javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka … · juerp 02 9hohqmh nl vr jd v srqr vrp srnd]dol...

1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,06. 12. 2012 do07. 12. 2012

Število objav: 12Tiskani mediji: 9Splet: 3Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Festival mlade literature UrškaJavni sklad RS za kulturne dejavnostiLinhartovo srečanje

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Odlična veseloigra in živi spomini

Zaporedna št. Medij; Doseg Naš čas; 20000 Stran: 10 Površina: 327 cm2

1 Rubrika / Datum Kultura, 06. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor B.Š.

4 Teme Linhartovo srečanje

Naslov 10-letnica KŠTD Blaž Jurko in 20-Ietnica ljudskih pevk

Zaporedna št. Medij; Doseg Posavski obzornik; 54000 Stran: 6 Površina: 197 cm2

2 Rubrika / Datum Ostalo, 06. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor Radi Smilija

5 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Slovenj Gradec z EPK uspešno nadgradil vsebine (tema)

Zaporedna št. Medij; Doseg STA (WEB); 24885


Stran v zbirki Avtor STA

6 Teme Festival mlade literature Urška

Naslov Matična in zamejska umetniška sfera

Zaporedna št. Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 53000 Stran: 10 Površina: 297 cm2


Stran v zbirki Avtor Gabor Jože


Naslov Avstrijci, Hrvati in Slovenci



Stran v zbirki Avtor Köleš Tomo


Naslov Dvesto petdeset obiskovalcev v novi dvorani


6 Rubrika / Datum Ostalo, 06. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor Köleš Tomo


Naslov Praznujmo skupaj v Lendavi


7 Rubrika / Datum Iz naših krajev, 06. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor J. G.


3

Naslov Kje je kultura v tem kaosu

Zaporedna št. Medij; Doseg Štajerski tednik; 38000 Stran: 8 Površina: 493 cm2

8 Rubrika / Datum Kultura in izobraževanje, 07. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor Kmetec Dženana


Naslov Urškinih deset "topšit"

Zaporedna št. Medij; Doseg Vecer.com (WEB); 0

9 Rubrika / Datum Novice, 07. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

14 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Festival mlade literature Urška

Naslov Jubilantom posebna odlikovanja

Zaporedna št. Medij; Doseg Vecer.com (WEB); 0

10 Rubrika / Datum Novice, 07. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor


Naslov Jubilantom posebna odlikovanja

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 20 Površina: 264 cm2

11 Rubrika / Datum Pomurje, 07. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor M.Š.


Naslov Urškinih deset "topšit"

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 20 Površina: 281 cm2

12 Rubrika / Datum Koroška, 07. 12. 2012

Stran v zbirki Avtor K.R.P.

17 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Festival mlade literature Urška

Odlična veseloigra in živi spominiTretji gledališki dan ob 50-letnici Gledališča Velenje navdušil s premiero predelaveLinhartove veseloigre Ta veseli dan ali Nežka MaTiček in dogajanjem po njej - Na odru vsaj100 sedanjih in nekdanjih sodelavcev gledališč

Velenje, 30. novembra - Velenj-sko gledališče je v bogati, pet dese-tletij dolgi zgodovini pripravilo 61premier, v katerih je igralo več kot250 igralcev. Sedemkrat so se uvr-stili na Linhartovo srečanje, revijonajboljših ljubiteljskih gledaliških

skupin v Sloveniji. Temu so nazadnji večer v novembru dodališe eno uspešno premiero in tretjigledališki dan, saj so letos jubilejpraznovali z več dogodki.Linhartova veseloigra Ta veseli

dan ali Nežka MaTiček je v sodob-

ni priredbi režiserja Damjana M.Trbovca preprosto navdušila. Lev-ji delež nosijo igralci - ValentinaČas, Matej Mraz, Petra Hribemik,Karli Čretnik in Zoja Lešnik, ki sosvoje delo več kot odlično opravili.K temu, daje veseloigra navdušila,

so velik delež prispevali tudi avto-rica kostumov in preproste, a zeloučinkovite scene Tatjana Kortnikter oblikovalci luči in zvoka DavorinŠtorgelj, Dejan Vrabie in Roni Bri-novšek. Kostume sta izdelali Gabri-jela Verbič in MeHta Dobelšek.

Karli Cretnik, ki je z vlogo baro-na odigral še eno odlično vlogo, jebil po premieri iskreno vesel. »Poodzivu občinstva sodeč smo lahkozelo zadovoljni. Osebno mi je všeč,ker sem celo predstavo čutil soigral-ce, nobenih zadreg na odru ni bilo.

