ja izbistrija“ politikata, na red e ekonomijata pak li }e

Zdiveni voza~i caruvaatpo makedonskite ulici,policijata nedovolno gi skrotuva

Ne moète da o~ekuvatedeka dràvata }e vi dade, koga vie ne ste i dale ni{to

Ekonomska komisijatreba da ja zameni makedonsko-bugarskataistoriska komisija

JA „IZBISTRIJA“ POLITIKATA, NA RED E EKONOMIJATA

Pak li }e imame razvoen buxet, a razvoj vo Makedonija }e nema i pak li }e ne zadolùvaatso milijardi evra?

îtajte nä i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mkKLIKNI!

br. 13 18.11.2021

2 RETROVIZOR

18 noemvri 2021

Novite gradona~alnici uveru-vaat deka se fatile so rabota.Ne koi po~naa i so iznesuvawe navidelina kakvi se sostojbite voop{tinskite kasi. Taka, denovivemoè{e da se slu{ne kako voop{tina \or~e Petrov e zate~endolg od ~etiri milioni evra. Nasednica na Sovetot na op{tinaGos tivar be{e soop{teno dekadol got stasal do 5,5 milioni ev -ra. Vo vtornikot noviot gra do na -~al nik na Tetovo Bilal Kasamiot kri deka na platniot spisok naop{tinata imalo duri i 350 hon-orarci od koi del voop{to i nedoa|ale na rabota nitu pak se zna -

e lo {to voop{to rabotat. Ovaaop {tina, inaku, so preku 11 mili -o ni evra dolg e me|u vode~kite vozemjava po zadolènost, a potoasledat Ohrid so sedum, Karpo{ sookolu pet, Del~evo i Struga okolutri milioni...

Da se nadevame deka vo ovojpe riod finansiskiot bilans }enapravat i site drugi grado na -~al nici za javnosta da doznae od{to se startuva vo rabotata kakoi za toa na koj na~in rabotelepret hod nite gradona~alnici.Toa e potrebno i od pri~ina {tonaj go le miot del od dosega{nitegra do na ~alnici ednostavno sizaminaa od foteqite bez dapodnesat detalen ot~et za toakako i kolku se tro{ele buxet-skite pari vo izminative ~etirigodini. Se naj~esto zavr{uva{eili so ne po dnesuvaweto ili sopodnesuvawe na izve{taite koivo o p { to ne bea razbirlivi zagra|anite. Ottamu, dobro e da sedoznae za {to se tro {eni paritei za {to se zadol ̀ u vale op{ti-nite. Se ka ko i da se vidi daliimalo nesoodvetno tro{ewe koee ka z nivo.

Bez da se slu~i toa, lo{atapra ksa so koja samo }e se utvrduvako ja op{tina kolku dolì }e pro -dol ̀ i. Pa taka }e bide i na krajotna pretstojnite ~eti ri go di{ nima ndati. Potoa, pak }e se bara oddràvata da gi pokriva dolgo-vite. Koga }e ima i odgovornost zane po t r ebnite zadolùvawa, to -ga{ i }e se menuva odnesuvawetona gra do na ~alnicite. A so toa }eima i red vo tro{eweto na op{ -tin skite pa ri.

Pali – gasi so REK Bitola, potrebnae odgovornost

Trgni - zastani so blokovite vo REK„Bitola”, uvezuvaj vo posleden moment istruja i jaglen... Vaka poslednive den-ovi i nedeli funkcionira snabduva -weto so struja vo Makedonija. Za àl vohaos e osobeno najgolemiot energetskikapacitet vo zemjava REK „Bitola”. Kakosmee{e toa da se dozvoli?

Pred desetina dena golemiot poàrvo trafostanicata od proizvodstvo nastruja go isfrli Blok 3. Potoa ima{edefekt vo vtoriot Blok, koj se popravi,no potoa pak se slu~i ednodnevno is klu -~u vawe poradi nadgradba. Vo vtornikot,pak, od sistemot be{e isklu~en Blok 1,a nadle`nite od ESM objasnile deka seraboti za plansko isklu~uvawe poraditeh ni~ka revizija. Na seto ova se na do -vrza i nedostig na jaglen pa dràvatamora{e da raspi{e tender za nabavkana 900.000 toni jaglen. No, na krajot iz -le ze deka }e se nabavuva pomalku bi dej -}i tretiot blok nema da bide popravenvo brzo vreme... A toa }e zna~i deka naze mjava }e i nedostasuvaat golemi ko -li~estva na struja koja {to }e mora dase uvezuva od stranstvo po skapi zimskiceni...

Ne treba mnogu za da se zaklu~i dekanadle`nite nezadovolitelno se pod-gotvile za zimskata sezona koga se tro {atpogolemi koli~estva struja. Nad le`nitese pravdaat deka kapacietot, po celi 40godini, e ve}e dotraen. No, ako e taka,zo{ to ne se misle{e na vreme za iz-gradba na drugi energetski kapaciteti, zanovi rudnici na jaglen? Ili, ako ve}e ere{eno da prodolàt so rabota, zo{to nese povede pogolema grià za nivna teh -ni~ka ispravnost? Pra{awata se mnogu,no odgovorite se podveduvaat pod edno –potrebna e ne~ija odgovornost za oviepropusti.

Op{tinski dolgovi izleguvaat na povr{ina, imaloli zloupotrebi na parite?

Se tro{elo za gradeweili za jadewe?

Novite gradona~alnici mora daotidat i ~ekor podaleku vo svoiteizve{tai. Ne e dovolno samo da seko nstatira deka op{tinata ja na s le -duvaat so tolku i tolku dolg vo mil-ioni evra. Treba da se utvrdi i kakose nastati tolkavi dolgovite, daliza toa imalo opravdanost ili ne.Ne e seedno dali nekoja op{ ti na sezadolùvala so kredit za izgradbana nekoja ulica ili ka nalizacijaili so kreditite se pla}ani stoticihonorarci koi {to voop{to i neodele na rabota ili golem del odparite se tro{ele po ugostitelskiobjekti vo ime na reprezentacija.Ako taka bilo, toga{ toa se grani~iso zloupotrebite vo rabotata i toamora detalno da se ispita za danekoj odgovoren potoa bide povikani na konkretna odgovornost.

Ipo mesec dena od ostavkata nauni verzitetskiot profesor, is -

to ri~arot, Van~o \or|iev od makedo -n skiot del na zaedni~kata ma ke-donsko-bugarska Komisija za isto -ris ki i obrazovni pra{awa nema po-precizni razjasnuvawa {to tamu seslu~uva. Profesorot istakna dekaimalo politi~ki pritisoci i gi po -vi ka drugite ~lenovi da ne gi na pu{ -ta at makedonskite crveni linii.Iz borite vo dvete dràvi, sigurno,nametnaa pauza vo rabotewetona komisijata, no dali mo ̀ e -bi ne e vreme pauzata dasta ne podolga? Ultimatu-mite koi se slu~uvaat votaa komisija ne nosat do-brososedstvo tuku pravatnapnatost i nedoverba.

Najseriozniot kandidatza nov bugarski premier Ki -ril Petkov ve}e vo prvite iz-javi najavi deka bi sakal da seformiraat rabotni grupi od dvetezemji vo koi ne treba da bidat vklu -~e ni samo istori~ari, tuku i lu|e od

biznisot, kulturata i obrazovani-eto... A tie, najmalku edna{ mese~no,bi razgovarale ne samo za istori-jata, tuku i za se {to moè da go po -pra vi dobrososedskite odnosi me|uBugarija i Makedonija.

Zna~i li ova deka na dose ga{ ni -ot format i otvoreni temi na ovaako misija poleka im odyvonuva? Dekatreba da se zboruva pove}e za eko no -mi jata me|u Makedonija i Bugarija sepotencira i vo Skopje. Taka misli i

golem del od makedonskatajavnost.

- Namesto da se otvo -ra at novi grani~ni pre-mini i da sorabotuvame

vo zemjodelieto i turizmot, tie nezako~ija so ultimatumot deka morada prifatime deka car Samoil idrugi li~nosti se Bugari. Taka nemada se zbliìme kako narodi, ni po-tencija skopjanecot Ilija Z.

- Podobruvawe na odnosite i so -ra botka ne e problem i dobro e {tofokusot na Petkov ne mu e samo naistoriskite pra{awa. Moèbi Ko -mi sijata za istoriski pra{awa giiscrpila kapacitetite za dogovor.Sepak, istoriskite i identitet-skite pra{awa ne o~ekuvamda se trgnat od pregovara~kamasa, nezavisno na na~inotna koj }e se razgovara i kojse }e e vklu~en vo razgov-orite, smeta gra|ankataStojne Todorovska.

Inaku, sega{nata me{o -vi ta istoriska komisija vosvojata trigodi{na rabota po -s tigna mo{ne skromni rezultati.Dogovorite za preporakite za pro me -

ni vo istoriskite u~ebnici se pos -tig naa samo za mal broj na oblasti,a ostanaa golemi razliki okolu po -no vite istoriski periodi. Pri~inaza toa se nepopustlivite stavovi nabugarskite ~lenovi vo Komisijatakoi ultimativno insistiraat na toamakedonskata strana da prifati de -ka ima bugarski koreni za svojot ide -n titet, jazik, kultura... A seto toado vede prakti~no do paraliza vo ra -bo tata, do vme{uvawe na politi ka -ta, do ostavka na \or|iev i pra{awekako natamu moè da se prodolì sorabotata. Odnosno, pra{awe e kakoi {to sega raboti makedonskiot delod Komisijata i koga }e gi objavat dose ga postignatite dogovori so bu gar -s kite kolegi? Drugi makedonski is to -ri~ari, pak, ja nametnaa i di le mataza kompetentnosta na makedonskiotdel od komisijata. Se dodeka da seras~istat tie dilemi, Ko misijata,o~igledno malku ili vo o p{to nemada raboti. So ogled na ona {to do -

se ga (ne) go srabotila, mo -è bi e i podobro da go

ot stapi me stoto na ko -mi sii za eko no mi ja ido bro sosedstvo.

PO TRI GODINI TRGNI - ZASTANI

Ekonomska komisijatreba da ja zameni makedonsko-bugarskataistoriska komisijaMoèbi Komisijata za istoriski pra{awa gi iscrpila kapacitetite za dogovor. Sepak, istoriskite i identitetskitepra{awa ne o~ekuvam da se trgnat od pregovara~ka masa,smeta Stojne Todorovska

Makedonskiot del od komisijata e nekompetenten

- Be{e formirana Komisija ce los nonekompetentna. Od na{a strana ima {e~lenovi za anti~kata i no vo ve ko vnataistorija. Za srednovekovnata i najno-vata istorija nema{e i sega nema pret-stavnici. Od Institutot za isto ri ja priFilozofski fakultet kako ~len be{esamo prof. Van~o \or|iev, os tanatite~lenovi se od INI. Inaku, se kako dekajavnosta treba da bide za po znaena sotoa {to do sega e dogovo re no. No, toa na-jverojatno se planira da bide soop { te -no na krajot (ako ima kraj), izjavi ne o- damna istori~arot od Fi lo zof s ki otfa kultet, prof. dr. Ale k sandar Ata na - sov ski, vo intervju za „Ma kedonsko eho”.

STOJNE TODOROVSKA: Istoriskite i

identitetskitepra{awa ne o~ekuvam da

se trgnat od pregovara~ka masa

ALEKSANDARATANASOVSKI:

Za srednovekovnata inajnovata istorija

nema{e i sega nema pretstavnici vo Komisijata

3GRA\ANSKA DIOPTRIJA

18 noemvri 2021

4 VO FOKUSOT

18 noemvri 2021

Makedonija te{ko izleguva odpo li ti~kata kriza. Aktuelnata

vl a da neodamna, pod kont -roverzni okolnosti, gopre ̀ ivea glasaweto zado verba, ama toa ne giraz re{i problemite,

naprotiv. Kabinetot na premierotvo ostavka Zoran Zaev sega e naisku{enie da pokaè kakvo mnozin-stvo ima vo makedonskiot parla-ment. I pak po~naa da trtqaat, dazaobikoluvaat... A treba da se re -{a vaat raznite krizi koi ja pri-

tiskaat dràvata.Ako Zaev na nekoj od negovitena~ini obezbedi mnozinstvo,

toa }e zna~i deka Vladata,najverojatno vo ne{to iz me -net sostav, }e prodolì daupravuva so zemjata i vonaredniot period. So toa,dokolku ne se slu~at pre -d vremeni izbori, }e re {a -

va za najva`nite pra {awavo zemjava vo naredniov pe-

riod. [to da o~ekuvame? Re -koa deka gi razbrale porakite

od narodot prateni na lokal -ni te izbori.

Dali staro-novata Vl -a data pak }e pravi {tosa ka, kako {to si pra ve{edo sega, ovojpat oh ra b -rena i od „uspehot” {to nei e izglasana nedo ve rba?Porazot na vla dea~ katapartija SD SM be{e izraz narevoltot na narodot od toa {tose pravi na na d vore{en, no i navnatre{en plan. Iskaàa nezado-volstvo i sa si ro ma{ tijata i zapregolemoto za dol ̀ u vawe na Ma ke -do nija i za ra sip ni{tvoto na Vla s -ta. Is ka ̀ aa nezadovolstvo poradi mo` ni ot energetski ko-laps, ra s tot na cenite ka koi in fla ci ja ta. Vla dataiako nema mnozinstvo, ve -}e najavuva nov razvoenbuxet. Ako se prisetimeba rem malku, so godini na -nazad dobiva me razvoenbuxet, ama raz voj...

