datumu upokojitve na strani javnega uslužbenca.

Vanja Mavri

Ali se zaposlitev preko javnih del šteje v delovno dobo?

V javnem zavodu smo v letu 2014 zaposlili delavca preko javnih del in je na tem delu delal celo leto. V letu 2015 smo tega delavca redno zaposlili.

Zanima nas, kaj se temu delavcu šteje za delovno dobo, ki jo izračunavamo za potrebe izplačila jubilejne nagrade – ali se delovna doba, ki jo je zaposleni dosegel z javnimi deli, šteje v delovno dobo v javnem sektorju?

Za odgovor na vprašanje, ali se delovna doba za čas opravljanja javnih del v javnem sektorju šteje kot delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju, vas usmerjam na mnenje, št. 100-42/2014/2 z dne 10. 1. 2014, ki je objavljeno na internetni strani Ministrstva za javno upravo (sledi: MJU_Uslužbenski sistem_Mnenja, stališča, odgovori po posameznih vsebinskih področjih_Izvajanje Zakona za uravnoteženje javnih financ_Povračila stroškov in drugih osebnih prejemkov_Jubilejna nagrada_Jubilejna nagrada 10. 1. 2014).

Vanja Mavri

Poročanje stroškov poti

Kako poročamo stroške službene poti na REK-1 v primeru, da imamo na prejetem ra-čunu zaračunane skupne stroške strokovne konference, v katerih so zajeti stroški izo-

braževanja, nočnin in prehrane?

Stroške na službenem potovanju poročate preko individual-nega REK obrazca, in sicer na B06 Povračilo stroškov do ured-be vlade – stroški službene poti.

Februar 2017 9

Javni sektor

➤ za obdobje od 1. 1. 2014–30. 6. 2016 za 71.178,06 EUR od ponudnika 2

➤ za obdobje od 1. 1. 2014–30. 6. 2016 za 65.720,13 EUR od ponudnika 3.

Ali mora naročnik zahtevati dopolnitev oziroma pojasnitev predložene razpisne dokumentacije ali mora ponudbo kot neustrezno izključiti iz nadaljnjega postopka, saj izkazuje promet za obdobje 2 let in pol?

Reference so eden od možnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kakovosti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že (večkrat) uspešno izvedel, ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago.

Gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposob-nosti s seznamom gradenj, opravljenih (najmanj) v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje ali s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov v (najmanj) zadnjih treh letih.

Naročnik lahko torej od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, pri čemer pa mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila.

Ker zakon predvideva reference kot pogoje izločitvene nara-ve, ki so namenjene ugotavljanju usposobljenosti ponudnika, da izvede javno naročilo, morajo biti slednji v celoti izpolnjeni, saj ponudniki le tako lahko pridobijo sposobnost za izvedbo javnega naročila. Če kateri od postavljenih pogojev naročnika ni izpolnjen, se ponudba takega ponudnika iz postopka od-daje javnega naročila izloči, saj mu naročnik ne more priznati sposobnosti za izvedbo javnega naročila.

Ugotavljanje sposobnosti gospodarskega subjekta je temelj-na, primarna faza oziroma nujni pogoj (t. i. condictio sine qua non) za sodelovanje pri konkuriranju posameznega subjekta

Vpiše se znesek izplačanih povračil stroškov v zvezi s službe-nim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V vašem primeru poročate brez zneska kotizacije za izobraže-vanja, samo stroške nočitev in prehrane.

Poročati morate glede na izplačilo, in sicer ali ob plači, če so ti stroški izplačani delavcu preko plačilne liste, ali pa najkasneje naslednji konec meseca po izplačilu. Če je izplačilo delavcu izvedeno preko plače, poročate vrsto izplačila kot plačo, se pravi šifra 1101. V kolikor poročate samostojno, potem poročate pod šifro 1190.