Vesel sem, ker je prišlo toliko našihnekdanjih igralcev in režiserjev, dasmo povsem napolnili oder,« namje povedal in dodal, daje vesel tudi,da so uspeli pripraviti razstavo foto-grafij z večine premier v zgodovinigledališča. Ta je vzbudila veliko

zanimanja med obiskovalciEkipi ustvarjalcev se je torej po

predstavi na odru pridružilo vsaj1 00 nekdanjih igralcev in režiserjev.

Preden so skupaj upihnili svečkena torti, so se jim za uspešno delozahvalili kolegi iz drugih ljubitelj-

skih gledališč, pa tudi župan BojanKontič. Mesto jim je že septembraveliko zahvalo izreklo z zlatimgrbom MO Velenje, ki so ga s pono-som pokazali tudi na odru.

■ bš

Po premieri so na oder povabili sedanje In nekdanje člane velenjskega gledališča. Prišlo jih je veliko, vsi pa so še danesponosni, da so del njegove bogate zgodovine.

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Linhartovo srečanje




10-letnicaKSTD Blaž Jurkoin 20-letnica ljudskih pevkRAZBOR POD LISCO - 71. Razborski večer 24. novembra je bil nekaj posebnega, saj je 10-letnico delo-vanja obeležilo Kulturno športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor, skupina Ljudske pevke z Raz-borja pa je slavila 20-letnico delovanja.

Na jubilejnem večeru je bilomogoče uvodoma skozi raz-gibano in zanimivo filmskoprojekcijo občudovati pokra-jino najlepše slovenske hribo-vske vasi, ki je omenjeni na-slov osvojila leta 2008, in natov nadaljevanju zanimivega terbogatega programa še nastopLjudskih pevk z Razborja inmoške vokalne skupine Fantjez Razborja. Zaplesala je fol-klorna skupina Blaž Jurko inse predstavila gledališka sku-pina Razbor pod odrom. Pose-ben čar praznovanju je dodalnajbolj znani razborski učitelj- Blaž Jurko, ki ga je izvrstnoupodobil Janez Dolšina. »V ok-tobru 1879 sem nastopil svo-jo prvo službo, in sicer na Raz-borju; prav tam, kjer sem po46 letih odslužil. Takrat sem

bil se mlad, golobrad učitelj,brez ugleda še, a poln idea-lov. Dolgo črno suknjo sem no-sil, grdo nisem gledal, raje sempel, razdiral šale in se smejal,«se je predstavil »učitelj Blaž«

ob prihodu na razborski oder innato sedel za obloženo mizo.Delo društva, ki je leta 2001povezalo ljudske pevke, mo-ško vokalno skupino, folklornoskupino in gledališko skupino,

je v svojem govoru. pohvalilsevniški župan Srečko Ocvirkin dodal, da je na Razborjuprijetno tudi zaradi tega, kersi »človek za človeka vzamečas«. Vodja sevniške izpostaveJSKD Katja Pibernik je poda-rila častne Maroltove značkerazborskim ljudskim pevkam- Jožefi Prah, Anici Pavčnik,Pavli Žveglič in Ani Vidic. Gal-lusove značke (bronasto, sre-brno in zlato) za večletno glas-beno udejstvovanje je prejelo22 posameznic oz. posamezni-kov. Posebno zahvalo ob 10-le-tnici delovanja KŠTD Blaž Jur-ko so prejeli Folklorna skupinaDU Razbor, Aktiv kmečkih ženaRazbor, pater dr. Karel Gržanin domačin Jože Imperl.

Smilja Radi,foto: L. Motore

Nekdanji razborski učitelj Blaž Jurko (upodobit ga je Ja-nez Dolšina) je pohvalit ljudske pevke, ki že 20 let ohra-njajo slovensko ljudsko pesem.

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti


STA (WEB), Kultura 06. 12. 2012Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

1

Slovenj Gradec z EPK uspešno nadgradil vsebine (tema)

Slovenj Gradec z EPK uspešno nadgradil vsebine (tema)

pripravila Vesna Pušnik Brezovnik

Slovenj Gradec, 6. decembra (STA) - Slovenj Gradec je kot partnersko mesto EPK pridobil v več pogledih.Po presoji direktorja Koroške galerije likovnih umetnosti Marka Košana so delali vrhunske programe zaminimalni denar. Na kritike, da so imeli v času EPK premalo izvirne lastne produkcije, odgovarja, da sonamenoma nadgrajevali obstoječe vsebine.

Košan opozarja, da Slovenj Gradec ni imel zelo visoko letečih zamisli, tisto, kar so si v koroškem mestuzamislili, pa bodo, kot kaže, v celoti izvedli.

"Prepričan sem in upam si reči, da smo delali vrhunske programe za minimalni denar," je za STA dejalKošan, ki je opozoril, da so v Slovenj Gradcu namenoma nadgrajevali obstoječe vsebine, ker je to tistoznanje, ki ga mesto ima, in vsebine, katerim se bo mesto tudi v prihodnje posvečalo.

