izborno ocenuvani gradona^alnicite, no i ministrite

Vo Ohrid poprvo pastrmka}e prozbori otkolku {todivogradbite i parkinzite }e se sredat

Sä se vrti vo edenkrug na biznismeni, buxetskite pari setro{at nedoma}inski

Predizbornoto fa}awe zarabota na [ilegov ne be{edovolno za da izbegneporaz vo prviot krug

IZBORNO OCENUVANI GRADONA^ALNICITE, NO I MINISTRITE

Glavnata poraka naglasa~ite e do Vladata: STOP zapogubnite politikii arogancijata

^itajte nä i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mkKLIKNI!

br. 10 21.10.2021

2 RETROVIZOR

21 oktomvri 2021

Prviot krug od lokalnite iz-bori zavr{i, edna od glavniteulo gi ja ima{e i tehnikata od nos -no fingerprintot. Чesti pro b -lemi, zagubeno vreme, tur kanicii nervozi kaj gra|anite i kaj iz bi -ra~ kite odbori sozdade vo nede-lata upotrebata na uredite zaprepoznavawe na otpe~atocite odprstite na glasa~ite. Zo{to sedoz voli da slu~i toa?

Nekoi od aparatite koi zaprv pat se upotrebuvaa na na{iteizbori i za koi se potro{ija de - setina milioni evra ne gi pre-poznavaa otpe~atocite na po ka- zalcite na del od glasa~ite,postapkite moraa da se povtoru-vaat, aparatite se ko~ea, vrskitese prekinuvaa…

- Dva pati doa|am za da gla -sam. Prviot pat si zaminav pora -di golemata gu`va bidej}i nera botel fingerprintot. Sega sevrativ i pak gledam gu`va ama }ebidam uporen. Nekoi ne se upo r -ni i se otkaàa od glasawe {tone e dobro, ni istakna glasa~ voAe rodrom koj glasa{e vo OU„Quben Lape”.

O~igledno be{e deka koriste -we to na ovie aparati za biomet -

ris ka identifikacija na gla sa ~i -te ne be{e na posakuvanoto nivo,posebno koga stanuva zbor za vrs -ka ta me|u izbira~kite odbori ibazata na podatocite koja {to jaima MVR. Zo{to e toa taka, i po -kraj tvrdewata deka se bilo naj-dobro podgotveno za glasaweto,nadle`nite treba da odgovorat

vo narednite denovi. Prviot ~o -vek na DIK Aleksandar Da{ tev s -ki objasni deka proverkite naot pe~atocite odele pobavno bi -dej }i „edna ~etvrtina od otpe ~a -to cite koi gi dobile od MVRbi le so lo{ kvalitet”. Ako seznae deka na glasaweto v~era iz -leg le okolu 900.000 glasa~i to -ga{ taa brojka na otpe~atoci solo{ kvalitet e golema – okolu225.000!

Vakvi propusti treba {to po -br zo da se ispravat i da ne sepovtorat vo vtoriot krug na gla-sawe. MVR treba da ja preispitabazata, a DIK da se pogriì ko -nek ciite me|u glasa~kite mesta ibazata so otpe~atocite da funk -cio niraat besprekorno.

EU pak ni kaà dekamnogu ne saka, }e stignel i datumot

Evropskata unija vo vtornikot pak naMakedonija i isprati poraki polni sonadeì i vetuvawa. ]e do{ol i datumot,naskoro. Ime no, vo najnoviot izve{taj zapro {i ruvaweto se naveduva deka na -{ata zemja i natamu pro dol ̀ u va da giispolnuva uslovite za po ~e tok na pri s -tap nite pregovori, de ka zadràla pos-tojan i odlu~en tek vo napreduvaweto naEU refo r mite i gi zgolemila svoitenapo ri za ispora~uvawe na opiplivi re -zultati…

Super, ako tie velat deka e taka.Voedno, evrokomesarot za pro {i ru -

va we Oliver Varheji, pak, pri zna dekaod lo ̀ uvaweto na po ~e tok na pristap-nite pre govori negativno se odrazuvavrz kre di bilitetot na EU. Odnosno, dekare {a va weto na postojnite bilateralnipro blemi me|u Makedonija i Bugarija seprioritet i deka e klu~no do krajot na go-dinata da se najde re{enie…