Majda Gominšek,Svetovalna hiša Gominšek

Reference, zahtevane v razpisni dokumentaciji

Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval navedbo vsaj treh referenc, ki dokazujeta, da je ponudnik v obdobju od 1. 11. 2013 do 30. 10. 2016 že izvajal primerljivo dobavo

vodovodnega materiala, pri kateri je letni promet (za obdobje 12 mesecev) znašal najmanj 60.000,00 EUR brez DDV.

Reference se morajo nanašati na pretekle dobave isto- vrstnega blaga, ki jih ponudnik ponuja v ponudbi (OBR-4 Ponudbeni predračun) in ne na drugo blago. Proizvajalec blaga, ki je naveden v predračunu (OBR-4), mora biti enak tudi v referencah (OBR-10). Upoštevane bodo le reference za enako ali višjo vrednost, kot je zahtevana. Reference morajo biti potrjene s strani kupcev.

Dokazilo: Izjava o referencah (OBR-9a in/ali OBR9b in/ali OBR-9c in/ali OBR-9d) in potrdilo (OBR-10) za vsako navedeno referenco.

Ponudnik je v seznamu navedel tri ustrezno potrjene reference:

➤ za obdobje od 1. 1. 2014–30. 6. 2016 za 88.097,77 EUR od ponudnika 1

10 Februar 2017

Javni sektor

za pridobitev posla. Ker v konkretnem primeru ponudnik ni niti navajal okoliščin v zvezi z izpolnjevanjem pogoja glede zakonsko določenega minimalnega časovnega razpona zah-tevanih referenc (tri leta), niti zanje ni predložil potrebnih po-trdil, ni izpolnil pogojev za priznanje sposobnosti in je zato treba njegovo ponudbo izločiti.


Knjiženje oskrbnin

Vrtec ima na karticah oskrbnin otrok tudi dolg oziroma preplačila do vrednosti 1 eur (npr. 30 centov). Zanima nas, ali lahko te vrednosti zapremo s parskimi izravnavami

in kako naj to poknjižimo (prosimo za konkretno knjižbo v primeru dolga in v primeru preplačila).

Vprašanje se nanaša na oskrbnine otrok, ki so bili že izpisani v preteklih letih (torej ne gre za tekoče dolgove oz. preplačila).

Te razlike, ki jih imate na kontnih karticah, lahko zaprete kot izravnave (stotinske izravnave). Določite znesek, do katerega boste knjižili izravnave (npr. 1 € ali 2 €).

Primer knjižbe – izravnava za 0,30 €:

Fenja Borštnar

Upravičenost do izplačila odpravnine

Zaposlena na naši občini je imela sklenjeno prvo pogodbo za določen čas dne 1. 11. 2009 (delo na projektu). Potem se je časovni okvir projekta podaljšal in je bila 29. 10.

2013 sklenjena nova pogodba. Pogodba se je z 31. 12. 2016 zaključila. Zaposlena med sklenjenimi pogodbami ni imela prekinitve. Glede na 79. člen Zakona o delovnih razmerjih so zaposleni po pogodbi za določen čas upravičeni do odpravnine, v kolikor gre za pogodbo, sklenjeno po 12. 4. 2013. Ali je zaposlena upravičena do izplačila odpravnine in v kakšni višini?

ZDR-1 v 79. členu določa, da ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine nima le v primeru, če mu preneha pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za določen čas iz razloga:

➤ nadomeščanje začasno odsotnega delavca, ➤ zaradi opravljanja sezonskega dela, ki traja manj kot tri

mesece v koledarskem letu, ter ➤ opravljanja javnih del oz. vključitve v ukrepe aktivne

politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Določbe ZDR-1 o izplačilu odpravnine ob prenehanju delov-nega razmerja sklenjenega za določen čas veljajo za vse po-godbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene po 12. 4. 2013, ko je začel veljati novi ZDR-1.

Glede na to, da je bila zadnja pogodba z delavko sklenjena po 12. 4. 2013, v celoti zapade določbam 79. člena ZDR-1, zato je upravičena do izplačila odpravnine.