Letos so se tako v Slovenj Gradcu po Košanovih besedah preizkusili, kako se da dogodke pripraviti nanekoliko višji ravni, zato Slovenj Gradec tudi pozna svoj domet. "Za mali Slovenj Gradec se je izkazalo, daso to prave vsebine, ki imajo svojo specifično mesto, so posebne, so drugačne, Slovenj Gradcu prinašajoneko identiteto," pravi Košan.

Med že tradicionalne, a letos tudi z mednarodno razsežnostjo nadgrajene vsebine v okviru programa EPK,sodijo mirovniški festival, razstava domače in umetnostne obrti, poletno festivalsko dogajanje in festivalmlade literature Urška.

Med programi, ki so na novo nastali v minulem letu in imajo trajnejšo vrednost, pa je Košan izpostavil prvomednarodno solopevsko tekmovanje v interpretaciji samospevov Huga Wolfa, ki je preseglo pričakovanja.Tekmovanje si bodo v prihodnje prizadevali izvajati bienalno ali pa na tri leta.

Slovenj Gradec se ponaša tudi z novo infrastrukturo. Obnovljena je bila rojstna hiša Huga Wolfa in v njejurejen dokumentacijski center, svoje prostore sta posodobila galerija in Koroški pokrajinski muzej.

Prav tako je bilo prenovljeno staro mestno jedro, kamor se je preselilo poletno festivalsko dogajanje, kije prej potekalo pred graščino Rotenturn. Selitev dogajanja je bila pozitivno sprejeta med obiskovalci, zoživitvijo središča so spodbudo dobili tudi gostinci.

"Obisk Slovenj Gradca ni bil silovito množičen, se je pa precej povečal," je ocenil Košan, ki pa je kljubvsemu samokritičen do promocije dogajanja. Meni, da je Slovenj Gradec premalo naredil za promocijo vsosednji avstrijski Koroški.

Ne glede na to pa v mestni turistični pisarni ugotavljajo, da se je letos v Slovenj Gradcu mudilo večobiskovalcev iz avstrijske Koroške kot minula leta. Skupno so v Slovenj Gradcu v prvih osmih mesecihzabeležili nekaj manj kot 16.300 nočitev, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, jeSTA povedala vodja pisarne Marija Lah.

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Festival mlade literature Urška














STA (WEB), Kultura 06. 12. 2012Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

2

Povečalo se je predvsem število nočitev tujcev, zabeležili so kar 10.700 nočitev. Povečano število nočitevje po njeni oceni tako posledica projekta EPK kot tudi tega, da je letos polno zaživel mestni mladinskihotel, kjer med pripravami v Slovenj Gradcu in okolici bivajo mladi športniki.

Precej več kot lani v mestni turistični pisarni beležijo tudi dnevnih gostov. Največ jih je bilo v času večjihrazstav, med katere sodijo razstava domačih in umetnostnih obrti, razstava Angeli apokalipse srbskegaumetnika Vladimirja Veličkovića in slovenjgraškega slikarja samouka Jožeta Tisnikarja ter mednarodnarazstava Soft Control.

Zelo zadovoljna z izvedbo programov v okviru EPK v Slovenj Gradcu je tudi pomočnica koordinatorkeprojekta v koroškem partnerskem mestu Doroteja Stoporko. Meni, da so bili projekti izvedeni na "zelovisokem nivoju" in to ne le v galeriji in muzeju, izkazali so se tudi manjši producenti. Mesto je gostilo tudinekaj t.i. mrežnih projektov z drugimi partnerskimi mesti.

Več povezovalnih projektov in rezultatov mreženja mest pa je pričakoval kulturno-politični aktivist RadoPoggi. Kot je dejal za STA, bi tudi Evropa rada prejela odgovor ustvarjalnih krogov, kaj pomeni mreženje,kaj lahko ponudi. Glede vsebin v Slovenj Gradcu pa je ocenil, da je bilo kar nekaj dobrih. Tujci pravilomasledijo prav takšnim velikim projektom, v Slovenj Gradcu pa je pogrešal več bolj inovativnih lastnih vsebin.

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Razstava del 11. mednarodne likovne kolonije v Monoštru

Matična in zamejska umetniška sferaDoslej sodelovalo 97 likovnikov, med udeleženci je bilotudi precej slovenskih in madžarskih zamejskih umetnikovV Slovenskem kulturnem in informativ-nem centru v Monoštru so odprli raz-stavo umetniških del, ki so nastala na11. mednarodni likovni koloniji Mono-šter. Tako likovno kolonijo kakor tudirazstavo sta pripravila Zveza Sloven-cev na Madžarskem in Galerija - MuzejLendava.