Zna~i, ima u{te {to Makedo ni ja dasraboti, popu{ti, udovoli…

Seto ova se poraki koi mnogu naliku-vaat na onie koi pred petnaesetina denase slu{naa na sa mi tot me|u EU i zemjiteod Za paden Balkan vo Slovenija. I tamuse slu{na deka EU e „podgotvena za pri -em”, deka „mnogu ne saka” i drugi izrazi napod dr { ka ta. No, na krajot, samitot za vr -{i bez konkretno vetuvawe za datumot nagodinata vo koja bi moèl da se slu~ipriemot na Makeodnija i ostanati petzemji od regionot. Prakti~no, kako {to toapotoa komentiraa del od evropskite me -di umi, EU prizna deka celiot proces napro{iruvawe e zaglaven.

Inaku, evrokomesarot Varheji istaknadeka bugarskiot evropratenik Andrej Ko -va ~ev mu e taen pomo{nik i }e pro dol ̀ ida raboti so nego vo obid da se nadmineblokadata na Makedonija. A tokmu toj ev -ro pratenik bara Makedonija da bi de izd -voe na od Albanija vo pregovorite iTi rana da ima prednost…

MVR ne objasni so kakovkvalitet se otpe~atociteod prstite na gra|anite

I nekolku dena po izborite MVRjavno ne odgovori na tvrdeweto naAleksadar Da{tevski deka sekoj~et vrt otpe~atok koj go dostaviledo izbira~kite odbori e so lo{kvalitet. Taka, ostana dilematada li navistina MVR ima baza solo{ kvalitet na otpe~atocite!?Od nos no, dali toa zna~i deka orig-inalnite otpe~atoci bile lo{ona praveni pri vadewe na li~nitedokumenti. Porazitelno bi bilosega da se doznae deka MVR vo ba -za ta ima otpe~atoci koi se pra k -ti~ no neupotreblivi.

îj otpe~atok e vrz propustitekoi gi predizvikaa skapitefingerprint aparati?

3GRA\ANSKA DIOPTRIJA

21 oktomvri 2021

Pove}e od 7 iljadi glasovi na gra -|a nite e teìnata na porazot koj

vo prviot izboren krug go doìveaaktuelniot skopski gradona~alnikPetre [ilegov od nezavisnata pro-tivkandidatka Danela Arsovska. Po-razot za [ilegov e u{te pogolem ipo teòk oti toj be{e ubeden i gi uve -ru va{e skopjani deka }e pobedi ve}evo prviot izboren krug.

Sepak ìtelite na glav ni -ot grad na Makedonija mu goispostavija na glasa~kitemesta svoeto nezadovol-stvo od negovata ~eti ri go -di{ na rabota. Vpro~em ipred da se glasa na soci-jalnite mreì jasno be{evidlivo deka skopjani se ne -za dovolni od sporoto reali zi -ra we na mnogute veteni proekti odkoi nekoi ne ni po~naa da se pravat.Toa go zboruvaat i sega po prviot krugna izborite.

- Mene ne mi e problem koj }e bi -de na vlast. Potrebno e da bidataù rni, da mislat na narodot, malkuod malku da se podnapravi. Treba da

se ostvaruva, a ne samo da se veti, dase raskopa nekoja ulica i taka da seostavi da stoi. Treba da se ra bo tipostojano, ne samo koga se izbo ri te,ni veli Silvana Ar sova.

Tokmu za mnogu prekopani ulici izastoi vo soobra}ajot vo poslednivedva-tri meseci gra|anite go obvinu-vaa [ilegov deka „predizborno se

fatil za rabota”. Za niv toae obid da se nadomestat

onie raboti koi im beave teni. Gra|anite o~eku-vaa celosna gasifika -

ci ja na gradot, a dobija ise~ena{u ma na Vodno i neostvareno vetu-vawe za po{umuvawe, o~ekuvaa gradbez smog, a dobija samo malo po do b -ru vawe, o~ekuvaa zavr{eni tunelpod Kale, zavr{ena Univerzalna sa -la, revitalizacija na Treska, gradskoparno, dve novi gimnazii, pe {a~kazona Mal Ring, zelen koridor Ser-ava, ureduvawe na Akvaduktot, Lunapark, spu{tena raskrsnica kaj „Ma v -ro vka”, kolektorski sistem, Cent ra -len servis za komunalni problemi,nov most vo \or~e Petrov na „Ilinde -n ska”, kruèn tek vo Saraj, ovo{je vo{koli... i desetici drugi golemi pro -ekti za gradot koi ostanaa samo nahartija, a gra|anite samo slu {aadeka „}e bide, }e bide”...