Osnovo za odmero odpravnine predstavlja povprečna meseč-na plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V skladu z ZDR-1 ima delavec v primeru prenehanja pogodbe za določen čas, pravico do odpravnine 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela nad polnim koledarskim letom.

Besedilo Konto Debet(breme)

Kredit(dobro)

Izravnava – preveč plačano 120 0,30

Izravnava – preveč plačano PRIHODEK 763 0,30

Izravnava – premalo plačano 120 0,30

Izravnava – premalo plačanoSTROŠEK 465 0,30

Februar 2017 11

Javni sektor

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu

V vašem primeru je bila delavka zaposlena od 1. 11. 2009 do 31. 12. 2016, kar znaša 7 let, 2 meseca in 0 dni.

Torej bo izračun odpravnine naslednji:

(1/5 osnove x 7 let) + ((1/5 osnove/12 mesecev) x 2 meseca)

Polona Adamlje Kresnik, dipl. org.,Baza dela d.o.o.

Knjiženje prejetih sredstev iz EU

Osnovna šola je v strateškem partnerstvu z neko šolo iz EU (vse zadeve ureja agencija, pristojna za njihovo državo). Projekt bo trajal 3 leta.

Celo pogodbo 20.000 knjižim konec leta na 0850/9201 (odprem nove konte, vezane na stroškovno mesto).

Prejela sem nakazilo iz EU za 5000 in zmanjšujem 0850 : 1100/0850. Kakšne so evid. knjižbe?

7990/787 prejeta sredstva iz EU

Stroške knjižim 46.../2200 ter strošk. mesto

Priznavanje prihodkov: 9201/7600?? + strošk. mesto

Ali so moje knjižbe pravilne in kako knjižim priznavanje prihodkov, ker so to sredstva prejeta direktno iz EU?

Vaše knjižbe so pravilne. Glede evidentiranja sredstev, ki jih prejmete iz EU, je bolje, da uporabljate za evidenčna knjiženja konte skupine 74 in ne 78, kajti ta skupina je namenjena izključno neposrednim PU, vendar si tudi revizorji niso enotnega menja ali lahko posredni PU uporablja skupino 78. Predlagam, da evidentirate ta sredstva 7990/7410.

Pri kontu 760 pa si naredite analitiko po svoji presoji. V tej skupini 76 ni predviden poseben konto.


Kaj se šteje v delovno dobo?

Delavka je bila v času od 12. 1. 1987 do 31. 7. 1991 zaposlena na medobčinskem društvu prijateljev mladine. Ali se to obdobje šteje v delovno dobo v javnem sektorju?

Po 1. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) in 2. členu Zakona o sistem plač v javnem sektorju (ZSPJS) javni sektor sestavljajo:

➤ državni organi in samoupravne lokalne skupnosti,➤ javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni

gospodarski zavodi ter➤ druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki

državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (ustanovljene za izvajanje javnih nalog oz. za izvajanje nalog v javnem interesu).

Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po ZJU in ZSPJS.

V vprašanju ni naveden razlog za opredelitev delodajalca v javnem sektorju. Če je ta npr. ugotavljanje pogojev za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, se po razlagi 12. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, sprejetega 30. 5. 2012 (razlaga je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 107/2013), kot delodajalec v javnem sektorju šteje:

1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;

2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:

12 Februar 2017

Javni sektor

➤ v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991, ➤ v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno

12. 7. 2002, ➤ v državi članici EU v obdobju polnopravnega

članstva Republike Slovenije v EU in ➤ v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca

na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;

3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU.

Kot delovna doba po 12. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji se šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Upoštevaje navedeno je sklepati, da društvo, ki ga 5. člen veljavnega Zakona o društvih opredeljuje kot pravno osebo zasebnega prava, ne sodi v okvir javnega sektorja.

Vanja Mavri

Stroški prihoda na delo

Delavec v našem zavodu se vozi na delo na centralno šolo in ima možnost javnega prevoza. Določene dneve v tednu se vozi iz centralne šole tudi na podružnice. V izja-

vi je navedel, da se iz centralne šoli do podružnic vozi z avtomobilom.