Na likovni koloniji so ustvarjali DujeJurič iz Hrvaške, Susanne Kortan - Gim-bel in Helmut Kortan iz Avstrije, Fran-cisco Perez - Totem iz Nemčije, IstvanSzanto iz Madžarske ter Aleksandra Fe-konja in Suzanne Kiraly - Moss iz Po-murja. Razstavo sta odprla generalnikonzul Slovenije na Madžarskem DušanSnoj in direktor Javnega sklada RS zakulturne dejavnosti mag. IgorTeršar.

Likovno kolonijo in razstavljena delaje predstavila umetnostna zgodovinar-ka Tanja Šimonka, ki je povedala, da seje ta v Monoštru rodila na podlagi pozi-tivnih izkušenj in rezultatov lendavskes 40-letno tradicijo in mednarodne ko-lonije za vzpenjajoče se mlade likovneumetnike LindArt. Delo na kolonijah vMonoštru je potekalo pod mentorskimvodstvom dosedanjega vodje Galeri-je - Muzeja Lendava Franca Geriča inkustosa Dubravka Baumgartnerja: »Zaokolje, v katerem poteka, sta kreativnodruženje in ustvarjena dela, ki nastaja-jo pri tem, izjemen kulturni potencial,ki okolico navdihuje in jo bogato opla-ja. V monoštrskem primeru namreč obvsem drugem na smemo in ne more-mo mimo tega, ne da bi poudarili po-memben socialni in družbeno-kultumidejavnik kakovosti kulturnih dogodkovin prireditev, ki profil kulturnega doga-

janja med zamejskimi Slovenci usmer-jajo v intenzivnejšega in zahtevnejšega,pri čemer se kaže želja po galerijski po-stavitvi del, ki so nastala v monoštrskikoloniji.«

Dodala je še, da sta prepoznavnost intradicionalnost projekta, predvsem panjegova strokovna naravnanost in ka-kovost zagotovilo, da se bo sistematič-no povezovanje matične in zamejskeumetniške sfere, obogatene z medna-rodno noto, izoblikovalo v pomembenkulturno-umetniški in tudi družbe-no-socialni temelj, ki je za posamezenkraj, za zamejski Monošter in okolicopa še posebej izjemno pomemben: »Z

letošnjo kolonijo se bližamo magične-mu številu 100, saj se je doslej umetni-ške kolonije udeležilo že 97 likovnikov,ki so Monoštru zapustili več kot 200 li-kovnih del. Koncept izbire udeleženihumetnikov daje po nenapisanem pra-vilu poudarek izboru slovenskih zamej-skih umetnikov iz Avstrije in Italije termadžarskih zamejskih umetnikov izSlovaške, iz Vojvodine in Romunije. Se-veda ne manjkajo tudi drugi in drugač-ni, za vse pa nekako velja, da izhajajoiz geografsko ali socialno in mentalnodvojnih identitet, v katerih so se rodiliali jih izbrali.«Jože Gabor

Na mednarodni likovni koloniji je nastalo tudi delo Suzanne Kiraly - Moss znaslovom Slavčki.

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo













Slikarske harmonije v soboškem gradu

Avstrijci, Hrvati in SlovenciUstvarjali na temo z naslovom Ulice, pročelja, ljudje

V predprostoru grajske dvorane v Mur-ski Soboti so v ponedeljek zvečer od-prli razstavo otroških likovnih del podnaslovom Slikarske harmonije. Razsta-vo del, ki so nastala na 15. likovni kolo-niji Maribor 2012, sta pripravila sobo-ška območna izpostava javnega skladaza kulturne dejavnosti in Javni zavodEvropska prestolnica kulture 2012. Greza petnajsto mednarodno osnovnošol-sko kolonijo Acin memorial, ki se jo jeudeležilo več kot sto učencev dvain-dvajsetih šol iz Avstrije, Hrvaške in Slo-venije (z vsake šole so se lahko prijavilinajveč trije učenci, op. p.). Med njimi nibilo pomurskih šolarjev, so pa bili zatovečinoma učenci šol s Štajerskega. Vsa-ko leto je tema drugačna, tokrat pa sovsi skupaj ustvarjali na temo z naslo-vom Ulice, pročelja, ljudje. Namen to-vrstne kolonije in razstave je spodbu-janje mladih, otroških umetnikov na

likovnem področju. Razstava je bila žena ogled v Mariboru, Vačah, na Hrva-škem in v avstrijskem Gradcu pa tudi vvseh dragih partnerskih mestih Evrop-ske prestolnice kulture. Murska Sobotaje njena zadnja postaja, dela pa bodona ogled še en mesec. Upati je le, da sijih bo v tem času ogledalo več ljudi, kotse jih je zbralo v ponedeljek ob odpr-tju. Kje so bili likovni pedagogi in kjenjihovi učenci, je vprašanje, na katere-ga lahko odgovorijo le sami. Vabila sodobila vse šole v Murski Soboti. »Ker sodela zelo lepa, smo menili, da je prav,da si jih ogledajo tudi otroci in šolar-ji iz drugih krajev,« je dejala organiza-torka in strokovna sodelavka maribor-ske območne izpostave Javnega skladaza kulturne dejavnosti Neva Kovačič.Upajmo, da bodo njene besede padletudi na plodna pomurska tla.Tomo Koles