Namesto toa, im ponudipomali proekti. Duri i tojsamiot edna{ izjavi deka„ne e faraon pa da pravikapitalni proekti”.

- Za gradona~alnikot naSkopje i op{to i na site gra -dona~alnici moe misle we edeka kovidot im zako~i mno guproekti i mislam deka pora di toamnogu od niv ne uspea da ostvaratpogolem del od nivnite ve tuvawa.

No, izgubija i poradi sevkupnata po -li ti~ka sostojba, smeta skopjanecotQup~o Prodanovski.

Sega ostanuva vtoriot izborenkrug. [ilegov pak e optimist deka }e

pobedi. Ostanuva da se po ~e -ka krajot na izborite za da

se vidi kolku vakvata ne-gova presmetka e op ra v -dana.

DOCNA SE SETI DEKA MNOGU VETI, A MANDATOT ISTEÊ

Predizbornoto fa}awe zarabota na [ilegov ne be{edovolno za da izbegneporaz vo prviot krugTreba da se ostvaruva, a ne samo da se veti, da se raskopa nekojaulica i taka da se ostavi da stoi. Treba da se raboti postojano,ne samo koga se izbori, smeta skopjankata Silvana Arsova

Na novi izbori so prodolènie nastarata programa

Pri~inite za porazot na skopskiotgra dona~alnik verojatno treba da se ba -ra at i vo faktot {to [ilegov na izbo -ri te prakti~no nastapi so starataiz borna programa. Odnosno, prakti~noso baraweto da dobie nov mandat za dagi zavr{i proektite koi se zapo~nati.Pa, taka, sega na skopjani pak im veti novza baven park, zavr{uvawe na noviot bu -le var ASNOM i mostot na Vardar, re ko -n strukcija na ulicata „Pero Nakov” nabu levarot „Kiro Gligorov”, na nekolkusre dni u~ili{ta, digitaliziran grad,pa metno osvetluvawe..., a {to se bea ve -tu vawa koi skopjani o~ekuvaa ve}e da sezavr{eni.

[to treba{e da ezavr{eno do sega:Ö Tunel pod KaleÖ Univerzalna salaÖ Revitalizacija na TreskaÖ Dve novi gimnaziiÖ Pe{a~ka zona Mal RingÖ Zelen koridor SeravaÖ Ureduvawe na AkvaduktotÖ Luna park....

QUPÔ PRODANOVSKI:Ne uspeaja da ostvarat

pogolem del od vetuvawata, no izgubija

i poradi sevkupnatapoliti~ka sostojba

SILVANA ARSOVA: Treba da se raboti

postojano, ne samo kogase izborite

4 VO FOKUSOT

21 oktomvri 2021

Mnogumina velat deka se iznena -de ni od izbornite rezultati –

velat deka o~ekuvale poizedna~enaborba na SDSM i VMRO-DPMNE.Dru gi pak velat deka se iznenadeni{to partijata na Zaev voop{to ne ka -de i pobeduva po se ona {to i na pra -vi na Makedonija. Nekoi pak velatde ka iznenaduvaweto e „Levica”, noi nekoi nezavisni listi... I takapoleka se sreduvaat mislite i ana -li zite za prviot izboren krug vo Ma -ke donija.

Interesno e {to mnogumina odgra |anite ukaùvaat deka na ovie lo -kal ni izbori davale i ocenka za ce n -tralnata vlast. Vsu{nost, ne retko ido sega be{e taka, glasa~ite prekuglasa~kite kutii da is po ra ~a at ka z nai poraz na vladea~kata partija zare{enijata koi gi pr a vela nacentralno nivo. Vo nedelatapobedija duri 22 kandidatiza grado na ~al nici od koa -li cijata na opoziciskataVMRO-DPMNE. Vla deja~ ka -ta partija SDSM osvoi sa modevet op{tini i spo redenoso izborite pred ~e tiri go-dini, zagubi celi 70.000 glasana gra|anite.