- Krizata bi moèla da sere{i so odgovorno rabotewe, a neso ze ma we krediti. Nekoj treba dagi vra ti tie krediti zemeni so ka-

mati. So toa nema da go re{imeproblemot so krizata na nedostigna struja i inflacijata. Za àl,ovaa vlada ni{ to ne odraboti vokorist na narodot i gra|anite,smeta gra|ankata Beti Stankovska –Ilievska.

DOLGOT ]E RASTE, A KOGA ]E ZAPRE?

Gra|ani stravuvaat deka ona {tobilo lo{ trend do sega moè dapro dolì i natamu. Na primer, za -

do l ̀ u vaweto na zemjata. Jav -niot dolg na krajot od

ok tomvri godinava izne-suva{e 6.950.7 milionievra, odnosno, 59,3 pro-

centi od BDP. Kon krajot na juni bil7.386 milioni evra {to zna~i dekase vrti nad 7 milijardi evra. So

toa, samo za ~etiri godiniotkako SDSM e na vlast

dolgot e zgo lemen za 2,3milijar di evra bidej}ivo 2017 godina iznesu-

JA „IZBISTRIJA“ POLITIKATA, NA RED E EKONOMIJATA

BETI STANKOVSKA - ILIEVSKA:

Krizata bi moèla da se re{i so odgovorno

rabotewe, a ne so zemawe krediti

GABI NIKOLOVA: Ne samo {to ni e

potrebno re{avawetona energetskata kriza

tuku e potrebno i zamrznuvawe na nekoi ceni

Pak li }e imame razvoen buxet, a razvoj vo MakedonijaVladava premnogu sezadolùva so zemawe krediti.Treba da posvetat golemo vnimanie na energetskatakriza i rasteweto na cenite.Na{iot narod ne moè daizdrì takvo poskapuvawe.[teta {to gi presu{ija siteezera - Kozjak, Mavrovsko,Tikve{ko... so prodavawestruja nadvor, a sega }ebarame da kupuvame. A koj }ego vra}a dolgot posle? Mnogu pari se zemeni, a ne senapraveni bitni raboti,smeta Gordana Traj~evska

GORDANA TRAJÊVSKA: A koj }e go vra}a dolgot posle? Mnogupari se zemeni, a ne senapraveni bitni raboti

Mora da se napraviiten rez vo tro{eweto

- Pod itno treba namaluvawe nadràvna administracija bidej}i setie eden od najgolemiot finansiskitovar. Ukinuvawe na sekakov vid nakomisii, golem del na upravni odbori,ukinuvawe na patni tro{oci na parla-mentracite, konfiskuvawe na imotina nelegealno steknati bogatstva.Mora pod itno da se napravi rez. Pos-toi opasnost od novo zadolùvawe.Nie nemame proizvodstvo za da senapolni buxetskata kasa. Sekoja vladamnogu lesno se zadolùva vo stranstvo– pretpostavuvam poa|aj}i od logikatadeka nekoj drug }e gi vrati kreditite,smeta Violeta Arsova.

5VO FOKUSOT

18 noemvri 2021

val 4,7 milijardi evra. A ste vi de -le pozitivni efektite od toa? Den-ovive duri i od EU ne preduredijaokolu zgolemuvaweto na javniotdolg.

A denovive Vladata mu prefrlina AD ESM vkupno 65 milioni evraza ublaùvawe na energetskata kri -za, za nabavka na struja od uvozi za kopawe jaglen. Izvesno e,toa nema da bidat poslednidadeni pari...

- Vladava premnogu sezadolùva so zemawe kre -di ti. Treba da posvetatgolemo vnimanie na ener-getskata kriza i rastewetona cenite. Na{iot narod nemoè da izdrì takvo poskapu-vawa. [teta {to gi presu{ija siteezera - Kozjak, Mavrovsko, Tikve{ -ko... so prodavawe struja nadvor, asega }e barame da kupuvame. A koj }ego vra}a dolgot posle? Mnogu parise zemeni, a ne se napravenibitni raboti, smeta Gor-dana Traj~evska.

Porastot na cenitena hranata isto taka se

mno gu zagriùva~ki. Maslo za jade -we povtorno se prodava nad 100 de -na ri, za dva do pet denari sepo ka~eni cenite na {e}erot i nabra{ noto. Po~na i zgolemuvawetona cenata na lebot. Za 200 denarise zgolemeni minimalnite tro -{oci vo oktomvri. Sindikalnatako{ ni~ ka pokaùva deka na edno~eti ri ~le no semejstvo da go pro-turka mesecot mu trebaat 34.584denari.

- Ne samo {to ni e potrebno re -{a vaweto na energetskata kriza tu -ku e potrebno i zamrznuvawe nane koi ceni. Posebno ne se potrebnizadolùvawata tuku plati i penzii

da se zgolemat za 30 procenti, baraGabi Nikolova.

PRVO DA SE RE[AVAAT SOPSTVENITEPROBLEMI

No, dodeka ovie va`ni pra{awa~ekaat re{enija i merki vnimani-

eto na javnosta sega na so ~u -va po v torno kon toa dali

do krajot na godinata Ma -kedonija }e dobie datumza po~etok na pregov-

orite za ~lenstvo vo EU.- Ako postojano se zanimavate so

tu|i problemi - na Bugarija, na Gr-cija, na Avganistan itn, i toa na

najlo{ moèn na~in, sekako de -ka ne moète da gi re{avate

svoite, ni veli AngelinaKostova.

Gra|anite baraat odVl a data da gi re{ava ak-tuelnite problemi, no napoinakov na~in otkolku

dosega: konkretno, so ra -cio nalno tro{ewe, so na-

maluvawe na golemiot ad mi- nistrativen aparat, so dobri

eko nom ski merki, a ne kako dosega,naj mno gu so zadolùvawe. Neodamnadu ri i porane{niot {ef na drà va -ta Branko Crvenkovski predupredideka ekonomskite sostojbi se po lo -{i od pred 10 ili 20 godini.

- Makedonija e zemja vo ko -ja {to se ìvee na krediti, aima izreka koja veli „koj -{to ìvee na krediti, umi -ra na rati”. Vaka ponatamune moè, ovoj balon }e puk -ne, naglasi Crvenkovski.

Me|utoa, i po ovie pre -du preduvawa ne se za be le -ù va deka Vladata planira davovede promeni koi {to bi zna~elepo golemo {tedewe. Odnosno, ve}eoda mna se zaboravi na najavenoto

na maluvawe na javnata adminis-tracija, na otkaùvawa od nabavkitena luksuzniot mebel i avtomobili,od sredstvata za reprezentacija.Ne ma najavi za trajno re{avawe naenergetskite problemi, za stabilnaekomonija, pogolemi plati. A toavodi kon pra{aweto dali koga }e sepojavi potreba pak li }e se po -segnuva po zadol ̀ u va we to?

- Sigurno deka }e se zadolàt.Inaku,od kade pari, do gu{a se

dol`nici. A toa se do l ̀ ina nedoma}inskoto ra -botewe, smeta gra |a ni -not Arslan Zekirovski.

VIOLETA ARSOVA:Sekoja vlada lesno se

zadolùva vo stranstvo– poa|aj}i od logikata

deka nekoj drug }e gi vrati kreditite

ARSLAN ZEKIROVSKI:Do gu{a se dol`nici,

a toa se dolì na nedoma}inskoto rabotewe

}e nema i pak li }e ne zadolùvaat so milijardi evra?

ANGELINA KOSTOVA: Ako postojano se zanimavate so tu|iproblemi sekako deka ne moète da gi re{avate svoite

Ul. Blagoja Stefkovski bb Maxari, 1000 Skopje Makedonija

Tel: +389 2 2535 510 Mob: +389 71 382 062e-mail: [email protected]

AGRONOVA DOO - SKLADI[TA MAXARI

JAVNI I CARINSKI SKLADI[TA I [PEDICIJA

7VIZIJA

18 noemvri 2021

Vo najskoro mo`no vreme bi se zaloìl dase donese zakon za minimalna plata koja nebi bila pomala od 25.000 denari

Gimnazijalec po obrazovanie Robert An|eleski od Ki -~e vo prioritetot vo premierskata rabota bi go dal

na re{avaweto naproblemot na mladite lica. no i nadru gite gra|ani vo zemjava.

1. Pomo{ za stanovi i za rabota na mladitePra{awata na vrabotuvawe i na obezbeduvawe na

stanbeno pra{awe se klu~ni raboti za sekoj mlad ~ovek.Od nivno re{avawe naj~esto i zavisi idninata na mla-dite lu|e po~nuvaj}i od toa kolku deca }e imaat pa senatamu. Za da se pomogne jas bi se pogriìl da se donesedràvna strategija za re{avawe finansisko i stanbenopra{awe na mladi bra~ni parovi. Osven toa, taa bivklu ~uvala i toa tie da dobijat prednost vo vrabotuva -we, barem na eden od niv.

2. Minimalna plata od 25.000 denariVtoro, vo najskoro mo`no vreme bi se zaloìl da se

donese zakon za minimalna plata koja ne bi bila pomalaod 25.000 denari. Sega{noto nejzino nivo ne e dovolnoza egzistencija. Taa treba da se zgolemi i kako bi se po-mognalo mladite lu|e da ostanuvaat vo zemjava. Iselu-vaweto poradi ekonomski pri~ini e zagriùva~ko itreba da se prezemat mnogu merki za da toa zapre.

3. Zaìvuvawe na pomalite gradoviVreme e da po~ne da se misli i za zaìvuvawe i za

razvojot na pomalite gradovi. Onie na{i gra|ani koi nezaminuvaat vo stranstvo se selat naj~esto vo Skopje. Na -{i ot glaven grad ve}e pretstavuva tretina, a naskoromo ̀ e da bide i polovina od vkupnoto naselenie voizem java. Toj negativen trenda treba da zapre preku raz -vo jot na pomalite gradovi. So podobruvawe na usloviteza ìveewe vo niv mnogu mladi lica }e ja smenat name -ra ta da zaminat. I za ova bi donel posebna strategijako ja bi se sproveduvala sekoja godina.

DU[KO APOSTOLOSKI

Vo Prilep }e napravam spomen - soba za zna~ajnili~nosti i semejstvaVo najbrzo vreme bi vovel zabrana za dvièwena sekakov vid na vozila niz Starata ~ar{ija

Parking redar Du{ko Apostoloski vo gradot pod Mar -ko vite kuli posebno bi se anagaìral okolu za~uvu -

va weto na spomenite za porane{ni prilepski li~nostii semejstva.

1. Za~uvuvawe na spomeni Prilep e grad so bogata istorija, so mnogu zna~ajni

li~ nosti i semejstva koi {to se pojavile i deluvale voraz li~ni istoriski periodi. Ubavo e spomenot na niv dase ~uva preku najrazli~ni formi. Za taa cel jas bi se an -ga ̀ iral da se napravi posebna prosotorija ili po ve }eniv vo koi {to bi bile izloèni fotografii na zna ~ajnilu|e ili familii iseleli od Prilep od raz li~ ni pri -~i ni, kako, na primer, pe~albari vo SAD, Ka na da, Arge n -ti na. Tuka bi moèle da se izloàt i fo tografii nasemejstva na poznati vojvodi strelani vo 1944, ili se -mej stvo na nekoj revolucioner, na primer \or ~e Petrov...

2. Zabrana za vozila vo Starata ~ar{ijaVo najbrzo vreme bi vovel zabrana za dvièwe na

se ka kov vid na vozila niz Starata ~ar{ija vo Prilep.Toa e posebno potrebno da se zabrani niz plo~nikotkade {to ima rizi~ni situacii me|u avtomobilite i pe -{a ci te. Sekako, pe{acite se tie koi se najzagrozeni.Bi pos ta vil hidrauli~ni sto l b~i wa so koi sepak bibil ovo z mo ̀ e no pominu-vawe na vozila ta za itnamedi cin s ka po mo{ i zaprotiv po ̀ ar na slu ̀ ba ipo li cijata.

3. Istraùvawe na gradot PelagonijaVo sorabotka so nadle -

` ni te institucii bi ini-ciral ce losno istra ̀ uva-we na gradot Pelagonijakaj seloto Sta ro Bon~e. Ta -mu e pronajdena kralskatagrobnica, edin st vena voMakedonija od takov vid.Taa e ograbena za vre me naPrvata svetska vojna kogaograbuva~ite koriste le idi namit da go otvorat kru -` niot prsten okolu nea.Pr s tenot e uni{ten. Sigu -ren sum deka novite isko -pu vawa }e dadat u{te po- vredni naodi bitni zana {a ta istorija kak vi {tobea otkrivaweto na dvapa rad ni {titovi od gar -data na kral Demetar.

„MAKEDONSKO EHO“ PRA[UVA: KOI TRI RABOTI PRVO BI GI NAPRAVILE AKO VIE STE FUNKCIONER?

ROBERT AN\ELESKI

Kako premier }e donesamstrategija za pomo{ na mladite bra~ni dvojki

8 FOTO DOKAZ

18 noemvri 2021

Klupite za deca vo dvorot na detskata gradinka zadDomot na kulturata vo Kumanovo odamna se zreliza renovirawe, no nema koj da gi popravi. Igor

Improviziranoto detsko vov~e so godini be{eprepoznatliv znak na naselbata „11 Oktomvri“.Sega se raspa|a. Navistina li }e se dozvoli toa?

Milena

GRA\ANITE DO FUNKCIONERITE

Ako avtopatot ne mislat da go pravat, barem pristapniot pat do Ohrid neka go sredat. Petar

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 30.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)Marketing tel: 078/444-021

[email protected]

OVA E MESTO ZA VA[ATA REKLAMA

]E VE VIDAT NAD 30.000 SEMEJSTVA

(PO NAJNISKI CENI)

9FOTO DOKAZ

18 noemvri 2021

Po~ituvani ~itateli,Preku rubrikata „FOTO DOKAZ“ moète daispratite poraki do makedonskite centralni ilokalni vlasti za se ona {to mislite deka trebada go popravat, dopravat, napravat, is~istat... ilipak da gi pofalite za ne{to dobro sraboteno. Siteva{i fotografii i kratok komentar moè da ni giispratite na e-mail: [email protected]

Vo zavisnost od prostorot i soodvetnosta naporakite Redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“pogolemiot del od niv }e gi objavi vo vesnikot.