Razstavo je odpri koordinator soboške območne izpostave JSKD Geza Kišfahri, ki sije delapodrobneje ogledal ob ustrezni razlagi organizatorke in strokovne sodelavke mariborskeobmočne izpostave JSKD Neve Kovačič (oba na fotografiji), fotografija tomo koles

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

























Na Kobilju družine zapele že osemnajstič

Dvesto petdeset obiskovalcev v novi dvoraniDonedavni predsednik KUD-a Stanko Antolin prejel Maroltovo priznanje

V dvorani za kulturne dejavnosti naKobilju je v soboto zvečer potekalatradicionalna, že osemnajsta medob-močna prireditev Družina poje. Predpolno dvorano, v kateri se je zbralookrog 250 obiskovalcev, je s po dve-ma skladbama nastopilo trinajst dru-žin iz Pomurja, Štajerske in Savinjskedoline. Iz naše regije so bile to druži-ne Bukovec iz Kobilja, Gornjec iz Do-kležovja in Car iz Poznanovec oz. izdruštva kmečkih žena Klas iz Bodo-nec ter zakonca Donko iz Gornje Bi-strice in skupina Zvonček iz Bogojine.Program ljudskih ali ponarodelih pe-smi je povezovala Polonca Domonkoš,ob koncu rednega sporeda pa so vsinastopajoči zapeli še skupno pesemLepa naša domovina. Temu je sledilše nenapovedan dodatek: Janja Mag-dič, predstavnica Javnega sklada zakulturne dejavnosti, in Stanko Gre-gorec, župan Občine Kobilje, sta pre-senetila bivšega predsecnika Kultur-nega društva Kobilje Stanka Antolinain mu podelila Maroltovo priznanjeza dolgoletno delo v društvu. Anto-lin je ob tem izrazil željo, da bi v ob-čini še naprej ohranjali kulturno de-javnost in prireditev Družina poje, kiima pravzaprav najdaljšo tradicijo vObčini Kobilje. Antolinovo predsedni-ško funkcijo Kulturnega društva Ko-bilje je že prevzel Tomaž Zaman. Obvsem skupaj pa je treba omeniti ševeličastno novo dvorano za izvajanjekulturnih dejavnosti, ki jo imajo naKobilju. Prvič je vrata odprla 26. av-

gusta letos, uradno pa 20. oktobra sprireditvijo Folklorni večer, na katerista sodelovali domača folklorna sku-pina in folklorna skupina kulturno-umetniškega društva Javorje iz Šmar-tnega pri Litiji. Ta deluje že vrsto letin je gostovala že po vsej Sloveniji patudi zunaj meja. Na Kobilju je navdu-šila številno občinstvo s predstavitvijobelokranjskih in gorenjskih plesov, šeposebej pa je obiskovalce ogrel tam-buraški orkester.

Kulturno društvo Kobilje pa že na-daljuje svoje delo in 16. decembra pri-

reja Božični koncert z gosti, med ka-terimi bosta moški vokalni kvintetAeternum in ženska vokalna skupi-na Alenčice iz Mežice na Koroškem.»V kulturnem društvu se trudimo pri-praviti čim več različnih prireditevin tako prebivalcem omogočiti čimveč različnih kulturnih užitkov. Ve-seli smo, da zelo dobro sodelujemoz občino in Osnovno šolo Kobilje terdrugimi društvi v kraju,« je poveda-la Ludvika Gjerek, tajnica Kulturnegadruštva Kobilje.Tomo Koles

Na tokratni prireditvi Družina poje so na Kobilju nastopile tudi pevke iz družineGornjec iz Dokležovja. fotografija tomo koles

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Predstavitev uspešnih kulturnih skupin

Praznujmo skupaj v LendaviS pesmijo in plesom sodelovale vse generacije, odnajmlajših iz lendavskega vrtca do upokojencevV lendavski gledališki in koncertnidvorani so v petek zvečer pripraviliprireditev Praznujmo skupaj/Unne-peljunk egyutt, na kateri so se pred-stavile kulturne skupine iz občin z ob-močja Upravne enote Lendava, ki sose letos uvrstile na regijska in državnasrečanja ali dosegle druge pomemb-ne uspehe.