Kolku pri nedelnoto glasawe seocenuva{e ~etirigodi{niot mandatna gradona~alnicite, a kolku vo oce -n kata ima pridones i (ne) ra bo te we -to na Zoran Zaev i ministrite voVladata?

- Osnovno e toa {to gra|anite naovie izbori i rekoa „NE” na pogubni -

te politiki na ovaa Vlada, kako nadr ̀ avno nivo, taka i na me|unarodenplan, ni veli skopjankata Ana Bo{ -kos ka.

SKANDALI KAKO SEKOJDNEVIE

Bo{koska ne e edinstvena vo sta -vot deka najgolemata pri~ina

za izborniot poraz na kan-didatite na vladea~katapartija e ona {to se pra -ve {e na dràvno nivo.

Odnosno, site onie skandali, afe -ri, me|udràvni dogovori, otstapki,po pu {tawa, korupcija, promeni voob razovanieto, nesposobnost za sp -r a vuvawe so krizi, poàri, tra ge -dii... vlijaele na na pove}eto gl a sa~i.Se razbira, tuka e i razo ~a ru vawetood ona {to (ne) go na pravile op -{ tinskite gradona~alnici koivo najgolema merka bea odSDSM. Poto~no, site onieneostvareni vetuvawa zaproekti koi so „sigurnost”im gi garantiraa na gra |a -ni te koga dojdoa na vlast.

- Lokalnite izbori beaap solutno kaznuvawe na ce n -tralnata vlast. So dogovo ri tetaa ne nosi kon ni{tewe na Ma ke do -ni ja, tie ja rasprodavaat dr ̀ a vata iidentitetot. Ve}e nemaat me r ka. So

tak vi otstapki i po pu{ ta we treba dase zapre bidej}i ne gle dam nikakvibenefiti od toa. Obi ~ niot gra|aninne ìvee po dob ro tuku polo{o, smetagra|ankata Jo a na Stani}.

Poniùvawata okolu priemot naMakedonija vo EU i nemaweto nados toinstvo kaj premierot i minis -tri te e ne{to {to golem del od gra -|a nite ne moèle da go prostat naizborite iako se lokalni. Sepak, ve -lat spisokot na grevovi na Vladatae dolg - Zemjata vo januari godinavabe{e najlo{o rangirana po indeksotna korupcijata vo svetot, duri na 111mesto! Skandali kako so kriminalnizloupotrebi na vladiniot sekretarDragan Ra{kovski bea sekojdnevie, avladinite funkcioneri se gledaa i{uruvaa so kriminalci kakov {to eBoki -13 i sli~ni. Ne se ponese od -go vornost za golemata tragedija vote tovskata bolnica, se nametnaa lo -{i reformi vo obrazovanieto...

- Kako penzioniran prosveten ra -bot nik moàm da kaàm deka takvaaro gnacija kako kaj ministerkata Ca -ro vska ne sum videla. Ubedena sumdeka ako ne pove}e ama nekade 80 ot -

s to „zaslugata” za porazot naSDSM i pripa|a tokmu na

Mila Carovska. Taa „ob-javi vojna„ i na ro di te -li te i na nastavnicite

IZBORNO OCENUVANI GRADONAÂLNICITE, NO I MINISTRITE

SULTANA [TERJOVA:Ubedena sum deka akone pove}e ama nekade

80 otsto „zaslugata“ zaporazot na SDSM i pripa|a na

Mila Carovska

JOANA STANI]:Lokalnite izbori beaaspsolutno kaznuvawe

na centralnata vlast...Obi~niot gra|anin

ne ìvee podobro tuku polo{o

Glavnata poraka na glasa~ite e do Vladata:Lokalnite izbori bea aspsolutno kaznuvawe nacentralnata vlast. So dogovorite, taa ne nosikon ni{tewe na Makedonija,tie ja rasprodavaat dràvatai identitetot, veli Joana Stani}

[to pravele minative3,5 godini?