Kako naj mu povrnemo stroške prihoda na delo za dneve, ko gre tudi na podružnice (vozovnica in kilometrina od centralne šole do podružnic ali samo kilometrina od doma do podružnice)?

Glede na vaše vprašanje o povrnitvi stroškov prevoza za delavca je treba poudariti, da morate izhajati iz konkretnega primera za vsak dan posebej. Tako lahko povrnete delavcu:

➤ Če delavec prihaja najprej na centralno šolo in gre nato na podružnično šolo, mu povrnete vozovnico od doma

do centralne šole in nato kilometrino za razdaljo od centralne šole do podružnične šole.

➤ Če delavec prihaja direktno na podružnično šolo (ne pride najprej na centralno šolo), mu pripada vozovnica od doma do podružnične šole.


Društvo in ugodnosti članov v tem društvu

Članarine športnega društva se uporabljajo v večini za pokrivanje stroškov, ki jih društvo nudi članom, torej ne za delovanje društva. Kako je z dohodnino? Ali je kakršnakoli ugo-

dnost članov, ki jo pridobijo s plačilom članarine, obdavče-na z dohodnino? Govorimo npr. o sofinanciranju članarin v fitnes klubih, plačano vodeno vadbo, organiziranje športnih iger, športne ekskurzije ...

Po 108. členu ZDoh-2 se v davčno osnovo od drugih dohod-kov med drugim ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice fizič-ni osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez, zaradi ure-sničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavno-sti teh društev.

Tovrstni prejemki se ne vključijo v davčno osnovo le, če so prejeti pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

V primeru, da izplačani prejemki presegajo v uredbi določena povračila, se znesek posameznega dohodka, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo.

Poleg oprostitev, ki veljajo za prostovoljce v zvezi s prejemki, namenjenim pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, noči-tev in dnevnic veljajo za prostovoljce tudi oprostitve v skladu s petim odstavkom 108. člena ZDoh-2, in sicer se v davčno osnovo ne všteva:

Februar 2017 13

Javni sektor

1. Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

➤ da je določeno v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije,

➤ da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela in

➤ da je prostovoljska organizacija določila navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov. Letno največ do višine 20 % povprečne mesečne plače zapo-slenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta.

2. Nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tuji-ne v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo (če ta zagotovi sredstva sama ali na podlagi evropskega oz. mednarodnega programa, h kateremu je pristopila Slovenija):

➤ za napotene v Slovenijo – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno potovanje nad 12 do 24 ur v Sloveniji, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja,

➤ za napotene v tujino – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno potovanje nad 14 do 24 ur v tujino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja;

3. Nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovolj-cu za izjemne dosežke – do višine 50 % finančne nagrade, razpisane za preteklo leto, za državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, če so izpolnjeni nasle-dnji pogoji:

➤ jo največ enkrat letno v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, izplača prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, postopke in kriterije za izbor,

➤ ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev in

➤ je bil prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe v postopku izbora nagrajenca;

4. Plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca, ki mora biti nezgodno zavarovan v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, za čas opravljanja prosto-voljskega dela:

➤ če prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca ali

➤ če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu.

Vsa ostala izplačila se vštevajo v davčno osnovo od drugih dohodkov. Več o tem na spletni strani FURS, v poglavju DRUGI DOHODKI PO ZAKONU O DOHODNINI/Podrobnejši opis/2. izdaja, januar 2016.

Darko Bohte s.p.Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje

Ali se dodatki k plači upoštevajo pri izračunu odpravnine?

Navajamo 40. člen Kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, ki se glasi: Delav-cu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada od-

pravnina v višini 50 % njegove povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih. Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpove-dnega roka.

Kako je z dodatki, npr. za izmensko delo, ki bi ga delavcu izplačali, če bi delal. Ali se upoštevajo pri izračunu odpravnine, glede na to da je bil na bolniški in dodatka ni prejel?

Iz 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanje v RS res izhaja, da pripada delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, odpravnina v višini 50 % njegove povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih.