GRA\ANITE DO FUNKCIONERITE

sledete ne na

Skopsko Eho

Pet rabotnici pet saati dupkata ja gledaa. Simo

Ne e lo{o da se is~istat park~iwata vo Aerodrom,za da moè lu|eto zadovolni da {etaat. Pavel

Tetovskite deponii se preselija i vo centarot {tood nekultura {to od nerabotewe. Azem

11INTERVJU

18 noemvri 2021

Za na{ata poznata pea~ka, a sega ihumanitaren aktivist Kristina

Petreski - Aranudova vo Makedonijaima u{te mnogu na {to da se raboti,no bitno e da se po~ne od nekade.

� Koga }e kaète Makedonija,koi misli i sliki prvo Vi se po-javuvaat?

Ohridskoto ezero, i crkvite mise asocijalica za Makedonija. Slikiod preubavata hrana, najvkusniot ze -len ~uk, ajvar, sarmi, gostoprimstvo,toplina...sliki od ubavite planini,poliwa i nivi, vrednite race na ze -m jodelcite... Makedonija e dom, tat -ko vina. Za àl, kako nekoj koj ~estopatuva, slika za Makedonija mi se ide poniite, |ubre rasfrlano nase ka -de. Na sred ubava priroda niknuvaatdeponii, a lu|eto imaat mnogu niskasvest za toa. Od edna strana, kako

ze mja nemame strategija za spravuva -we so otpadot, a druga strana kakona selenie nemame kultura za za ~u -vu vawe i po~ituvawe na prirodata.

� Koi se najkrupnite 2-3 gre{kikoi se napravija vo Makedonija voposlednite 30 godini?

- Za mene edna od najgolemitegre{ki be{e koga vo site gradovi seot vorija univerziteti, i namesto dase pottiknat lu|eto da se zanima va atso zanaeti i zemjodelie, ona vo koenaj mnogu ne biva, kako zemja i ka ko lu -|e, se pottiknaa site da se za pi {u va -at na fakulteti. Taka os tanavme bezrabotna sila, bez za na et~ii, maj s to -ri, zemjodelci, a toa spored mene, eza {titniot znak na na{ata zemja, ivo toa moème najmnogu da bideme ko -n kurentni vo svetov. Vtora gre{ka,{to dozvolivme mladite obrazovanii sposobni da zaminat, po svetot, na -mes to da najdeme na~in da gi za dr ̀ i -me tuka, pa taka ostanavme bez mnoguka dar, koj e deficitaren sega. Treta -ta, {to dozvolivme da staneme ednaod najzagadenite zemji vo svetot, i{to ne se prevzemaa porano merki zada se spre~i zagaduvaweto. Posled -ni ve godini se raboti na toa, a me ra -du va i {to ima mnogu eko i zeleniak tivisti koi se motorot na eko - dvi -è weto.

� Gra|anite davaat i pla}aatda noci, no dali vlastite dovolnoi davaat na dràvata?

- Gra|anite plakaat danoci, no,za àl, ne site. Za da moè drà va -ta da dade i nie treba da i dademe,a se u{te ima mnogu siva ekonomija,pa i pome|u nas muzi~arite. Se nade-vam deka site ednakvo }e po~neme dapridonesuvame za ovaa zemja. Nemoète da o~ekuvate deka }e vi da -de, koga vie ne ste i dale ni{to. No,od druga strana smetam deka gra |a -nite koi pla}aat zdravstveno osigu -ru vawe cel ìvot koga im trebazdra vstvena pomo{, ne ja dobivaatade kvatno. Ima u{te mnogu na {to

da se raboti, no bitno e da po~nemeod nekade.

� Dali Vie dovolno i dadovtena Makedonija?

- Ne pra{uvaj {to tvojata zemjamo ̀ e da napravi za tebe, tuku kaì{to moè{ ti da napravi{ za nea. –J. F. Kenedi. Jas sum ~ovek koj posto -ja no se trudi da napravi promeni, dadade pove}e, da raboti... No, pone ko -ga{ imam ~uvstvo deka od drugatastra na nema odgovor, i deka poddr -{ kata izostanuva. Se nadevam edenden toa }e se smeni.

�[to Vi nedostasuva a, {to biodzele od dràvata?

- Mi nedostasuvaat rasteretenilu|e, bez problemi, bez da mislam da -li }e im stigne platata do 1 - vi, mine dostasuvaat otvoreni srca sprem nida pomagaat edni na drugi, mi ne do -stasuvaat parkovi, vozduh vo gla v niotgrad. Pomalku politika vo se koj dnev -ni ot ìvot, pove}e nasmev ki, sre}a,qu beznost kaj lu|eto.... Bi na pravilapomalku zgradi, vo sekoj grad eko-ak-tivisti, eko - policija, dr ̀ a ven itenfond za pomo{ na si ro ma{ nite ibolni deca, ama zatoa tre ba site dara botime... Moèbi eden den }e uspe -e me.

� Vo kakva Makedonija sakateda ìveete? Odgovor:

- Vo ~ista, sre}na, depolitizi ra -na, so pove}e nasmeani lu|e... Sakamda ìveam vo Makedonija koja ne mo -ra da pravi komprimisi so site kom -{ii za da postoi. No, svetot ne efer. I toa na site ni e jasno.

Imame so {to da segordeeme, samo trebada se po~ituvame� So {to najmnogu se gordeete vo

na{ata zemja?- So gostoprimlivosta na lu|eto, so

vkusnata hrana, so skrienite nedopre niubavini.... So planinite i ezerata, somultikulturalizmot, so Starata ~a r {i -ja, so soìvotot koj go imame. Se go r deamso na{ata muzikalnost, koja e da leku po -z nata, so Tanec, no i so Leb i Sol i Ki -ril Xajkovski, so na{ite rako me tari ispo rtisti koi i pokraj site pre ~ki sevra }aat so uspesi i medali, so Skops ki -ot maraton koj stanuva brend na Skopje,so berovskoto sirewe i naj u ba viot medna svetot, so {tipskata pa s trmajlija, sokavadare~koto vino i ne gotinskata rak-ija, so Koco Racin i Bla ̀ e Koneski. Sobitolskata arhitektura i boemskiot ì -vot, dojranskiot krap, resenskite ja bol -ki, tetovskiot grav... Ima ~ovek ovde so{to da se gor dee. Samo treba pove}e dase po~ituva me!

KRISTINA PETRESKI ARNAUDOVA

Ne moète da o~ekuvatedeka dràvata }e vi dade, koga vie ne ste i dale ni{toGolema gre{ka e {to dozvolivme da staneme edna od najzagadenite zemji vo svetot i {to ne se prevzemaa poranomerki za da se spre~i zagaduvaweto

VESNIKOT GO IMA I VO VA[ETO MAALO...

Zemete primerok na „Makedonsko Eho“ na preku 300 lokacii niz MakedonijaPo~ituvani, vesnikot „MAKEDONSKO EHO“ besplatno }e ve ~eka vo ~etvrtok vo site naseleni mesta niz Makedonija. Eden del od tiraòt }e se deli na plo{tadi i drugi prometni mesta, a }e se ostava i vo po{tenski sanda~iwa. Site zainteresirani ~itateli koi nema na takov na~in da go dobijat besplatniot nedelnik, }e moàt da dojdat do negona preku 300 lokacii niz dràvata.

I NA DRUGI 200 LOKACII NIZ

MAKEDONIJA

VESNIKOT POBARAJTE GO NA SLEDNITE LOKACII:

Ispe~ateno

vo

30.000 tira`

12 ZA NAS

13@IVOT

18 noemvri 2021

Za Makedonija voobi~aeno se velideka e i zemja so golemo arheo lo -

{ ko bogatstvo. Brojni arheolo{ki lo -kaliteti i vredni artefakti dovolnozboruvaat za toa. Vo celata taa pri -kaz na posebno mesto i uloga imaat iarheolozite. Generacii i gene ra ciimakedonski arheolozi se {koluvanina Katedrata za arheologija i is-torija na umetnost na skopskiot Filo-zofski fakultet. No, vo seto toa ve }edve decenii posebna uloga ima iStudentskoto arheo lo{ ko zdr -u ̀ e nie „Aksios” sos ta ve no odstude n ti na ovoj fa kultet.

- Formirani sme u{tevo 2001 godina so cel stud -e n tite zapi{ani na ovaakatedra podetalno da se za -poznaat so svoite studii.„Ak sios” go ovozmoùva toau{ te vo najranite studentskide no vi se do nivnoto diplomirawe.Toa go pravime preku razni terenskiak ti v nosti, praksi, rabotilnici, se -mi na ri i konferencii, ni veli KirilAn gelovski, pretsedatel na Zdru ̀ e -nie to.

Jadroto na organizacijata se pet-naesetina studenti od oblasta na ar -he ologijata i na istorija na umetnost.Sekoj ~len za vreme na podgotovka naeden proekt ima svoj udel vo proektotso svoi idei, trudovi i zalagawe. Voizminative dve decenii imale broj niaktivnosti: organizirawe na me |u na -

ro deni i doma{ni arheolo{kika m p o vi, edukativni rabo -

til nici, iz davawe na pub -li kacii „Aksios” i „Ar te-fakti”, so ra botu va le so

nacio nal na ustanova „St obi”, so Muze-jot na terako ti vo Vinica...

Angelovski veli deka na{ata dr -à va treba da primeni primeri oddr ̀ avite so pointeziven razvien ka -rakter za kulturnoto nasledstvo, zatoa kako treba da se koristi arheo -lo{koto bogatstvo so koe raspola ga -me. Arheolo{kite lokaliteti, velitoj, ne se mesta samo na stari ruini,tu ku sosema sprotivno od toa.

- Toa se edni od prvite ~ovekovikulturno urbanisti~ki ìveali{ta,mesta za razvivawe na kulturata, tr-govijata, zanaet~istvoto, zemjodel-stvoto, sto~arstvoto... Najprvo trebada se razvie doma{nata op{testvenasvest za kulturnoto nacionalno bo-gatstvo za sekoj arhelo{ki lokalitetniz dràvata. Potoa, lokalitetitemoàt da se poglednat od druga pers -pektiva, kako odli~ni lokacii za raz-vivawe na turizmot. Site turisti soposetata na eden lokalitet vo na {a -ta dràva }e bidat barem za povisokstepen po informirani vo pogled konarheologijata, istorijata, geografi-jata, fizikata, objasnuva Angelovski.

STUDENTSKO ARHEOLO[KO ZDRU@ENIE AKSIOS

MAKEDONSKO EHOul. Dimo Haxi Dimov br. 38, Skopje

tel: 078/418-692

Redakcija:glaven i odgovoren urednik:

Antonio [email protected]

Izdava~: EHO MEDIA GRUPA

ul. Dimo Haxi Dimov br.38, Skopjeìro smetka: 290-1000000918-08

Direktor: Vladimir Pandovski

Marketing: [email protected]

tel.078/444-021Tira`: 30.000 primeroci

Ispe~ateno na: 17.11.2021 g.Pe~ati: „Evropa 92“ Ko~ani

ul. Krièvska br.22

Virusot prepoznavakoj e funkcioner, a koj ne?

Virusot demne i zatoa vnimavaj te– odnesuvajte se odgovorno, ova ni gopovtoruvaat vlastite sekojdnev no. Odministerot Filip~e dojde i apel dogra|anite da ne se sobiraat na seme-jni slavi oti taka korona vi ru sot na-jlesno se {irel. Apelot e na mesto -treba da se vnimava.

Ama apelot kako da ne vaì akoodi{ na politi~ki proslavi, sobi ra - wa. Javnosta be{e svedok na ne no- se wa na za{titnite maski, na ra ku- vawa, na gu{kawa, masovni grupirawa,za vreme na kampawata, a i po nea. Sevide istoto toa duri i vo makedon-skiot parlament koga ministrite i ponekoj pratenik od vla de a~ kata koali-cija go proslavuvaa ne izglasuvawetona nedoverbata. I tamu nema{e maskina nivnite lica, ima{e bliski kon-takti, gu{kawa… Toa slavewe ne e is -to so semejnite slavi? Virusot raspo znava li kade smee da napadne, akade mu e zabraneto oti se vo pra {a -we partiski lu|e?

[egata nastrana, virusot navisti -na demne, a vlasta navistina trebada dava primer vo pridrùvawe namerkite za spravuvawe so nego.

Mladite studenti gi voveduvame vo ubavinite itajnite na arheologijata

Zaboravaat na letniodmori na plaì

- Arheologijata e nesekojdnev -na profesija koja bara dosta trudzalagawe, istraùvawe, u~ewe iavanturisti~nost vo sekoj stude nt,no i `rtvuvawe vo pogled na toada se zaboravat letnite od mo ripo plaì, po ezera i mo ri wa. Ar -he ologijata e nese kojdnevna pro-fesija vo na{ata dràva, no ne ineprivle~na. Za sre}a, interesotza studirawe arheologija i isto -ri ja na umetnost vo poslednitene kolku godini e zgolemen. Toa evo golema polza za na{ata maladràvna teritorija bidej}i sme soso golemo bogato kontinuiranokulturno nasledstvo, opfa}ajki gisite kulturni epohi na ~ovekovotopos toewe, potencira Angelovski.