Gra|anite isto taka se posebno ir-itirani od navikata na gradona~al-nicite da se „razrabotat” neposrednopred nabliùvaweto na izborite za daim se dodvorat na gra|anite.

- Mi pre~i {to 5-6 meseci pred Iz-bori celiot grad e raskopan. [to pra -vele 3,5 godini? Ova vaì za sitepar tii, pora~uva Jana M. Nedelkovska.

5VO FOKUSOT

21 oktomvri 2021

i so eden inaetliski stav ne pri fa -}a {e nikakvi sugestii od nikogo. Do -kol ku taa èna ne se smeni i ne sepo vle~e malku so svojata arogancijapo razot na SDSM }e bide u{te po go -lem na parlamentarnite izbori,pro cenuva Sultana [terjova.

Sli~no misli i Igor Dam~evskikoj veli deka „glasale lokalno, a jaocenuvale partijata na centralnonivo”.

- Ispratenata poraka edeka ne sakame arogantniministri kako, na pri -mer za obrazovanie, ne

sa kame premier {to pravi primi -tiv ni gestikulacii vo stilot „Evo tiga na...”, ne sakame zborot „Gruevski”da go slu{ame vo sekoja izjava kakovi novnik za ne{to {to sega se slu -~u va. Inaku, site dosega{ni otsta p -

ki na me|unaroden plan ne donesoare {enie tuku samo proizleguvaatno vi i novi, potencira Dam~evski.

AROGANCIJA I SAMOBENDISANOST

Na seto ova se nadovrzuva i od ne -suvaweto na vladinite pretstav ni ciokolu uàsniot poàr vo te tovskatamodularna bolnica za Kovid -19 vo

koja ìvi izgorea 14 lica. Pre-mierot Zaev ne gi prifati

po nu denite ostavki na mi -nisterot za zdravstvo i nadrugite funkcioneri koigi bara{e najgolemiot delod javnosta vo najmala me -r ka kako rezultat „mo ral na

odgovornost”. Vrzano so ovae lo{oto spravuvawe so pan-

demijata na korona virusot pri{to brojot na po~inati lica ve}e

stasa do 7.000 i so {to sme vo sa mi -ot svetski vrv.

Podobruvawe na seto ova {to enasobrano kako lo{o rabotewe e ona{to go baraat gra|anite od vlasta.Takvite poraki, vpro~em, gra|anite giispra}aat na sekoi izborni ciklusi.

- Gra|anite ispratija poraka dekacentralnata vlast treba da go smeniodnesuvaweto.Tie ja alarmiraa cen-tralnata vlast deka izbegala odpre thodno utvrdenata trasa za „@i -vot podednakov za site”. Smetavde ka sega{nite }e bidat ra -zum ni. Za àl, ima{e aro-gancija, samobendisanost i{uruvawe so nekadarnifaci ostavaj}i gi i doz vo -lu vaj}i im u{te pogolemasloboda od onaa {to pret -hod nite im ja dadoa, smetagra |ankata Jana M. Nedel kov -s ka koja dodava deka na posled-nite izbori “Ne gi glasavme za dago prodolàt kursot na prethodnite”.

Promeni baraat i drugite gra |a -ni. Spored Igor Dam~evski narodot

sa ka podobra vlast.- Sakam parite {to gi pla}am niz

razni danoci od plata da znam dekase potro{eni na doma}inski na~in,a ne za patni tro{oci na nekoj pra -te nik-biznismen, ne za ru{ewe nane koja divogradba tuku za prevencijaod stvarawe divogradbi, ne za ~is -te we deponii tuku za prevencija odniv no sozdavawe, potencira toj.

Dali vlasta }e ja razbere ovaapo raka od gra|anite? Za edna od so-govorni~kite sega e docna da se bara

odgovorot – spored nea segasamo tre ba da ima novi

parlamentarni iz bori.Za narodot da go dadeodgo vo rot.