Obiskovalce je na prireditvi nago-voril lendavski župan Anton Balažek,kije poudaril pomen ljubiteljske kul-turne ustvarjalnosti, da kulturo pri-

bližamo ljudem, pa tudi za druženjeljudi.

Za uspešno delo pa je skupinam če-stitala tudi vodja lendavske območneizpostave JSKD Janja Magdič. Nasto-pili so Prekmurska folklorna skupi-na FD Prekmurje Lendava, komornipevski zbor Vita Kulturno -umetni-ško društvo KPZ Vita, Ljudski pevciKD Jozsefa Attile Kapca, Ljudske pev-ke KD Frana Šaleškega Finžgarja Žiž-ki in pevski zbor Nimam časa Društvaupokojencev Lendava. Sodelovali so

tudi najmlajši: plesna skupina Navi-hančki Vrtca Lendava, DE II Lendava,in madžarska otroška folklorna sku-pina Poskočne noge/Fiirge labak len-davskega vrtca. Organizatorja sta bilaObčina Lendava in lendavska območ-na izpostava javnega sklada za kultur-ne dejavnosti, ki je bila med letom or-ganizator območnih in tudi nekaterihregijskih srečanj ljubiteljskih kultur-nih skupin na različnih področjih kul-turnega ustvarjanja.J. G.

Nastopila je tudi Prekmurska folklorna skupina FD Prekmurje Lendava, fotografija jože gabor

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Ptuj • Osrednja prireditev JSKD ob veselem dnevu kulture j

Kje je kultura v tem kaosuMinulo nedeljo je v Narodnem domu v Ptuju potekala druga osrednja prireditev območne Izpostave Javnegasklada za kulturne dejavnosti Ptuj na Ta veseli dan kulture - ob obletnici Prešernovega rojstva. Podelili sopriznanja, pripravili zanimiv kulturni program in predstavili dosežke na regijskem, državnem in mednaro-dnem nivoju kulturnih društev 01 Ptuj.

Drugič letos so ljubiteljskikulturniki iz nekdanje skupneobčine Ptuj dan kulture pra-znovali skupaj. Prireditev, kije nastala na pobudo Sveta Ob-močne izpostave Javnega skla-da za kulturne dejavnosti Ptuj,je tudi letos privabila množicoljubiteljskih kulturnikov.

..Osrednjo prireditev orga-niziramo, da podelimo pri-znanja in obenem predstavi-mo dosežke društev na raznihnivojih," pojasnjuje Iva Fer-linc, direktorica območneizpostave JSKD v Ptuju. Kerje bil odziv prvo leto odličen,so se odločili, da prireditevpripravijo vsako leto in na tanačin na enem mestu združijoskupine, ki delujejo v sklopunjihove izpostave.

„Prej je imela ob kulturnemprazniku vsaka občina svojoprireditev in smo jih težkozbrali na enem mestu, da bijim podelili priznanja, zdaj

pa imamo to prireditev, kinas tako rekoč poveže," pra-vi Branka Bezeljak. članicaSveta JSKD Ptuj in režiserkaprireditve, na kateri so letosnastopili pevci Trta KUD Ma-ksa Furjana Zavrč, starejšafolklorna skupina FD Lanco-va vas, Komorni moški zborPtuj, Smo teater Majšperk inMirko Jaušovec. Prireditev bozmeraj izpeljana na predvečerdneva kulture. Tako je letošnjaslovesnost potekala v nedeljov veliki dvorani Narodnegadoma Ptuj.

Ob tej priložnosti so bilipredstavljeni dosežki kultur-nih društev, ki delujejo v sklo-pu JSKD Ptuj, na regijskem,državnem in mednarodnemnivoju, podeljena pa so bilatudi priznanja Sveta 01 JSKDPtuj. Ta so letos prejeli: JanezKokol, član Kulturnega dru-štva Grajena, Janko Jerenko,eden ustanovnih članov Fol-klornega društva Lancova vas,Nežka Lubej za 50 let ukvarja-nja s folkloro in KPD StanetaPetroviča Hajdina.

Kako pomembno je, daohranjamo ljubiteljsko kultur-niško dejavnost, in kako ta pri-speva svoj delček k ustvarjanjamozaika nacionalne kulture,pa je na prireditvi izpostavilaslavnostna govornica NatašaPetrovič, predsednica Zvezekulturnih društev (ZKD) Ptuj.„Živimo v turbulentnih časih.Gospodarstvo še komaj diha,finančne ustanove so breznobrez dna, morala in odgovor-nost sta se izgubili, naravas poplavami in zemeljskimiplazovi jemlje svoj davek, po-litiki so zagledani sami vasein svoje privilegije. Pozicija,opozicija, stranke, leve, desne,sredinske in kdo ve kakšne še,sicer sedajo za skupno mizo,a dogovora niso sposobne. Inkje je kultura v tem kaosu, vvsesplošnem nezadovoljstvuin nezaupanju ljudi do tistih,ki ustvarjajo pogoje in odlo-čajo o pravni in socialni dr-