Iz ustaljene sodne prakse pa izhaja, da določilo 50 % njegove povprečne izplačane plače pomeni dobesedno izplačane plače (in torej ne obračunane). V takem primeru se ne izplača bruto plača, ampak neto plača, po obračunu in plačilu davkov in prispevkov (VDS sodba Pdp 448/2003 z dne 22. 4. 2005). Kasneje je bila tovrstna razlaga povzeta tudi v sam dodatek oziroma pojasnila k omenjeni kolektivni pogodbi, v katerem je določeno, da v prvem odstavku 40. člena KPVIZ uporabljen

14 Februar 2017

Javni sektor

če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.

Na podlagi navedenega tako menim, da je pravilno, če vaš zavod, v primeru da mu dobavitelj prizna naknadni popust za že dobavljeno blago, prvotni odbitek DDV ustrezno popravi, in sicer mora ta popravek opraviti glede na stopnjo DDV, ki mu je bil zaračunana. Strinjam se torej z vašo varianto a.

mag. Aleksandra Heinzer,davčna svetovalka

Obdavčitev stavbne pravice z DDV, DPN in dohodnino

Občina je podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice s fizično osebo, ki je lastnica zemljišča, na katerem želi občina usposobiti in vzdrževati objekt za vodovodni sistem.

S pogodbo ta fizična oseba prenese stavbno pravico tega zemljišča na občino.

Fizična oseba ni zavezanec za DDV, zato menimo, da je zavezana za plačilo Davka na promet nepremičnin (5. čl ZDPN-2). Ker se je občina odločila, da bo zaradi koristi v javnem interesu ona plačala DPN, je to tudi napisano v pogodbi. Občina mu bo obračunala tudi dohodnino, v skladu z 105. čl ZDoh-2. Ali je taka obdavčitev pravilna, ali se dohodnina in davek na promet nepremičnin izključujeta in je to dvojno obdavčevanje?

Kadar stavbno pravico ustanovi oseba, ki ni identificirana za namene DDV, ta promet ni predmet DDV, zato je posel obdavčen z 2 % DPN od osnove, ki je enaka tržni vrednosti stavbne pravice. Ali je oseba, na katero se ustanavlja stavbna pravica, fizična ali pravna oseba, identificirana za namene DDV ali ne, na obdavčitev z DPN ne vpliva.

Dohodki, doseženi pri transakcijah v zvezi z ustanovitvijo, prenosom in prenehanjem stavbne pravice, so predmet obdavčitve tudi po ZDoh-2, in sicer jih je treba glede na njihovo vsebino obravnavati kot dobiček iz kapitala ali kot

izraz "povprečna izplačana plača brez odtegljajev" pomeni bruto znesek povprečne plače delavca (Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52-2802/2007), objavljena 12. 6. 2007, ki velja od 12. 6. 2007).

Iz vsega navedenega torej izhaja, da se dodatki, ki v zadnjih treh mesecih zaradi bolniške odsotnosti niso bili izplačani, ne upoštevajo pri izračunavanju odpravnine.


Upoštevanje davčne stopnje pri knjiženju

Smo javni zdravstveni zavod in pri konkretnem dobavitelju nabavljamo različne zobozdra-vstvene materiale, med katerimi so eni obdav-čeni po stopnji 9,5 %, drugi pa po 22 %.

Prejeti račun je sestavljen takole: (1000 € + 9,5 % DDV (95,00 €)) + (1000 € + 22,0 % DDV (220 €)) = 2.315,00 €. Če plačamo v treh dneh, nam dobavitelj nudi 10 % kassaskonto (231,50 €), za kar nam ne pošlje dobropisa. Plačamo 2.083,50 € v 3 dneh. Glede na 68. člen ZDDV-1 moramo narediti popravek odbitka DDV. Ali to pomeni, da tudi pri knjiženju odobrenega kassaskonta:

a) razdelimo na 9,5 % (– 100 € – 9,5 % DDV (–9,5 €)) in 22 % (– 100 € – 22 % DDV (22 €))?

b) upoštevamo samo 22 % DDV (189,75 € + 22 % DDV (41,75 €)) = 231,50 €?