JANA M. NEDELKOVSKA:Gra|anite pratija

poraka deka centralnatavlast treba da go smeni

odnesuvaweto. Alarmiraadeka izbegaa od trasata

„@ivot podednakov za site“

STOP za pogubnite politiki i arogancijata

IGOR DAMÊVSKI: Ne sakame zborot„Gruevski“ da goslu{ame vo sekoja izjava kako vinovnik zane{to {to sega se slu~uva

Rezultatite od lokalniteizbori jasno baraat novi parlamentarni

Lokalnite izbori treba da se uver-tira vo novi parlamentarni izbori,smetaat del od sogovornicite.

- Po vtoriot izboren krug partiitetreba neodlo`no da sednat i da se do-govorat za itni parlamentarni izbori.Rezultatite od prviot krug toa jasno gobaraat. Mojot glas go dadov ba{ so taacel, da iznudam parlamentarni izboribidej}i centralnata vlast e proble-mot vo na{ata zemja, ni veli Marijana.

Ul. Blagoja Stefkovski bb Maxari, 1000 Skopje Makedonija

Tel: +389 2 2535 510 Mob: +389 71 382 062email: [email protected]

AGRONOVA DOO - SKLADI[TA MAXARI

JAVNI I CARINSKI SKLADI[TA I [PEDICIJA

Ubedena sum deka ako ne pove}e ama nekade 80 otsto „zaslugata“ za porazot na SDSM i pripa|a na Mila Carovska.Taa „objavi vojna“ i na roditelite i na nastavnicite i soeden inaetliski stav ne prifa}a{e nikakvi sugestii odnikogo, procenuva Sultana [terjova

Pl

aten

a po

li

ti~k

a re

klam

a. N

ara~

atel

: VM

RO

-DP

MN

E

7VIZIJA

21 oktomvri 2021

So departizacijata bi gi namalil na barem70 procenti sredstvata koi partiite gi dobivaat od dràvata

Za Dimitar Ge{kovski, penzioniran ma{inski in ̀ e -wer, prioritet bi bilo namaluvawe i profesional-

izirawe na dràvnata administracija.

1. Barawe da se dobie status vo Evropska ekonomska zaednicaBi pobaral od EU da ni go dade toa {to navodno e

ve tuvano vo 2019 godina, po vetoto na Francija, a toa estatus vo Evropskata ekonomska zaednica... EEZ statusne zna~i otkaùvawe od evropskiot pat, i zemjite {tose vo EEZ (Island, Norve{ka i [vajcarija imaat blankopokana za brz priem vo EU). EEZ status bi koristel predse na{ite gra|ani polesno da rabotat i patuvaat vo EU,da ne zavisat od bugarski ili drugi paso{i, a i firmitenepre~eno }e rabotaat so EU.

2. Nepartiski eksperti vo ministerski resoriEEZ statusot bi go povrzal so departizacija. Od nos -

no, glavnite ministerski resori (MNR, MVR, Pravda) }ebidat na ~elo so eksperti od stranstvo, na primer, odNor ve{ka i sli~ni dràvi, a drugite resori pod do ma { -ni nepartiski eksperti. So departizacijata bi gi na ma -lil na barem 70 procenti sredstvata koi partiite gido bivaat od dràvata, a bi organiziral i referendum zada se departiziraat i pratenicite. Taka, izvesen period,na primer, 4 godini, kandidati za pratenici da bi dat is -klu ~ivo gra|anski lica, nezavisni od politi~ki par tii.

3. Racionalizacija na dràvnata administracijaBi iniciral proekt na

ra cionalizacija na dr ̀ a -v nata administracija i zd -r avstvoto, a vo smisol namaluvawe na glomazni dr -à vni instalacii i po ve -}e da se koristat spe ci-jali zi ra ni privatni fi r -mi, a vo zdravstvoto sa mi -ot Fond da ima dogovoriso {to pove}e privatni bo -lnici i la bo ratorii. Bivovel i skalesta parti ci -pacija, a so koja bi mo ̀ e legra|a ni te da ko ristat pri-vatni zdra v st veni usta no viso delu m no re fun di rawe,t.e. da im se refundira tojdel koj fondot go pla}a nadràvna zdravstvena usta -no va.