Interesot za studirawearheologija i istorija naumetnost vo poslednitenekolku godini e zgolemen,veli Kiril Angelovski,pretsedatel na Zdruènieto

KIRIL ANGELOVSKI:Najprvo treba da serazvie doma{nataop{testvena svest

za kulturnoto nacionalno bogatstvo

14 OBJEKTIV

Makedonija ima 6 vrvni nau~nicikoi se me|u najdobrite vo svetot

Vkupno {est nau~nici od Makedonija se najdoa na pres ti` na -ta lista na „Stenford” za najdobri nau~nici na site vre mi wa.Na kumulativnata lista za najdobri top dva procenti na u~nicina site vremiwa (od site oblasti) se rangirani Qup ~o Kocarev(MANU), Leonid Gr~ev (MANU), Valentin Mir~eski (Institut zahemija, PMF, UKIM, Skopje), Rubin Gulaboski (Fakultet za med-icinski nauki, UGD [tip) i dvajca penzionirani profesori,Traj~e Stafilov (Institut za Hemija, PMF, UKIM, Skopje) i IvanGrozdanov (Institut za hemija, PMF, Skopje).

Pred eden mesec e objavena edna od naj{irokite studii zarangirawe na top dva procenti najdobri svetski nau~nici odsite oblasti, od avtori od Univerzitetot Stenford, SAD.

Za kalendarskata 2020 godina (rangirani vo 2021 godina), votop dva procenti najvlijatelnisvetski nau~nici od Makedo ni jase rangirani: Qup~o Kocarev, Le -o nid Gr~ev, Rubin Gu laboski, Ra -madani Veland (Univerzitet naJugoisto~na Evropa Tetovo), KimetJu sufi (Dr`aven Univerzitet Te -to vo), Biqana Bauer (UKIM Sko p -je) i Biqana Risteska Stojkoska(FI NKI, UKIM).

Ova e golem uspeh i dos tig nu va - we za ovie nau~nici. Ova e us peh ido stignuvawe za cela Ma kedonija,osobeno {to vlastite odvojuvaatzanemaruva~ki sredstva za nauka.

Naskoro novo krivi~no deloza nesovesni voza~i – bezobzirno upravuvawe so motorno vozilo

Ministerot za pravda Bojan Mari~i} na-javi deka naskoro }e se vovede novo krivi~nodelo vo odnos na bezbednosta na soobra}ajot– „Bezobzirno upravuvawe so motorno vozilo”.

So nego se propi{uva zatvorska kazna i do3 godini, a dokolku ima smrtni posledici kaz-nata najmalku e 4 godini zatvor.

Vo odnos na ubla`uvaweto na kaznite i us -lov na osuda za te{ki dela vo soobra}ajot {tobe{e slu~aj pove}epati izminatiot period,ministerot za pravda najavi deka }e ini ciradebata vo ramkite na Rabotna grupa i toa voodnos podobruvawe na zakonskite re {e nija ieliminirawe na mo`nite zlo upo t re bi vo ovanasoka, kako i analiza na primenata na postoj -ni te odredbi od strana na sudovite i Javnotoobvinitelstvo, sekako vo odnos na kri vi~nitedela povrzani so zagrozuvawe na bezbednostavo soobra}ajot.

15

18 noemvri 2021

IN BOKS

I M A M E

K V O R U M

Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Vo na{ata zemja, organizacionatapostavenost na sportot, sega za-

sega, ima nekolku stepeni, me|u koi ei onoj po teritorijalen princip, voop{tinski i gradski sportski sojuzi.Vo Skopje vo site op{tini ima po ve -}e od 750 sportski klubovi, registri-rani do 2020 godina, vo ovaa brojkane vleguvaat novoformiranite vau -~er-klubovi koi vo 2021 te{ko se ko -n troliraat.

Ovoj vid na zdruùvawe vo dej no -s ta sport, iako ima zakonski mo ̀ no -s ti za ostvaruvawe i deluvawe pote ritorijalen princip, ne e iskoris-teno za deluvawe i organizirawe nadejnosta sport. Vo periodot od 1991do 2021 godina deluvaweto za orga-nizirawe vo dejnosta sport vo Skopjeima pove}e bezuspe{ni obidi za ne-gova transformacija vo sovremenaava ngardna sila koja treba da naso -~u va i pridonese za organizirawe nasportot vo site op{tini na pod ra~ -je to na Gradot. Spored ostvareniterezultati i deluvawe moè da ocen-ime kako odgovoren za mnogu neus pe -{ ni obidi za transformaciii vodej nosta sport e tokmu samiot Sojuzna sportovi na Skopje. Zo{to e taka,vo nekoja druga prilika.

Pri~ina za dene{noto moe pi {u -va we e dodelenata nagrada „13 noe -m vri” od Sojuz na sportovi Skopje. Sepra {uvam vo ~ie ime se deli nagra -

da ta? Vo ime na 750 sportski klu bo -vi ili pak na odredena grupa od ne -kol ku kluba, biznis interesi napo edinci i grupi koi se pretstavu-vaat za Sobranie i UO na Sojuzot nasportovi. A godinava, nagradata zaop {testveno sportski rabotnik jadodeli sekretarot na Sojuzot ipretsedatel na Me~uvale~kata fed-eracija na Daniel Dimevski, pretse-datel na Makedonskiot OlimpiskiKomitet (MOK), za uspe{en nastap nana{ite olimpijci na posledniteOlimpiski igri vo Tokio, kako i zaos vojuvaweto na srebren medal pos -le 20 godini.

Prvo nedoli~no i nemoralno e dase pravi obid problemati~noto So -b ra nie na Olimpiskiot komitet da seva lo rizira so dodeluvawe na na-gradi. Mo dernite uslovi dobitnikotna nagradata gi materijaliziral, ka -ko pretsedatel na Centralnata ko mi -si ja dodeluvaj}i vau~eri na po dob nife deracii, klubovi i spo r tisti. Ta -ka, na primer Me~uvale~kata fe de - ra cija so ~etiri kluba i Liz ga~ ka tafederacija so tri kluba imaat dobi-eno pove}e sredstva od mnogu drugifederacii, koi i se so golem broj naklu bovi i sportisti, ama ne u~estvu-vale vo problemati~niot izbor napre t sedatel na Makedonskiot Oli m -piski Komitet. Dali do b i t nikot enagraden zaradi fa milijarnoto

pa tuvawe vo Tokio?Uspehot na Dejan

Ge orgievski, srebrenme del na Olimpijada -ta e isklu~ivo negov ina negovite treneri, bra}ata Kostov s -ki. Tie vo iz mi native desetina godini~ekor po ~ekor gradea strate gi ja iusvoija tehnologija so koi se pre -tstavija ne sa mo na Olimpijada ta, tukii na ev ro p ski i svetski pr ve n stva.

Чestitki za ostanatite dobit-nici na ovogodine{nata nagrada „13no emvri”. Nivnite rezultati, ostva -ru vawa i pridones za sportot se poz-nati na sportskata i po{irokatajavnost. Kako ~ovek, sportski rabot-nik i sportski analiti~ar za sekoj odniv imam visoko mislewe i respektza ostvarenoto. Ama veruvam dekasite }e se sloàt deka Sojuzot naspo rtovi na Skopje ne se samo trie -se tina ~lenovi na Sobranieto. Pomoe ubeduvawe treba da bide kako{to e proektirano vo zakonot, dabide Sojuz na site soveti na site 10op{tini, nivnite gradona~alnci,Sovetot na Skopje i gradona~alni -kot. Mora da bide taka, oti Skopje ka -ko grad ima golem potencijal odos novni i sredni u~ili{ta, golembroj na sportski objekti koi trebaracionalno da se koristat, spor tis -ti, qubiteli na sportot so eden zborSko pje e sportski grad.

Dodeka se privatizira sportot,}e trpat sportistite

Tie kupija osummina, pa za eden }e bilo pro -blem...

No, neovozmoùvaweto na po~etokot na se d -nicata na Sobranie za edno od najva`nite

pra{awa za sekoja parlamentarna demokratija (pra {a -we na nedoverba na vlada - legitimen mehanizam napoliti~ka kontrola vrz vlasta), so sabotaà na kvo r u -mot, e najkukavi~kiot ~in na edna „vladeja~ka” koalicija.Zaedno so mediumskata temnina - neprenesuvawe nasednicata na TV ...

Neka manifestiraat mnozinstvo, neka propadne ini-cijativata za glasawe nedoverba, ama neka se soo~at (dopolno}) so kritikite na opozicijata... Toa e mi nimumpoliti~ka pristojnost i znak na politi~ka kul tura.

Na mojata draga prijatelka od parlamentot odamna ѝvelev: zo{to im davate legitimitet, zo{to sedite vna-

tre? Koja e smislata na toa sobranie? Deka e pra {a -weto mi bilo retori~ko, a odgovorot samoevidenten sepokaùva tokmu denes...

P.S. Sednicata sepak po~nala - vo mrak, ti{ina,neizvesnost... Ona {to i slepec go gleda e deka vo vak -va sostojba ne moè da funkcionira ni sobranieto nivladata, pa zatoa edinstveno re{enie e samo ras pu{ ta -we na parlamentot i novi brzi izbori (so nade` de ka }ese svestime i deka edinstven na~in da se izleze odzalo`ni{tvoto vo koe sme staveni e formirawe na opo -ziciski front). Drug izlez nema. Ovde nema ve}e ni luk-suz da se razgovara za ideologija, za programskiop redelbi, i sl. Ova e da se bide ili ne! Sofija gledase ir, Brisel i Va{ington isto taka... ~ekaat da se do za -vr{i rabotata od onoj {to im vetil.

Biljana Vankovska, 11 noemvri, Fejsbuk

Tie kupija osummina, pa za eden }e bilo problem...

Tomislav ANDONOVSKI

16 IMAME KVORUM

18 noemvri 2021

IN BOKS

Ej ~udo se slu~i vo Makedonija!Vi dov dvajca rabotnici na oda -

m na zapo~natiot da se gradi pat Ki -~e vo – Ohrid. Zamislete, duri ira botea. Kone~no po pet godini,trgnaa ra bo ti te. Me iznenadi toa{to rabotea samo dvajca na celatadelnica, no si rekov: ako, nekaprodolàt vaka, moèbi }e uspeatza 30 godini da go zavr{at, pa Vla-data }e moè da se pofali deka iz-gradila barem eden avtopat. Nodali ovaa Vlada }e iz dr ̀ i u{te 30godini? Po posled ni te slu~uvawavo Parlamentot, ne kako kako dasakaat site da ne uverat vo toa. Do-volno e da ubedat u{ te nekolkupra tenici od opozicijata „deka Ma -ke donija samo {to ne dobila datumza pregovori”, pa da si izglasaatve~nost. I redov ni te izbori moèso glasawe da gi odloàt za 30 go -di ni samo treba da nateraat ne kol -ku pratenici da smenat dres. Ete,do toga{ i ohridskiot avtopat }ebide zavr{en, a vetija deka i delod avtopatot kon Kosovo (celi dvakilometra) }e e gotov.

[ega e ova, ama priznajte dekaSDSM saka da bide realnost. A re-alnosta veli deka na Makedonijanavistina i se neophodni avto pa -ti{ ta i grade`na ofanziva vo tojsek tor, no na dràvata i e potrebnai politi~ka stabilnost. Toa e osno -va ta za dobar ekonomski razvoj ina pre dok. Makedonija e vo serioznapo liti~ka kriza i treba promena, ataa moè da se slu~i na brzi iz-bori ili so tehni~ka vlada vo id-nite 5-6 meseci. Zatoa se potrebni

seriozni pra tenici, lu|e so stav,na koi im e po biten razvojot na dr -à vata, na mes to li~nite pazarewaso vlasta. A zatoa potrebna e i itnapromena na izborniot model!

Pred lokalnite izbori se pro -pu{ ti da se promenat tri raboti:gra dona~alnik da se izbira vo edenkrug, otvoreni listi za sovetnici ida se namali brojnosta na sovetite.Na op{tinite im trebaat mali,funk cionalni i kompetentni so ve -ti, a na gra|anite ne im trebaat pa -za rewata me|u dvata kruga.

Zatoa, sega ne treba da se pro -pu{ ti mo`nosta da se smeni iz bor -ni ot model za slednite pa r la- mentarni izbori: Makedonija ednaizborna edinica, otvoreni listi,pa neka se namali i brojot na par-lamentarci.

[to }e dobie makedonskata de -mo kratija so toa?

Prvo raznolikost, ednakvost ivis tinski Parlament kade se vkrs tu -vaat potrebite i ideite na po go lemdel od naselenieto, a so braniskiotsostav }e bide realna slika zaraspoloènieto na gra |a ni te voMakedonija? Zarem treba i pona ta -mu mnogu glasovi i idei na gra|aniteda bidat ostaveni pred sobra nis ki -te porti, samo zatoa {to imame iz-boren model koj forsira uspeh samoza najgolemite? Vaka mnogu malipartii i gra|anski listi }e imaatmo`nost da dobijat pratenik – dva,pa }e bidat korektori na golemitepartii, za{titnici na demokrati-jata i ~uvari na dràvata.

Vtoro, so otvorenite listi nar-

odot }e glasa za onoj{to smeta deka e naj-dobar, a ne za onoj{to partiskiot vrvocenil deka e najdo-bar. Pa partiite nav-istina }e se trudatda predloàt kandidati so zavidenop{testven sta` i so po~it vo sre-dinata, dokaàni profesionalci.Ako vo Parlamentot ima lu|e sostav, pratenicite nema da bidatobi~na glasa~ka ma{inerija, tuku}e se sprotistavat i na partiskitepolitika ako gledaat deka se po -gre{ ni. I {to e pobitno takvitepratenici nema da se samokidnapi-raat ili sokrivaat vo klu~nite mo-menti.