žavi? Se kdo omenja kulturo,ko govori o viziji prihodnosti?Ekonomisti so zmedeni oz. nevedo, kako kulturo umestitimed dodano vrednost. A kdoin kje smo vsi tisti, ki delamona različnih področjih ljubi-teljske kulture? V slovenskemmerilu, še posebej skozi očijavnih razpisov, so mordadosežki kulturnih skupin lo-kalnega okolja majhni korakipri sestavljanju mozaika naci-onalne kulture, za naše okoljepa veliki koraki odrekanja,prostega časa in denarja terneizmerno velike ljubezni zadelo v kulturnih skupinah namnogih področjih kulturne-ga ustvarjanja. Žal največkratto niso kriteriji pravilnikov,po katerih se odmerja denarza te programe in zagotavlja-jo pogoji, zlasti prostorski, zanjihovo uresničevanje," je pre-pričana Petrovičeva.

A vendar, pravi, so kulturni-ki daleč od tega, da bi izumrli.„Čeprav nas negotovo finan-ciranje, nenehno prilagajanjejavnim razpisom, nespodbu-dna davčna zakonodaja, po-manjkljiva tehnološka opre-mljenost, skromni prostorskipogoji in mnogokrat prezr-tost s strani medijev silijo vkompromise na škodo obsegaprogramov in ne nazadnjetudi njihove kakovosti in ra-znovrstnosti, se število kultur-nih društev ni zmanjšalo, nanekaterih območjih se je celopovečalo. Je to dobro ali sla-

bo, je težko oceniti, podobnokot si nismo na jasnem, ali jeza državo koristno, da imamotoliko občin ali ne. Je pa nasto-pil čas, da stopimo skupaj, dautrdimo svojo organiziranostin vsebino dela na novih teme-ljih kot civilna iniciativa in po-vrnemo društveni kulturi nadržavni in lokalni ravni vlogoin pomen, ki jo je že imela. Na-loga, ki jo moramo in moremouresničiti skupaj z JSKD, je, dasi razdelimo delo in skupaj za-govarjamo svoj status in orga-niziranost ter potrebnost dru-štvene kulture kot enega odtemeljev družbenega razvoja.Danes bolj kot kdajkoli prej,zakaj težnje po spremembahzaradi sprememb samih, da leni več tako, kot je bilo, četudije 'bilo dobro, so še kako pri-sotne," je dejala predsednicaZKD Ptuj in nadaljevala z mi-slijo, da je državi malo mar,če še bodo društva obstajala,in da če se ne bodo postavilizase, jih ne bo nihče pogrešal,celo nasprotno, pravi, tako nadržavni kot lokalni ravni bodoveseli, če jih ne bo več. Tudizato je Petrovičeva prepriča-na, da bi se tudi kulturnikimorali vključiti med aktivnenosilce sprememb za izhod izdružbene in gospodarske kri-ze s svojimi izkušnjami, zna-njem, kulturnimi vrednotami,ne samo s pisnimi apeli, am-pak javnimi pozivi in pritiski.

Dženana Kmetec

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo























Slavnostna govornica Nataša Petrovič

V kulturnem programu je nastopila tudi starejša folklorna skupina FDLancovavas.

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vecer.com (WEB), Novice 07. 12. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vecer.com (WEB), Novice 07. 12. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

'ubilantom posebna odlikovanja

---------------------------------Bt riBU-J^SK-.- 1 ___(£__ h^^^^^m'" "*^^^^^^ * ~~ *y^o^_\_____ w j^HB

tLmm^Lm^^^^^^^^^^mmSmmmmmm 1 ' J^5^3BtT_lifa-!«^f«W*__Kt __G^_.^3HSl tfi Ii^__P irfM^^K____H_ir^_____f^_^ tSjtmr J________________F

-----------_P*^^9HH--^---HH--fi-^^^^9^C^^_^^^^L ~m\9V*^^^_d____k______HH^___B___PV^^ ______^_____Sh

______^________P^^^^_* rf^ t :-*^^^

Člani ljutomerskega pihalnega orkestra so koncert ob jubileju pripravili v dvorani ŠIC Ljutomer. (Miha Šoštarič)

Ob 90-letnici delovanja je pihal-ni orkester kulturnega društva (KD)Ivana Kaučiča Ljutomer v dvorani ŠICLjutomer pripravil koncert, na kater-em so se jubilantom na odru pridružiličlani mladinskega pihalnega orkestraglasbene šole Slavka Osterca Ljuto-mer pod vodstvom Bojana Zelenjakater godbeniki veterani in bivši člani,ki so obiskovalce navdušili s skladbodomačina Alojza Kranjčana Na Rogli.Ljutomerski pihalni orkester je bilustanovljen i. aprila 1922. Od takratdo danes so strokovno godbenike vpihalnem orkestru vodili Franc Zach-erl (1922-1940), Avgust Pevec (1940-1946), Avgust Loparnik (1946-1973),Janko Škrajnar (1973-1983 in 1989-1993), Darko Vizjak (1983-1989), Ignac

Karba (1993-2004), Bojan Zelenjak

(2004-2009) in od leta 2009 SimonNovak.