Glede na to, da mi situacija v celoti ni poznana, ravnanja dobavitelja glede uporabe pravilne DDV stopnje in (ne)iz-dajanja dobropisov v primeru naknadno priznanega popu-sta ne morem komentirati.

Če so bili ob nabavi zadevnega blaga izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, da je bil vaš zavod upravičen do odbitka DDV, potem morate v primeru naknadnega popusta upo- števati zlasti prvi in drugi odstavek 68. člena ZDDV-1, ki ga v svojem vprašanju omenjate že sami. Skladno z navedenima določbama mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti,

Februar 2017 15

Javni sektor

drug dohodek (več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, številka 42301-1/2007 z dne 25.01.2008, objavljenim na spletnih straneh FURS).

V obravnavanem primeru menim, da je obdavčitev stavbne pravice pravilna, dohodnina in DPN se ne izključujeta in to ne predstavlja dvojne obdavčitve.

Darko Bohte s.p.Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje

Knjiženje investicije (občina – šola)

Na svetu zavoda je bil sprejet sklep, da se del presežka prihodkov nad odhodki porabi za financiranje investicije – izgradnjo knjižničnih prostorov, ki jih bo izvedla občina

ustanoviteljica na osnovi javnega razpisa, zavod – šola pa bo na osnovi zahtevkov, ki jih bo občina izstavila šoli, zagotovil delno sofinanciranje iz presežka.

Prosimo za predstavitev načina knjiženja v dvostavnem knjigovodstvu in odgovor, ali gredo ti zahtevki v knjigo DDV. Občina je šoli izstavila zahtevek, v katerega je vključila vrednost DDV, ker si ga očitno ni poračunala. Na zahtevku ni zapisano, da DDV ni obračunan oz. da je že vštet v vrednost zahtevka. Občina bo po dokončanju del predala dograjene knjižnične prostore v upravljanje.

DDV

Radi bi vas obvestili, da s strani Ministrstva za finance in Generalnega finančnega urada že skoraj leto dni čakamo, da organa zavzameta jasna in enotna stališča glede položaja javnih zavodov z vidika Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS). V izogib morebitnim negativnim DDV implikacijam tako vsekakor svetujem, da spremljate aktualna pojasnila.

Trenutno vam torej lahko ponudim le lastno razmišljanje glede situacije, ki jo opisujete, ki pa naj ne bo edina podlaga za vaše rešitve. V kolikor občina kot lastnica zadevne nepre-mičnine namerava prejemati račune za izgradnjo knjižničnih prostorov sama (računi izvajalcev se bodo torej glasili na ime občine) in bo javni zavod na podlagi sklepa iz naslova presež-

ka le omogočil sofinanciranje teh prostorov (zavod torej ne bo prejel nobenih dobav s strani občine), potem menim, da takšne transakcije, ki jih bo javni zavod občini izplačeval, niso predmet DDV. Transakcija se namreč šteje za obdavčljivo le v primeru, da gre za dobavo blaga ali storitve za plačilo. Ob takšnem razmišljanju se torej prejetih zahtevkov, ki jih občina zavodu izda, ne poroča v DDV evidence.

Seveda pa ponovno opozarjam na neurejenost položaja javnih zavodov po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) in bo treba na jasna navodila pristojnih organov v zvezi s tem še počakati.


Računovodski vidik – knjiženje

Nakazilo presežka prihodkov nad odhodki ima samo to posebnost, da tukaj predstavlja denarni tok, saj se dejansko zmanjšajo vaša denarna sredstva in ne samo preevidentrajo z enega konta na drugi (npr. iz 985 na konto sredstva prejeta v upravljanje (980).