Treba da se razmisli i da se na-mali brojot na pratenici, no i dase isklu~i mo`nosta za predizbor -no koalicirawe, za da se dobievistinskata slika kolku koja partijavre di. Taka mnogu od ve~nite „ko a -li ciski privrzoci” i „~ovek partii”koi nikoga{ ne izlegle sami na iz-bori, a se del od sekoja vlast, }ebi dat prinudeni da rabotat ne{to,da nudat programi i idei ili da sa -mo zatvorat.

Ete toa e patot po koj treba datrgnat partiskite lideri, osobenoonie od vlasta, da pokaàt edinst -vo za dobroto na Makedonija, zaraz vojot na ekonomijata, za pros-peritetot na gra|anite. A ovie odvlasta zapnale da pravat edin-stvo so prezemawe na pratenici.Gole ma gre{ka. Toa edinstvo ne eedinstvo.

Ima lek od samokidnapirani pratenici

Nikola TASEV

Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Za istragiteDenes se to~no 3 go -

di ni otkako pobegna Gru -ev ski.

Ni zuc ni muc za is-tragata vo vrska so toakako se odvivalo begst -

vo to, a boga mi ni odgovornost.Zarem o~ekuvavte da bide poinaku so

is tragata za 14 ìvi izgoreni lu|e vo Te -to vo?

Jok, kabelot e kriv.

Darija Andovska, 12 noemvri, Fejsbuk

[to se otstapuva...SKANDALOZNO. Ve}e ne e va`no koja od

dvete najgolemi partii (VMRO–DPMNE iliSDSM) }e uspee da obezbedi parlamentarnomnozinstvo, tuku koja od niv e podgotvena danapravi najgolemi otstapki vo obezbedu-vaweto na parlamentarnoto mnozinstvo,

bidej}i i ponatamu, i pokraj dosega{noto iskustvo, uporno sepridrùvaat do celosno nemoralnata teza deka celta (voslu~ajov, da se bide na vlast) e pogolema od bilo koja cena, t.e.otstapka. Zna~i, i ponatamu se postapuva spored skandaloz-nata ideja deka celta gi opravduva sredstvata/otstapkite,kakvi i da se.

Qubomir Cuculovski, 13 noemvri, Fejsbuk

17IMAME KVORUM

18 noemvri 2021Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Razmisluvaj}i za momentot vo koj ìveeme, od ednastrana post izboren, od druga strana pred izboren

ili ne, sekako dekoriran so site pridru`ni mo`ni i ne -mo` ni scenarija, se setiv na ed no moe ra z misluvawe,is kaàno vo pismena forma so odredena namera i name -na. Mi se stori kako soodvetno na momentov. Za ̀ al. Pro -~e p kav po arhivata, ~itam i si po t vrduvam. Da, ni ~ekorne sme mr dnale vo me|uvreme. Sakam da spo delam so vas.To ga{ pra{uvav da li op{tiot politi~kiot ambientot voMa kedonija dozvoluva no va ili podobro re~eno norma l -na po li ti~ka filozofija koja se bazira na pozitivnost,na me |u seb no po ~i tu vawe, na me|upartiski di jalog, re-gionalna so ra botka, na gradewe na sega{ nos ta?! Senaiduva na so se ma spro tivni mislewa vo op{ test vo to.

Onie so koi sakame da bideme za edno, velat deka toae nu`nost. Vo edno od svoite posledni intervju dodeka be -{e EU ambasadorot vo Makedonija, Ervan Fuere, me|u dru - goto ja iskaà poentata: Da bev makedonski dràvja nin,}e se ~uv stvuvav frustriran ako sekoj den na TV gi gle dampoliti~kite par tii kako celo vreme se navredu va at.

A kako razmisluva op{test vo to? E pa, vaka. Da, super,uba vo bi bilo da se promeni ne{to, ni zdodea od pre so -vi, prepukuvawa koi ne vodat nikade, a se na na{a smet -ka i vrz na{iot grb... i me|u va ri janti do odgovorot ne,ne ma {ansi, takviot pristap e garancija za neuspeh, me -di umite se gladni za krv, narodot isto, mora da se napa|a,da se nao|aat temi... {to e dominantnata kraj nost, a

rezultatite od takvata aktiv no st se po-razuva~ki:

Prvo, postoi prikle{tenost ne kade vome|uprostorot vo borba ta za minatoto ime ~taeweto za id ninata, pri {to ne segle da {ansa vo sega{nosta, tuku to~nospro tivnoto.

Vtoro, postojat partiski, vsu { nostkoaliciski, se raz bi ra i et ni~ ki rovovi koi se barieriza normalno ì ve e we. Vnatre vo niv dovolno ~esto, anadvor od niv za dol ̀ itelno, sekoj se komu e neprijatel ipre~ka i kako da se nema sila da se po gledne i da seprepoznaat zab lu dite od realnosta.

Treto, postojat zabludi deka za sé ne{to sé nekoj drugni e vinoven, da ne re~am, nekoj drug e odgovoren namestonas/niv. Za blu dite se prisutni nasekade ne za visno dalistanuva zbor za me |u partiski, etni~ki ili li~ni odnosi.Zabludite se zadol ̀ i tel ni koga stanuva zbor za od no si -te so sosednite dràvi, a se raz bira predrasudite setuka i vo odnos na me|unarodnata jav nost.

Ova go razmisluvav pred desetina godini, za àl, ak-tuelno e i denes, Ni{to ne se smenilo. Ete toa sme nie.Blokirani, za~ ma eni vo sopstvenoto veli~ie, nesvesniizgleda deka tapkame vo mesto. A taka tapkajki se pove}ei potonuvame?! ]e se promeni li ne{to nekako?! ]e bideli ova aktuelno ~etivo i posle decenija?! Vredi da serazmisli, neli?

Deset godini tapkaj}i vo mestose pove}e potonuvame

Dali brziot i dinami~en ìvot, sekojd-nevnite obvrski, nemaweto na vreme,

mo ̀ e da bide opravduvawe za brzoto vo ze - we? „Brzav da stignam navreme” e naj ~estizgovor kaj voza~ite. Izgovori za br zo vo -zewe nema – bidej}i izveduvaj}i opa sni dej -stvija vo soobra}ajot se iz lo ̀ u va me sa mi tesebesi vo opasnost i site ostanati u~e -snici vo soobra}ajot. [to mislite, dali

na vistina koga brzame so svoeto vozilo za{teduvame navre me ili tie 5 minuti se tolku dragoceni da se iz lo ̀ i -me vo opasnost i site ostanati u~esnici vo so o bra }a jot?Se razbira de ka NE! Zapra{ajte se koi se pr i dobivkite izagubite za brzoto vozewe, kolku od vo za ~ite, sovoza~iteili u~es ni cite pretrpile seriozni povredi (skr{enici,traen in validitet, traumi ...) ili so smrtni posledici.Dali so brzoto vozewe producirame bezbeden soobra}ajili sa mo go prodlabo~uvame soobra}ajniot haos i dopol-nitelen mete`?

Vo zapadnoevropskite dràvi se gradi edna „so o bra -}ajna svest” preku namaluvawe na ograni~uvawata vo na -se lenite mesta t.e. pogolemite gradovi. ]e gi navedamdr ̀ avite: [panija, Francija, Germanija... [panija vo po -ve }eto gradovi ja namaluva brzinata vo naseleno od pos-toe~kite 50 km/~ na 30 km/~, dodeka vo starite gradovi na20 km/~, kaznite se rigorozni iznesuvaat 100 do 600 evra,vklu~uvaj}i gi i turistite t.e. dospevaat i vo stranstvo,vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Francija isto taka, poleka no

sigurno gi voveduva promenite vo naselenite mesta i toanajprvo gi vovede vo Pariz, Lion, Lil... so 30 km/~, do de kaostanuvaat postoe~kite 50 km/~ samo na glavnite uli ci.Germanija, Brisel go vovede ovoj no vitet i stapi na silaod 1 Januari za site delovi vo gra dot.

Pri~inata za novite merki e da se zgolemi sigur nos ta,kako i da se namali zagaduvaweto i bu~avata. Dali so na-maluvawe na brzinata vo gradovite }e se namalat soo-bra}ajnite nezgodi? Vo mal procent sigurno deka DA!. No,bi imale enormno namaluvawe na pos le di cite vo soo-bra}ajnite nezgodi bidej}i ne e isto da se sudrite ko gavozite so brzina od 50 kilometri na ~as i so 30 km/~. EUstava akcent i na pomalo zagaduvawe i bu~avata t.e. pro -mocija na alternativen na~in na patuvawe preku koris-tewe na javniot transport i osobeno velosipedot, sonamaluvawe na brzinata na site motorni vozila, Tukadoa|a i zgolemuvawe na bezbednosta na pati{tata zavelosipedistite i pe{acite, odnosno, nivna pogolemaupotreba i praksa.

Podgotvena li e Makedonija za ovie “drasti~ni” pro -me ni, - iskreno ne veruvam. No, moè da zapo~neme so de -lovi vo naselenite mesta vo pogolemite gradovi (Sko p je,Bitola, Kumanovo, Ohrid itn), ograni~uvawe na brzinatana dvièwe za motorni vozila, preku podelba na „Zoni”vo naselenoto mesto ili so postavuvawe na soo bra }aj ni -te znaci „Zona 30 km/~” ili „Podra~je na smiren so o bra }aj”.Akcent bi stavil na soobra}ajniot znak „Po d ra ~je na smi -ren soobra}aj”, koj vo zemjava skoro i nikade ne se koristi.

Da startuvame so zoni so ograni~enabrzina od 30 kilometri na ~as

Pece LOZANOV

Gabriela ARSOVA

RADMILA [EKERINSKA,minister za odbrana: Za Makedonija e ohrabruva~ki{to mo`nata nova vlada voBugarija bi imala i novpristap vo odnosite so nasokolu pristapite vo EU.

FATMIR BITI]I, vicepremier: Naskoro }e dobieme „Zaev 3“ vlada,povtorno predvodena odZaev, }e se smenat {est-sedum ministri. Toj ni treba za da prodolàtnekoi procesi

Procesite moàt li da ja pregazat ostavkatai kaùvaweto deka ja razbrale porakata od narodot na izborite?

A dali makedonskata vlada }e ima nov posamopo~ituva~ki pristap pri pregovaraweto so Bugarija, ostanuva da se vidi

MILA CAROVSKA, minister za obrazovanie:Postignat e zna~aen napredokvo site oblasti vo koi e aktiven Proektot za unapreduvawe na osnovnotoobrazovanie

Sega ostanuva u{te zna~ajniot napredok dapo~nat da go ~ustvuvaat i u~enicite, nastavnicite, roditelite...

S K I N AT I Z E L E N I OLIVER VARHEJI, evrokomesarot za pro{iruvawe; Po izborite vo Bugarija ivo Severna Makedonija, se nadevame na brz progresza po~nuvawe na prvata me|uvladina konferencija

I samite ve}e ne broime - po kolku mnogu izbori niz godinive gi imame slu{natoovie briselski nadeì

Makedonija ispi{a pove}e crnistranici vo svojata istorija,

so diskontinuitet vo razvojot nakulturata, vo dobar del so pomo{na mo}nici od drugi zemji. Naj no vi -ot period e vo znakot na beda i si -ro ma{tija, iako moè da se za be-leì izvesno ìvnuvawe na kul -turen plan. Na scenata vo mo{nekrevkata demokratija stapija del -bi, lagi i hi pokrizija, bezdu{engra be` na se ko go. Lu|eto se pov le -~e ni i apa ti~ ni. Mladite se zbu ne -ti, emigriraat za da opstanat no ida se ostvarat vo profesijata. Vi-dovme kakov e rezultatot od za br -zan razvoj, a sega se baraat brziiz bori: stanuva zbor za bezo~nastrast da se grabne vla s ta. Preo -vla duva li~niot interes pred op -{ toto dobro: vlasta e gore, ana rodot dolu, ponièn vo senka,va ̀ en samo koga e partiski vrzan.Podlite igri i pazarewa stanaadel od poli ti~ ki ot ìvot: brojkitesta naa va`ni i vo Sobranieto. Po -s toi zakon na pa r tijata, a ne pra v -da spored zakonot, vrzana zapa rti s ka ta po del ba na vladeeweso oddelni in stitucii. Doniraj zada te ostavat na mira, duri i dadobie{ razni privilegii i pravdaza sebe.

[to }e se slu~i so najavenata

(lo{o smislena) „golema reforma”vo obrazovanieto!? Zdravstvenatapandemija sozdade golemi proble -mi, me|utoa, fakt e deka pove}e fa -kul tetski predmeti is~eznuvaat: nese nazna~uvaat asistenti kako inovi profesori. [to se slu~uva? Idecata (kako i se drugo) se sredstvoza protest protiv destrukcija navoz rasnite! [to }e se slu~i so pro -me nata na vlasta? Sudej}i sporedplatenata politi~ka programa –ni{to, moèbi i polo{o. Vo sekojain stitucija, spored koaliciski pre - smetki ima prekubrojni vraboteni,nestru~ni i nekompetentni kadri:Makedonecot e prinuden da se pi -{e Albanec za da dobie rabota iliobratno. Balkanot e se u{te „burebarut”, me|utoa i razvienite zemjine se nekoj dobar primer, iako u~e -v me na evropski vrednosti i pos -tig nuvawa. Fakt e deka se vtopivmevo sivilo i ednoli~nost: se rodipoim „kultura na korupcija” i zo{totoga{ ne bi postoel i poim kako„kultura na (simboli~niot) ]oseto”itn?

Nemame vistinski voda~, tukune{to kako „Slepiot gi vodi sle pi -te” (naslov na slika od Brojgel).Kako vo „zapisi od podzemjeto” naDostoevski. Narodot se hrani sose prisutnite turski serii, so emi -

sii za gotvewe vku s -ni makedonski ja de -wa (za da ni ja ra z-vijat inaginacijata),so nekakvi debatniemisii i pri strasnianaliti ~a ri koi gilovat sa mo gre{kitena dr ugite itn.