Na jubilejnem koncertu je ljuto-merska županja Olga Karba podelilapihalnemu orkestru priznanje občine,ki ga je prevzel predsednik KD IvanaKaučiča Ljutomer Miroslav Steržaj. Vimenu območne izpostave Javnegasklada za kulturne dejavnosti Ljuto-mer sta Cilka Jakelj in Mira Reber-nik Žižek podelili članom pihalnegaorkestra bronaste, srebrne in zlateGallusove značke. Bronasto značkoza več kot petletno udejstvovanje napodročju glasbene dejavnosti so pre-jeli Rafael Pavličič, Klara Rozman,Božidar Štiberc, Miha Miklošič,Daniel Geder, Damjan Gregorinčičin Miha Dominko, srebrno značko zaveč kot desetletno udejstvovanje so

dobili Matej Kosi, Uroš Kosi, SamoJanežič, Andrej Rebernik, Bojan Ze-lenjak, Boštjan Lašič, Zmago Pavli-čič, Marjan Vaupotič, Marko Slavič,Tadeja Zorman, Dragan Zdovc inGregor Rozman, zlato značko za večkot 15-letno udejstvovanje pa so pre-jeli Boštjan Rauter, Simon Novak,Damjan Markovič, AleksanderKavčič, Gregor Žižek, Slavko Lašič inMiran Fras. Častno Gallusovo značkosta za več kot 30-letno udejstvovanjedobila Petra Peischl in Franc Torič.Direktor Javnega sklada RS za kul-turne dejavnosti Igor Teršar je ob vi-sokem jubileju pihalnemu orkestrupodelil zlati znak, zlato priznanje paje izročil članu orkestra Francu Štefa-necu, ki že kar 57 let deluje na glasbe-nem področju, (mš)

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Urškinih deset "topšit"

38 finalistov. "Šele ko narediš drugoknjigo, ugotoviš, da si z literaturo za-strupljen," je menil Makuc. Literatiso ugotavljali, da jim manjka povra-tnih informacij bralcev, in se strinja-li, da so kritike dobrodošle, pozitivnein negativne. Zbornik Urškinih desetje posebna številka revije Mentor, vnjem je popisanih deset uršljanov, doleta 2011, letošnji ni vključen. Mnenjain spomine na Urško so podali raznisodelavci. Z literaturo, takšno, kot je,slovensko, v tranziciji se je v eseju spo-padel Aljoša Harlamov, ki omenja, dasodobni slovenski literarni junaki nisotoliko pasivni kot destruktivni, avto-destruktivni. (krp)

ustvarjanje predstavili trije uršljani,Mirana Likar Bajželj, Gregor Rozmanin Sergej Harlamov. 15. Urškina sreda,kot so poimenovali literarna druženjav letu 2012, je postregla tudi z utrinkiiz zakulisja festivala. Baza ustvarjalcevUrške so dijaki slovenjegraške gimna-zije in društvo Spunk pod vodstvomMakuca. Rozman je prebral svoje naj-novejše zapise, ki nastajajo na družab-nem omrežju in bodo nekoč knjiga. Nahumoren način je namreč med spre-hodom z največjim francoskim buldo-gom razdelal najnovejši mladostniškiizraz "topšit", ki opiše neko "vrhunsko"stvar. Na Urški je doslej sodelovalo kar1277 avtorjev mlade literature, od teh

Urškinih deset je zbornik o desetle-tju festivala mlade literature Urška vSlovenj Gradcu, ki po mnenju orga-nizacijskega trojčka Dragice Vesko-vič, Andreje Gologranc in AndrejaMakuca živi z mestom in mesto z njim.Vsakoletni dogodek Javnega skladaRepublike Slovenije za kulturne de-javnosti se je kot enajsta Urška letospridružil projektu Evropska prestol-nica kulture Maribor 2012 in prineselpreko vsega leta posejane dogodke.Vrhunec dogajanja Urške je bil izboruršljana/uršljanke, medtem ko je bilzaključek predstavitev zbornika napredvečer miklavževega v MuzejuHuga Wolfa, kjer so svoje literarno

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo







javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka … · juerp 02 9hohqmh nl vr jd v srqr vrp srnd]dol...

Documents