Knjiženje:

1. Nakazilo presežka občini: kto 985…/1102. Evidenčno knjiženje: kot 420…/499

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Višina solidarnostne pomoči

Delavec je zaposlen pri nas za polovični delovni čas. Že od marca 2016 dalje je v bolniškem staležu, njegova polovična plača znaša 446 EUR (I. bruto). 16. 10. 2016 se je

upokojil in danes vložil vlogo za izplačilo solidarnostne pomoči. Delavec je bil za drugo polovico delovnega časa, za 50 % delovne sile prost na trgu.

Ali menite, da mu kljub temu pripada izplačilo solidarnostne pomoči in v kolikšnem znesku (577 EUR ali samo polovica od 577 EUR)?

16 Februar 2017

Javni sektor

http://www.fu.gov.si/arhiv_durs/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/dobava_blaga/prodaja _ zemljisca _na _katerem_ima _kupec _stavbno_pravico/index.html)

Posledično mora torej občina, ki je identificirana za namene DDV, ob prodaji obračunati DDV po splošni, 22-% stopnji.

DDV implikacije pa so po mojem mnenju drugačne, če pride do prodaje zemljišča, na katerem je kupec zgradil objekt brez pridobljene stavbne pravice ali po prenehanju stavbne pravi-ce. Menim namreč, da je v teh primerih smotrno upoštevati Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13), ki v 18. členu določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Pri tem velja izpostaviti še 54. člen zgoraj omenjenega Stvarnoprav-nega zakonika, ki določa, da se lastninska pravica na ne-premičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Nadalje 263. člen istega zakonika določa, da s prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine. V tovrstnih primerih je treba zato po mojem mnenju takšno dobavo obravnavati kot dobavo objekta in posledično upoštevati pravila, ki jih zajema 7. točka 44. člena ZDDV-1. Skladno z navedeno določbo je tako dobava objek-tov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti posta-vljeni, oproščena plačila DDV, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve. V tem pri-meru je torej odvisno od tega, ali gre za nov objekt po teh pravilih ali ne.

Kot navedeno že v uvodu, je treba zadevo podrobneje preveriti, pri tem pa davčne implikacije vsekakor uskladiti glede na pravna dejstva.


JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2016 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Slivnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno na naslovu redakcije, najpozneje 6 tednov pred potekom 12-mesečnega naročniškega obdobja, sicer se bo avtomatsko podaljšala za naslednje 12-mesečno obdobje./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v dveh tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521

Pripada mu solidarnostna pomoč v višini 577,51 € ne glede na to, ali ima zaposlitev za polni delovni čas ali skrajšani (4 ure).


Obračun DDV pri prodaji zemljišča

Občina bo prodala zazidljivo zemljišče la-stniku hiše, ki že ima postavljeno hišo na tem zemljišču. Gre torej za zazidljivo zemljišče in pozidano zemljišče. Kako zaračunamo DDV na izdanem računu?

Dejanskega stanja v celoti žal ne poznam, zato v nadaljevanju podajam nekaj ključnih elementov, ki so vam lahko v pomoč pri reševanju DDV dileme. Vsekakor pa svetujem še posvet z davčnim svetovalcem, ki vam bo na podlagi poznavanja vseh okoliščin lahko korektno svetoval, saj vseh možnih scenarijev v okviru tega odgovora ni mogoče predvideti.

Vaše vprašanje sem razumela na način, da je predmet prodaje obseg enega zemljišča, na katerem je trenutno postavljen objekt.

Menim, da so v zadevnem primeru DDV implikacije odvisne tudi od tega, ali je graditelj imetnik stavbne pravice ali ne. Če je in se zemljišče, na katerem je objekt, prodaja pred prenehanjem stavbne pravice, torej je na podlagi podeljene stavbne pravice objekt še v lasti kupca, se z vidika DDV po pojasnilu davčnega organa ta prodaja zemljišča šteje kot dobava nezazidanega stavbnega zemljišča, zato je treba upoštevati določbe 8. točke 44. člena ZDDV-1 (pojasnilo št. 4230-623183/2013-2, z dne 11. 12. 2013:

javni strokovni svetovalec in obračun plač proračunskih sredstev...

Documents