Popatno za be le -àv tabla so tekst:[tip – Siti mol –objekt vo izgradba. Vo Strumicase gradi konfekci s ki, no ima inovi, ubavo uredeni prodavnici,pazarot e pokrien so modernagradba, a napraven e podvoznik vocentarot. Se drugo e po staro.Kriva Palanka mu odava po~it naDimitar Stoj~evski, pr vi ot aka -demski slikar – ekspresionist,zasluèn za formirawe na poz-nata likovna kolonija „Sv. JoakimOsogovski”. Vo Mladinskiot kul-turen centar vo Skopje, vo koj beaizloèni plakati na tema „Kovid19”, postavena e iz lo`ba za make-donskata animacija od 70 i 80-tite godini na 20 vek ~ii dela sezabeleàni i nadvor od „jugo slo -ven ski umet ni~ ki prostor”. Toa seD. Markovi}, P. Gligorovski, B.Pej~inov, A. Maro vi}, D. Miha-jlov, S. Igwatovi}...

Narodot se hrani so emisii za gotvewe

18 IMAME KVORUM

18 noemvri 2021Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

VladimirVELI^KOVSKI

Kola ~ij voza~ pravi teòk pre kr -{ok dvièj}i se po pogre{nata

strana na bulevarot vo skopskiBu tel denovive se {iri posocijalnite mreì. Vo za -~ot ne sakal da ~eka voko lo na na vozila predsema fo rot na svoja ta

desna strana pa pre minal na lev-ata!? Na snimkata jasno se gleda kakovozila ta koi doa|aat go zaobikolu-vaat vo po sleden moment izbegnuva-jki opa sen sudar. A „zdiveniot”voza~ si pro dolùva da vozi.]e se obide po li cijata da gopro naj de i kazni ili vo za -~ot pak }e si go povtoruvade lo to?

Ova e samo eden od po s -lednite najdrasti~ni pri -meri do kade se sta sa sodi vja~koto vozewe po makedo -n skite gradovi, no i po soo bra -}aj ni ci te nadvor od naseleniteme s ta. Ednostavno, na prebrzoto vo ze -we, nepo~ituvaweto predimstvo, po -minu va weto na crven signal... – kakoda sme „naviknale”. No, za àl vo ta -kov slu ~aj se „naviknuvame” i na mnogu`r t vi i povredeni vo soo bra }aj kite.

- Ponedisciplinirano ne bilo

ni koga{. Policijata ja nema dovol no,a i tamu kade {to ja ima, ne dovo l no

e efikasna. Primer, Bit -pazar, po -li cija se {eta, vozila parki-

rani na prva i vtora lenta,haos e vo soobrakajot, a tiene reagiraat. Edinstveniz lez go gledam vo po s ta vu -vawe na monitoring sis-tem na soobra}ajnicite ikrstosni ci te. I so toa kaz -

nu vawe na prekr{itelitekoi }e bidat snimeni, ni ve li

gra|aninot Qup~o Ange lov s ki.Del od voza~ite nikako da po~ nat

da gi po~ituvaat soobra}ajnite prav-ila i propisi pa vozat prebrzo oddozvolenite 50 kilometri na ~as,pre teknuvaat na nedozvoleni mesta,

ne vnimavaat na pe{a~kitepre mini. Rezultat na seto

toa se brojni ne sre }i, ̀ r -t vi i povredeni li ca koiostanuvaat i in validi.

Sa mo la ni imalo 125 `rtvi na pa -ti{ tata, a vo prehod ni te godini taabrojka se dvièla i do 200 (la ni sepomalku i poradi dolgite pande mis -ki zatvorawa). Policijata od svojastrana pravi akciski kontroli, davasoop{tenija za brojot na kazneti vo -za ~i i drugi, no nema nekoj pozna~aenefekt.

- Policijata e dosta aktivna ko gaima naredba da kaznuva. A po t re b nise po go lemi kontroli, po se b nopo 22 ~asot. Se vozi brzo, ne -vni matelno, so nepo ~i tu va -we na soobra}ajnite zna cii pravila, ni veli Bla gojKrstev, koj e profesiona -len voza~.

I gra|aninot Sa{ko Bo -{ kov smeta deka ima nedo-volno po li ciski kontroli.

- Treba pove}e kontroli nasoobra}ajnicite oti se ga {nive ne

se dovolni. Ima voza~i koi vozat ibez do zvoli. Opasno e, veli Bo { kov.

Na poteg se od MVR. Se pravat ak-ciski ili vikend kontroli po koijav nosta se infor mi ra za sank cio -ni ranite pre kr {iteli, no toa trebada se zgolemi – pro {i ri. Sepak,vpe ~atok na gra|anite e de ka na uli -ci te se slu~uva zna ~i tel no pogolem

broj na prekr{oci za toa {tomnogu storiteli os ta nu va -

at nekazneti. Po li ci jatamora da bide na teren itoa da go vo o ~uva.

PATI[TATA NIKAKO DA STANAT POBEZBEDNI

Zdiveni voza~i caruvaatpo ulici, policijata nedovolno gi skrotuvaPonedisciplinirano ne bilo nikoga{. Policijata ja nemadovolno, a i tamu kade {to ja ima, ne dovolno e efikasna,smeta Qup~o Angelovski

Porigorozni uslovi zavoza~ka dozvola

- Kriteriumite za dobivawe na vo -za~ ka dozvola mora da bidat porigo -roz ni. Mislam deka bi bilo dobro zavo za~i-po~etnici da se namali kubi ka -à ta i brzinata na voziloto. Voza~kado zvola da bide probna so va`nost odpet godini. Policija treba da ima po -~es ti kontrol.i no mislam deka grupaod dvajca-trojca policajci e bes po -mo{ na so zbesnati grupi so avtomobi -li, ni veli Tatjana Pakovska.

TATJANA PAKOVSKA:Voza~kata dozvola

da bide probna so

va`nost od pet godini

QUPÔ ANGELOVSKI:Edinstven izlez

gledam vo postavuvawena monitoring sistem na

soobra}ajnicite

BLAGOJ KRSTEV: Policijata e dosta aktivna koga imanaredba da kaznuva

19VO FOKUSOT

18 noemvri 2021

So Konstantin Dimitrov, univer -zi tetski profesor i ekspert za

energetika zboruvame za krizata voMakedonija so snabduvaweto so ele -k tri~nata energija, so...

l Kakva energetska zima pred-viduvate vo zemjava so ogled naona {to se slu~uva i raspo lo ̀ iv -i te kapaciteti?

- Predviduvaweto e deka }e bidene predvidlivo. Ne moè da se pla -ni ra ni{to. Moè da se predviduvasamo so uslovi „ako bide ova iliona...”. Na takov na~in }e ja pominemezi mata. ]e ja pomineme ako ni se na -re dat kartite kako {to treba, no akoni padne makar i edna karta, }e seurne celata kula. Vo tekot na zimatasnabduvaweto na gra|anite i nafirmite }e zavisi od nekolku fak-tori. Ako imame laden period sotemperaturi od minus 5 stepenimislam deka energetskiot sistem }edoìvuva te{ki momenti, so opas-nost da se raspadne oti nema da imado volno struja. ]e bide potrebno dase ima dovolno pari toga{ koga stru-jata }e bide skapa. Vtoro, treba da gomolime Gospod da vrne mnogu za dase napolnat hidroakumulaciite, noi da ne vrne tolku mnogu za da ja po -to pi rudarskata oprema za kopawejaglen. Treto, so taa oprema trebadne vno da se kopaat 18.000 toni ja-glen, a ~etvrti faktor e da rabotat

blo kovite 1 i 2 vo REK Bitola i dane se rasipuvaat vo toj period. Os -ven ova, potrebno e i da se vr{i re -do ven transport na jaglen od uvoz, atoa se 300 kamioni na den za pot re -bi te na eden blok. Ako ne{to od siteovie faktori ne se pogodi toga{edinstven izlez }e ni bide ili kupu-vawe na skapa struja ili restrikciiza firmite i doma}instvate.

l Vo energetika nemalo zna~i -tel ni investicii nanazad desetgo dini. Kakvi investicii ni sepo trebni vo najskoto vreme za dakri zata ne se povtori slednivedve-tri godini?

- Ostaveni sme da zavisime odproizvodstvoto vo REK Bitola. Atre ba da se popravi „Oslomej”, a „Ne-gotino” treba da se priklu~i na gas.No, spored mene, za da se izbegnepretsmrtnata sostojba itno treba daizgradat 3-4 kogenerativni centralina priroden gas. Toa se centrali nagas kako skopskata TE – TO, koi pro -iz veduvaat elektri~na energija i to -p la voda koja se koristi za parnogre ewe. Takvi postojki moè da seizgradat za okolu dve godini, a namni treba edna vo Tetovo so {to tamudopolnitelno }e se namali zagadu va - weto na vozduhot. Vtora vakvacen trala bi moèla da se napravivo [tip, treta vo skopskata naselba@e lezarnica, a ~etvrtata vo Bi to la.

Za mene e zlo~in da se najavuvadeka na{ata zemja }e investira oko -lu 300 milioni evra vo centralata,vo Aleksandropulos a ne kaj nas. Sogradba na vakvi centrali kaj nas bise angaìrale na{i firmi, bi sevrabotile na{i stru~waci... Vakvicentrali na gas ni se potrebni kakotranzicija kon podolgoro~ni ener-getski re{enija.

l [to e toa {to treba da se pra -vi dolgoro~no za da nemame kri zivo energetskiot sektor?

- Treba da se razmisluva za stra -te gijata za odr`liv razvoj. Nejzini testolbovi se energetika i in dustrijakoi se me|usebno povr za ni. Treba dase donese strate{ka od luka kakva in-dustrija }e imate. Ako imate te{kain dustrija so go le mi kombinati kak -vi {to se Feni, Ju go hrom i sli~ni,to ga{ }e tro{ite i mnogu struja. Do -kol ku forsirate po les na industrijato ga{ i potro {u va~ kata }e bide po -ma la i za 60 procenti.

Ako se dozvoli gra|anite da pos -ta vuvaat son~evi kolektori i da mo -è da ja ispora~uvaat na sistemot,to ga{ }e ima iljadnici kolektori iu{te pomal pritisok za strujata. Os-novno e da mislime kako pomlaku datro{ime struja. Site opcii za ener-getska efikasnost se pobedni~ka op-cija. Toe e mudro investirawe i sotoa se namaluva uvozot. Treba i ed -na{ ve}e da se napravat hidrocen -tra lite Чebren i Gali{te, a nesa mo da se spomnuvaat od izbori doizbori. Treba da pobrzame so gradbana hidrocentralite oti ve}e utre itoa moè da se zabrani.

KONSTANTIN DIMITROV

Da se napravat hidrocentraliteêbren i Gali{te, a ne samo dase spomenuvaat pred izbori

Strujata da poskapuva postepenol Se navestuva i poskapuvaweto na strujata...- Sekoga{ sum velel deka strujata e stoka kako i sekoja druga i deka taa si

ima svoja cena kako, na primer, {to ja imaat patlixanite. Taa si ima svoja pa -zar na cena. Pred okolu 4 godini ESM utvrdi deka proizvodnata cena na stru -ja ta e 42-43 evra za eden megavat ~as. No, sigurno, za da se obezbedatpo liti~ki glasovi i da im se dodvori na glasa~ite, Vladata naredi taa cenada se namali na 36 evra i po {to uspe{ni firmi kako MEPSO, kako ESM, koibea golemi sponzori, moraa da zemaat krediti. Tie se sega zagubari i im fa -lat po 20-30 milioni evra, pa Vladata im dodeluva finansiska pomo{ prekuze mawe od drugi firmi ili preku zaemi od stranstvo. No, vo isto vreme, oviefir mi MEPSO i ESM imaat zgolemeni vrabotuvawa, imaat golemi plati. Ise ga ni se slu~uva da mora da kupuvame struja za eden mesec po cena od 210 i250 evra za eden megavat ~as, a na{a proizvodna cena e 36 evra.

Da odgovoram direktno, strujata mora da poskapi. No, nema sega da bidena 40 evra na megavat ~as bidej}i lani ve}e be{e 50-60 evra. Idnata godina,ce nata na strujata na pazarot }e bide sigurno okolu 120 evra, a na leto okolu80 evra, no nema da padne pod 60 evra. No, moja preporaka e poskapuvawetoda odi postepeno, a ne so {ok. Pa, eden mesec da poskapi 10-15 procenti, papak tolku sledniot mesec.

20 DIREKTNO SO...

18 noemvri 2021

ТАБЛО Медиа

ЕХО МЕДИА ГРУПА

Скопје

тел: 078/444-021

[email protected]

www.tablomedia.mk

l Концепт на рекламирање сокој најлесно може да се дојдедо саканата таргет група

l Рекламирањето е во рамка вокоја се поставува постерот сорекламната порака

l Рамките се лоцирани во станбени и деловни згради,исклучиво во приземјето, предлифтот или во самиот лифт

Истакнете ја вашата реклама преку

l Забележлив и кога не очекувашl Флексибилен во промена на постеритеl Прецизно одредување на таргет групаl Сугестивен l Идеален за пренесување на детални

информацииl Внимателно избрани 500 локации во градотl 50.000 лица дневна фреквенција

Za mnogu u~enici matematika kakopredmet se u{te e bau~. Vo na {e -

to obrazovanie kako da ne se nao|ana~inot taa da im stane predmet odkoj nema da se stravuva tuku, napro-tiv, }e bide silen motiv za u~ewe.No, sepak, postojat mnogu u~enicikoi ne vleguvaat vo ovoj „prosek”, toase u~enici koi go demantiraat prav-iloto deka matematikata e problem.Devetnaesetgodi{niot Andrej Veq -a novski, sega student na Fakultetotza elektrotehnika i infor maciskitehnologii pri UKIM e eden od niv.Toj minatata godina be{e eden odtrojca najdobri maturanti koi pos -ti g naa najdobri rezultati pri pola -ga we to na Dràvnata matura popre d metot matematika.

- Na dràvna matura gi polagavpre dmetite Matematika i Makedon-

ski jazik, a interno gi odbrav Biolo -gi ja i Angliski jazik kako i proektnazada~a po Fizika. Zadovolen sum odcelokupniot uspeh- 5,00 pri {to na-jdobar uspeh ostvariv po predmetotMatematika-99.87, ni veli Andrej kojgo zavr{il srednoto u~ili{te „Mi -r ko Mileski” vo Ki~evo.

Toj za matematikata ni veli dekaja saka bidej}i mu pretstavuva edeninteresen predizvik, kako i odli~naprilika za ve`bawe na kognitivnitesposobnosti.

- Smetam deka vo matematikatanajva`no e da imame osnova i konti-nuitet - taka lesno }e se nadogra di -me, dokolku nekoi u~enici nemaatos nova, se zapla{uvaat i im e po -te{ ko. No, veruvam, so dovolno trudi toa se nadomestuva. Vo na{eto ob -ra zovanie mislam deka ima mnogukva litetni profesori po matema ti -ka, koi navistina se trudat da gopre nesat znaeweto na svoite u~e ni -ci. No, potrebna e pogolema motiva -ci ja i od strana na dràvata. Napri mer, finansirawe na podgotovkii prevoz za natprevarite po matema -ti ka bi bilo mnogu korisno, navedu -va toj.

Se zapi{al na FEIT so idejaeden den da stane kompjuterski in -è ner. Toa go storil bidej}i smetade ka programiraweto i kompjuters -ki te nauki se dosta aktuelna tema idel od na{eto sekojdnevie.

- So napredokot na tehnologijata,se pove}e i pove}e digitalni pro-dukti se pojavuvaat okolu nas, sopri mena vo najrazli~ni dejnosti.

Bi dej}i tehnologijata postojano na -pre duva, kako idni inèneri bi mo -ra le da bideme vo tek i postojano dase nadograduvame. Mi se dopa|a mo -` nosta da se raboti vo razli~nioblasti i fleksibilnosta na sama -ta profesija kako i perspektiv nos -ta, veli Andrej.

Ovoj talentiran student smeta de -ka vo na{iot obrazoven sistem imamnogu vredni u~enici i profesori.

- No, za àl, ne moème da se po-falime so uslovite za u~ewe. Pot -reb ni se laboratorii po hemija ifi zika, kabineti po muzi~ko i li kov -no kako i podobro opremeni spo r tskisali. Poradi nastavata od do ma po -sle dniov period, do izraz doj de i po -tr ebata od digitalni sred stva ka kotableti i laptopi koi bi treba lo dagi ima za sekoj u~enik, ni re~e Andrej.

ANDREJ VEQANOSKI

Preku matematikata ~ekoram kon kompjuterskoinèwerstvoZa àl, ne moème da se pofalime so uslovite za u~ewe, a potrebni se laboratorii i po hemija i fizika, kabineti pomuzi~ko i likovno, opremeni sportski sali, smeta Andrej

Klu~ni se upornatarabota i èlbata

Za Andrej od talentot na nekoj u~e -nik mnogu povaàni se ve`baweto ièl bata za uspeh.

- Talentot i prirodnite predispo -zi cii se sekoga{ dobar plus, no bi re -kol deka klu~na e upornata rabota iè lbata. Samiot po~eten talent nezna ~i ni{to ako vo nego ne vloìmetrud i ako ne se nadograduvame, patok mu toa bi bila porakata do ta len -ti ra ni te u~enici - sekoga{ da se na -dograduvaat i da vloùvaat vo sebe,kategori~en e toj.

23TALENTI

18 noemvri 2021

24 INFORMATOR

SKOPJE

MAKEDONSKI NARODEN TEATAR30 noemvri 20.00 ~.Ne se kladi na Englezi

DRAMSKI TEATAR18 noemvri 20.00 ~.

Mojot ma`19 noemvri 20.00 ~.Stranci21 normvri 20.00 ~.Mojot ma` - Gostuvawe na MOT25 noemvri 20.00 ~.Kako da se ograbi banka27 noemvri 20.00 ~.Mojot ma`

TEATAR ZA DECA I MLADINCI19 noemvri 19.00 ~.Giga mega bajka20 noemvri 19.00 ~.Nekoj neka mi kaè kolku sum vaèn24 noemvri 20.00 ~.Edvard race noìci26 noemvri 19.00 ~.Jovan~e i Marika

MLADINSKI KULTUREN CENTAR25 – 27 noemvri 23.59 ~.

PIN MUSIC conference&showcase2021

MUZEJ NA GRAD SKOPJEIzlo`ba: „Skopska gradskaop{tina”

HOTEL LIMAK19 noemvri od 16 do 21.00 ~.

Skopje Wine Salon - Vinodonia 2021

EUROPE HOUSE SKOPJE25 noemvri 19 – 20.00 ~.Creative Talks #17: Kokarche

SINEPLEKS18 noemvriIsteruva~i na duhovi, komedijaUlogi: Pol Rud, Fin Volfard

KUMANOVO

NACIONALNA USTANOVA MUZEJ– KUMANOVO

Izlo`ba na kumanovskitelikovni umetniciIzlo`ba „Karpino 2021”

PRILEP

LIKOVEN SALON CK „MARKOCEPENKOV”

Retrospektivna izlo`ba naskulpturi vo drvo

25TV MANIJA

18 noemvri 2021

Za Igor Stojanov, glaven i odgovo renurednik na Oddelot za radio i

televizija na Univerzitetot „Goce De -l~ev” od [tip, regionot na Isto~naMa kedonija e mo{ne slabo prisutenvo sodrìnite na makedonskite tele -vi zii.

l [to im prepora~uvate na gra -|a nite da gledaat na televiziskiteprogrami i zo{to?

- Чesto se zboruva za toa deka ma -ke donskite televizii nemaat mnogu

kva litetni sodrìni, no koga }e go ka -è me toa morame da imame predvidde ka makedonskite mediumi i mediu -m skiot prostor voop{to, se otvorijaza svetskite mediumi. So toa avto ma -t ski na{ite mediumi stanaa „pomalkukvalitetni” vo sporedba so sve tskataprodukcija. Denes e mnogu te{ko da senatprevaruvaat i jas go razbiram toa.Sepak, vo posledno vreme se zabe le -ù va kvalitetna mediumska produk-cija. Kako i da e, kako gleda~i sekoga{e dobro da davame {ansa na makedon-skata produkcija, zatoa {to sepak taae bliska do na{eto sekojdnevie, dona{ite ̀ ivoti i do na{ite proble mi,pa taka ostanuvame vo kontakt so re -alnosta.

l [to bi napravile kako emi si -ja za da bide zadovolitelna i vre -d na za gleda~ite?

- Bi iskoristil produkcija od onaakoja se koristi vo politi~kite kampa -wi. Navistina e po malku ̀ alno po li -ti~kite kampawi da koristat naj skapapro dukcija, a izdràni emisii ilima ke donski serii da se ma~at so nis -ko bu xetni produkcii. Li~no bi pod dr -àl profesionalci i bi gi zajaknalka pacitetite na Makedonskata radiote le vizija koja moè i treba da bideli der vo makedonskata produkcija.Voe dno smetam deka nedostasuva kva -li tetna {ou programa, no i eduka ti v -na programa na makedonskite ka na li.Ne dostasuva kvalitetno is traùva~ko

novinarstvo koe }e bide podràno soseriozni buxeti. Verojatno debatni teemisii se najevtini i zatoa gi gle da -me naj~esto na ekranot. I ne mo ̀ eteni kogo da obvinite za toa, ako se imapre dvid deka pazarot na spo rtskiob lo ̀ uvalnici e dvojno ili trojnopo go lem od pazarot na me di umi voMakedonija.

l Dali va{iot grad [tip e do-volno zastapen kako tema na make-donskite televizii?

- Apsolutno ne. I tuka povtorno }eja spomenam MRT. Tie imaat obvrskada pokrivaat temi od interes na sitegra|ani, zaradi toa {to site gra|ani,preku danocite, u~estvuvaat vo fi-nansiraweto na MRT, a zamislete 90procenti od vrabotenite se stacio -ni rani vo Skopje i izvestuvaat od ta -mu. Vis ti na deka gra|anite od Skopjeu~estvuvaat so golem procent vo fi -na n siraweto na MRT, no ne so 90 ot s -to. Spored nekoi na{i istraùvawakoi gi pravevme pred nekoja godina,MRT ima preku 800 vraboteni, a vocela Isto~na Makedonija ima anga ̀ i -ra no samo trojca. Vo Isto~na Makedo -ni ja ̀ iveat polovina milion ̀ iteli.

IGOR STOJANOV

Podobro da se gledaatreklami otkolku sapunskite serii

l [to smetate deka gra|anite bitrebalo da go izbegnuvaat i da go sme-nat kanalot?

- Za vkusovite velat ne se diskutira,no za nevkus moème. Li~no go menuvamka nalot koga }e gi vidam sapunskite se -rii od turskata, indiskata i moèbi{pa nsko/venecuelska produkcija. Pri ka -ù vaat nekoi, spored mene, nazadni i po -vr {ni vrednosti. Imaat za cel dado prat samo i isklu~ivo da niskite stra -s ti na gleda~ot i preku toa da profiti-raat. Smetam deka gledaweto rekla mi epodobro od toa. Realnite {ou pro gramikoi doa|aat od sosednite dràvi se istota ka ne{to koe ne e voop{to po moj vkusi naj~esto go menuvam kanalot.

Kakvi filmovi pove}e saka{ dagleda{? Vaka me pra{a eden ko -

le ga pred nekoj d’n. Kako da mu odgov-oru s’ga ja k’t odamna ne sam gledalfilmovi na televizija. Ovoa na{ite

televizii povi{e forsirat filmo -vi pravewe u sred vesti. Takvo ne{toja si gledam. Da se razberemo, ne otitaka sakam, tuku taka moram.

Eve s’ga najpoznat e filmo userii {to se prikaùva – „Zaev iostav ki te”. Kako Rambo1, Rambo2...}e terat do deka ima gleda~i {tomoàt da iz dr ̀ at takvo ne{to dagledat. Iz dr ̀ u vam zas’ga i ja, ama senekako mi se ~i ne deka Zaev }e gamine Staloneta u upo r nos da bide

poznat i skapo pla ten. I ja zema ovoamu ga objasni na ko le gata mi. On me~udno pogledna ka ko ja k’t poglednu te -le viziski ekspert ka ko objasnue dekapremiero e nezamenliv i ostavkatane e ostavka k’t on gu dava.

[to se ~udi{ be, re~e mu ja i gapotpra{a {to on gleda od filmovi.Ne mi kaà, vika ne sakal i ja nega daga gledam ~udno. I taka, napravimo simuabet i za filmovi i za politi~katasituacija u Makedonija...

Na{io Rambo }e ga mineStaloneta u filmovi pravewe

TELE – SKOP

Verojatno debatnite emisiise najevtini i zatoa gigledame naj~esto na ekranotNavistina e po malku àlno politi~kite kampawi da koristatnajskapa produkcija, a izdràni emisii ili makedonski seriida se ma~at so niskobuxetni produkcii, potencira Stojanov

26 PISMA

Za parkinzite ikaznite...

Ako avtomobilot ne ti eparkiran na parking, ne sipravilno parkiran i moèmeda teb kaznime po bilo kojaosnova!

Ova mi go kaà xandarotod Skopje koga po proizvolnaprocenka mi ja krenaa kolataso pajak. Toa zna~i deka po ve -}e od polovinata avtomobi -li vo gradot se nepropisnopa rkirani. I ete taka ako sa -ka manekenot ili da te pri-javi nekoj razdraznet ~ovek esosema dovolno da dojde pajaki da si plati{ kazna.

Da bidam pojasen site kolipar kirani na trotoari, pe so -~ ni povr{ini, okolu zgra di,...se e nepravilno. Se po stavuvapra{awe kade da se par kiraat

kolite koga nema parkinzi zasite koli? Lesen e odgovorotprosto koga im treba pari sikaznuvaat. Toa zna~i dekaSko pje e golemo selo vo koe se -koj si pravi kako si saka.

Ova go ima samo vo Ma ke do - ni stan go nema nitu voAvganistan tamo ima verskizakon i se po~ituva, da ne go -vo ram vo drugi dràvi kade eobe leàno prosto kade e doz -vo leno, a kade ne da se par ki -ra{. So vakvi ov~ari, }evl e zeme vo Evropa koga baba }erodi grozje, a moèbi ni to -ga{.

êdomir

Nesposobni go vodat REK Bitola

Struja dobivame pred se odtrite bloka na REK Bitola.Pri najgolemata potreba tieda rabotat i pravat struja,

raboti samo eden. Volku nes-posobno rakovodstvo na ovojgigant ne sum videl niz isto -ri jata. Tie sega ne{to re {i leda popravaat. Edvaj pu { tijavtor blok da pravi struja isega poradi tehni~ka revizijane rabotel.

Nesposobnite direktorikoi se so super visoki platinekoj treba da gi smeni, da~eka{ samite da si zaminat enaivno. Makedonskiot narodne zasluùva vakvo poigru-vawe. Opasnosta da nemamestruja e golema.

Zoran

�

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pisma“ e namenetaza va{i reakcii i mislewa po razni temi {to ve zasegaat. Obra}awata moè da gi ispra}ate na na{iteadresi: ul. Dimo Haxi Dimovbr.38, Skopje; i na [email protected] Dopisite }e se objavuvaat vo izdanijata na vesnikot vo zavisnost od prostorot.

Бул. Јане Сандански 118

Тел 2450 590

Б Е С П Л А Т Н А

Д О С Т А В А

в о А е р о д р о м

Бул. Теодосиј Гологанов бр. 67

Тел. 02/3111-261

RESTORAN

MARINELAVELES

3 decenii tradicijadecenii najdobra pastrmajlijadecenii skara po unikaten recept

ul. Kumanovska 2, Velestel: 043 221 858Restoran Marinela

28 ZABAVA

18 noemvri 2021

Qubovnoto sozrevawena eden ma`Koga imav 16 godini,sonuvav da si imam devojka.Na 18, kone~no najdov.No, nema{e nikakvi~uvstva. Pa re{iv dabaram sentimentalna imnogu ~uvstvitelna de-vojka.Na 21 godina si najdovtakva. Taa be{e tolku~uvstvitelna {topla~e{e i za najmalarabota. Taa pla~e{e pocel den, a ponekoga{se zakanuva{e i deka}e izvr{i samoubistvo.Pa taka re{iv deka mitreba temperamentna,dinami~na devojka.Najdov na 26. Taa

vrie{e od energija.Zapo~nuva{e desetraboti vo isto vreme,i bez da gi zavr{i,sledniot denzapo~nuva{e novideset.Otprvin be{e mnoguinteresno, no potoa se~uvstvuvav kako idiotokolu nea. Re{iv dabaram pametna iprakti~na devojka.Na 31 ja najdov i seo`eniv za nea. Taabe{e mnogu pametna itvrdoglava so dvetenoze cvrsto na zemja.Taa be{e tolkuprakti~na {to serazvede od mene i mizede sè {to imav.Sega sum star i mudar.I si baram devojka sogolemi gradi!

H U M O RS U D O K U

„Imajte ubav den” e re ~e nica {tonaj ~es to ja slu{ame vo forma

na u~tivost na krajot od nekoj raz-govor. Ne retko ni pre di zvikuva ima~nina- oti vo vreme na aktuelnipoliti~ki promeni, stres, finan-siska i profesionalna nestabil-nost, sta nu va te{ko e da se ima ubavden. A, naj~esto navistina ja doìvu-vame kako pro-forma na konverzaci-jata- bez navistina da se po tru di meda ja slu{neme, a u{ te pomalku danapravime ne{to za da imame ubavden. „Sre}ata zavisi samo od nas”- iovaa re~enica moè da ja smetatekako kli {e, no su{tinata na uba viotden, a so toa i uba viot ìvot naj mno -gu zavisi od nas samite, duri potoai od okolinata. Kako da imate ubavden? Koi se osnovnite raboti bezkoi nema da imate ubav den?

1Spijte minimum 6-7 ~asa. Ide-alno bi bilo dokolku vovedetet.n. ritam na spiewe: legnuvatevo isto vreme se ko ja ve~er i sta -nu vate vo isto slednoto utro. Naovoj na~in kardiovaskular ni ot

si stem ra boti mirno i sta bil no,a toa avtomatski zna ~i i deka me-tabolizmot i energetsko to ni voni se stabilni.

2Doru~kuvajte za dol ̀ i tel no.Po mo`nost pred da izlezete oddoma kasnete ne{to, pa makar isa mo jabolko, banana..., a potoanaj de te vre me pred ru~ek da ize -de te ne{ to po kon k re tno. Ne goos ta vaj te teloto bez – „gorivo”.Iz begnuvajte da ve ~e ra te.

3Pijte dovolno voda. Po~nete goutroto so ~a {a voda, i toa so po -lo vina isceden limon i la ̀ icamed, ili ednostavno - samo voda.Te lo to dehidrira vo tekot na no} -ta, zatoa e ne op ho dno vodata dase nadoknadi. Vodata go „pali”metabolizmot i site procesi na~iste we na digestivniot sistemodat pobrzo. Dne vno gledajte dais pi ete minimum 2 litra voda.

4Planirajte go denot od na p red.Imajte gi nautro vo um top 5 pri-oritetnite raboti za denot. Du -ri i zapi{ete gi. Potoe sle de tego planot i nema da imate ha o ti -~en den. Vo sprotivno ja ubivatedobrata volja i smi re- nosta.

5Ve`bajte, pe{a~ete... Ve`ba we -to, makar i desetminutno e mag-ija koja ja kreva energijata,po t tiknuva la ~e we na endorfin- hor monot na sre}ata i ubiva~na bolkite, no i reduktor nastres-hormonite. Seto ova poma -ga denot da go kontro li rate vie,a ne toj vas.

6Meditirajte, ~itajte... Smiru-vaweto na umot e blagoslovenovre me koe ne potro{eno zaludno

ami ve pottiknuva da bidete po -kre ativni i pobliski so sebe”tvr dat pobornicite na me di ta ci -ja ta. Dokolku ne moète da go smi -rite umot i da meditirate, to ga{zadolìtelno ~i taj te kniga iliednostavno nacrtajte ne{to nalist (barem desettina minuti vodenot) za da gi otrgnete mislitefokusirani na obvrski i gri ̀ i.

7Bidete so semejst vo to, prija te -li te... po mi ne te go del od denotso svoite bliski i ne zboruvajtesamo za ob vr skite, ami i za ne -va` ni temi kako vremeto, pro ~i -ta na kniga, sme{ na slu~ka vode not, i sli~no.

7 PRAVILA ZA POUBAVO SEKOJDNEVIE

„Sre}ata zavisi samo od nas“ - ovaa re~enica moè da jasmetate kako kli{e, no su{tinata na ubaviot den, a so toa i ubaviot ìvot najmnogu zavisi od nas samite, duri potoa i od okolinata. Kako da imate ubav den?

Bidete so semejst vo to,ve`bajte, spijte redovno...

30 ZDRAVJE

18 noemvri 2021

skopskoeho.mk~itajte ne i na internet i tamu sme besplatni

KLIKNI!

31MALI OGLASI

OGLASUVAJTEBESPLATNO

MALI OGLASI vo MAKEDONSKO EHODovolno e da dojdete vo Redakcijata so napi{an tekst;

da ni ispratite pismo ili va{iot kratok tekst zaoglas (napi{ano kirili~no) da go dobieme na na{ata

e-meil adresa (najdocna do ponedelnik do 16 ~.)ul. Dimo Haxi Dimov br.38, Skopje

[email protected]

НЕДВИЖНОСТИ

Се продава куќа на 2 спрата во ГорнаБелица, Струга. 60м2 со 800м2 двор.078 444 021Се продава подземна гаража 14m2 воРасадник. Гаражата е во склоп на стан-бена зграда, има електронски врати.Повеќе информации на: 070331703Се продава стан во Пржино. Мирна ло-кација со прекрасен поглед на градот.Станот располага со 2 спални,2 купа-тила 2 тераси дневна и кујна - 98m2.Се продава со луксузен мебел. Допoл-нително можат да се купат 2 гаражи.Цена по договор. тел 078 323 794Се продава куќа во Пинтија на триспрата, реновирана, вселива веднаш,со имотен лист. Цена по договор.078425165Се продава стан од 57м2 во нас. Бутел,ул. Босна и Херцеговина цена по дого-вор. Тел. 076/408-880Се издава стан 4-собен, локација поли-клиника Ј. Сандански Аеродром. Тел.070/230 868Се продава нива во О Илинден КО Ма-рино в.м. Барбарево 1573 м2 со викендкуќа 35м2 легализирана. телефон075/630-844 Се издава празен 52 м2 стан во Аеро-дром во близина на Хемиското учи-лиште кон. тел 071 346563Се издава или продава деловен про-стор од 57м2, мезанин, спроти хотелБристол. Тел.071843057Продавам стан од 60м2 со тераса иподрум во населба Сењак 4 во штип,на 3ти спрат. Во плавата зграда, прваод кај бабите. Цена по договор. Тел.074 241 021Продавам стан од 104 м2 во Аеродром,со 3 спални соби, 1 вц, 1 бања, 2 те-раси, кујна, трпезарија, дневна соба,голем ходник, остава и подрум. Цена подоговор Контакт телефон: 071226685Продавам куќа во Свети Николе, на 2ката, 2 подрума и голем двор.За повеќеинформации на мобилниот телефон070373178Продавам канцелариски простор од 22м2 и подрумски дел од 12 м2, во Дебармаало. Истиот има услови да се прена-мени во станбен. Располага со вц итуш, кујна и дневен простор, пвц про-зорци, ламинат и нова влезнаврата.Информации на мобилен071257076 и 070221345Се продава спрат од куќа 86 м2 споредИмотен Лист во н. Ѓорче Петров до Оп-штината. Цена поволна 075 317 525Се продава куќа од 200 м2 заедно содвор од 600 м2 во н. Радишани. Кон-такт 076 485-230

Се продава нива од 4700 м2 на по-следна 8-ца во Бутел, кај заобикол-ница. Нивата е до пат, има струја ивода. Контакт 076 485-230Се издава еднособен стан од 41м2, наул. Народен Фронт карши цветен пазарво Капиштец. Тел: 070234314Продавам кука во Пржино со 160 стан-бена површина и двор од 100м2. Це-ната е 90000 евра. контакт 070673311Се продаваат две ниви од 1200м2 и1700м2 до асфалтиран пат во с. Цре-шево. тел: 078/216 240Издавам соби во н. Драчево, може и одден, поволно. тел: 070/510-820

РАЗНО

Продавам камин Блист, користен, ценапо договор. Тел: 076 534 854Продавам пиштол Валтер П99, скоронов, само на лица со дозвола. Цена750 еур. Телефон 078 444 021Продавам две детски креветчиња Цена2000,00 денари по кревет. тел 075 549947Продавам кабинет, ТВ, Радио, Грамо-фон, ГРУНДИГ 1960 год. погоден за мо-дерни кафичи. Електрични броилаИСКРА, за контролни броила 4 комада,Тостер ЕЛМА,Секач на леб Горењетел. 075 532 747Продавам 3 вакцини за превенција одтумор на мочен меур( бешика) наба-вени во Грција , цена по набавна 200€тел 070 273 991Се продава итно тросед со две фо-тељи, сочувани како нови. Цена по до-говор.Телефон 075 50 50 51Продавам природни лекови за Вити-лиго, рак на желудник и попуштенивени. Продавам шатор словенски за 4особи, и гоблени стампани и по шема.Тел 071 525 302 СветлеСе продаваат 3 бочви стари. Тел законтакт 070 349 315Се продаваат бекатон плочки: 3 еврам2тел:070 349 315Се продаваат стаклени големи тегли.3ден парче.Тел. 070 349 315Фотографирање на Прослави иСвадби. Цена: 1.000 ден. Моб: 078678941 и 070 708059Часови по Математика и Информатика.Цена: 250 ден. Моб: 078 678941 и 070708059Продавам дрвена скала со 14 стапалакомплет со гелендри и ракохват. Сло-венски стил и постоље за неа. Тел: 070787 167 или 076 988 223Сервисирање на Компјутери. Цена поДоговор. Моб: 078 678941 и 070 708059Реновирање на станови и куќи. Цена подоговор. Моб: 078 678941 и 070 708059

Продавам трпезариска маса со 4 сто-лици, добро сочувана. Цена 2 600 де-нари. Тел: 070 787 167 или 076 988 223Бараме лице за пазарење на прехран-бени артикли за дома, 2 пати неделно,плата 3000 денари. Тел: 077/727-899Продавам 2 прозора дупли 1.40 х 1.40комплет стакло со 4 крила.Тел: 070 787167 или 076 988 223Продавам балконска врата 2.05 х 90комплет со касаТел: 070 787 167 или076 988 223Продавам два стари расипани телеви-зори (не се плазма) стари околу 15 го-дини. Тел: 070 787 167 или 076 988 223Продавам патенти црни бели плавидолжина 18 см 2,00 ден. парче контактТел. 070363778Продавам хд вифи камера за внатре-шен надзор. Камерата е нова и некори-стена. Цена 1500 денари.Тел. 075305065Продавам термо печка 6ка ЦЕР, Троседи телевизор. Евтино ! 070493000Часови по германски јазик за основци ипочетници. Тел 070 358374Продавам дрвена работна маса, тез-гев, 2.5х1.0х0.15 со 2 дрвени менге-миња. 500 ден. Кабинет Грундиг(радио, ТВ, грамофон.), тостер Елма,Електрично броило (како контроленсаат). тел. -75 532 747Продавам нов мобилен телефонХОНОР 9Х со гаранција. Телефонот есо заштитна фолија за екранот и сили-конска маска, фабрички. Цена по дого-вор.

ВОЗИЛА

Се продава Хјундаи Лантра 1996, це-лосно функционална, за делови. Цена500 ЕУР. 078 444 021Продавам „Гранде пунто“, бензинец,2008 година, 1400 кубика, 75 коња, по-минати 76.000 километри. Тел. 070 267148Продавам Опел Мерива најнов модел2015. 139 000км. Не е од увоз. Со ком-плетна опрема. Фабрички вграденплин, не загадува, потрошувачка 3,7л/100 км. Во одлична состојба. Цена7300 евра. тел 072 312 504Продавам филтер за уље и воздух зафиат 1300 и јабучици, крстач за лада иги менувам. Глава нова за фиќо 850с,пумпа за кочници за фиќо, фиат, лада икумплунг пумпи. 075 814 013Продвам за лада 2105 крило предно,прагче, пумпа за кумплунг и кочници,ракета ланче со запчаници, полуосо-вина со лагер, ламела и друго. Филтриза уље, ламели за самара и др. 075814 013

ja izbistrija“ politikata, na red e ekonomijata pak li }e

Documents