MARIJA JO[ESKA

Kako prilepski gradona~alnikod sekoja investicija }e dvojam pari za sadewe drvjaBrzo bi izgradila dom za bezdomni ku~iwa vokoj bi dobivale za{tita koja im e potrebna

Za nevladinata aktivistka od Prilep, Marija Jo {e v -s ka, prioritet vo gradona~alni~kiot anga`man bi bi -

lo obezbeduvaweto na zdrava ìvotna sredina zanej zinite sogra|ani

1. Novi drvja za ~ist vozduhZelenilo, novi drvja, trevnici, grmu{ki... nikoga{

ne se dovolni. Posebno vo gradot koj {to e izloèn nase kojdnevnoto zagaduvawe a negovite gra|ani na {tetni -te posledici od nego. Za sadewe na novi sadnici i po -di gawe na zeleni povr{ini sepak se potrebni i pari. Ana prilepskoto podra~je, po neodamne{nite poàri, se -ga e potrebno obnovuvawe na pogolemi povr{ini. Za taacel, kako gradona~alnik bi donela odluka so koja od se -ko ja op{tinska investicija bi dvoela i pari za podiga -we na zeleni povr{ini.

2. Eko-obrzaovanie na site gra|aniAko lu|eto ne se ekolo{ki svesni, na{ata planeta

po leka no sigurno }e se prezagadi. So eko-obrazovanieto}e se obezbedi ne tolku zagadena planeta, koja }e ja za -~u vame za na{ite idni generacii. Ova ideja bi ja spro -ve duvala preku najrazli~ni formi: preku edukacija nau~e nicite vo u~ili{tata no i preku akcii i kampawi pomes ni zaednici vo gradot. Samo na toj na~in }e se pos -tig ne gra|anite da stanat posvesni kako treba da ja ~u -va at ìvotnata sredina.

3. Dom za bezdomni ku~iwaVo Prilep ima mnogu ku~iwa skitnici, koi go pla{at

naselenieto. Se slu~uvaat i incidenti vo koi gra|anitese povredeni a ima i primeri na lo{ odnos kon ìvot-nite. Jas brzo bi izgradila dom za bezdomni ku~iwa vokoj tie bi dobivale za{tita i nega koja im e potrebna. Koga}e se re{i ovoj problem lu|eto }e moàt slobodno da sedviàt, da gi pu{taat svite deca da si igraat na ulica,...

„MAKEDONSKO EHO“ PRA[UVA: KOI TRI RABOTI PRVO BI GI NAPRAVILE AKO VIE STE FUNKCIONER?

DIMITAR GE[KOVSKI

Kako premier }e donesamnepartiski eksperti vo ministerskite resori

Pl

aten

a po

li

ti~k

a re

klam

a. N

ara~

atel

: VM

RO

-DP

MN

E

9FOTO DOKAZ

21 oktomvri 2021

Po~ituvani ~itateli,Preku rubrikata „FOTO DOKAZ“ mo`ete daispratite poraki do makedonskite centralni ilokalni vlasti za se ona {to mislite deka trebada go popravat, dopravat, napravat, is~istat... ilipak da gi pofalite za ne{to dobro sraboteno. Siteva{i fotografii i kratok komentar mo`e da ni giispratite na email: [email protected]

Vo zavisnost od prostorot i soodvetnosta naporakite Redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“pogolemiot del od niv }e gi objavi vo vesnikot.

GRA\ANITE DO FUNKCIONERITE

sledete ne na

Skopsko Eho

Na trevnikot na glavnata ulica vo Skopje „11 Oktomvri“ niknuva rid od {ut. Pominuvaat lituka od „Parkovi i zelenilo“? Irena

Sega me|u dvata izborni kruga im tekna da ja rekonstruiraat ulicata „Gigo Mihajlovski“ voKarpo{ 1, a ~etiri godini nikade gi nema{e. Marija

I vo Ko~ani ima grade`ni inovacii so necentriranikru`ni tekovi kako vo Strumica. Jovan

11INTERVJU

21 oktomvri 2021

Za na{iot avtomobilski as Igor –Ixe Stefanovski sostojbite vo

dr ̀ avata }e po~nat da se menuvaatna podobro toga{ koga }e se obez be -di vladeewe na pravoto za site gra -|a ni.

Koga }e kaète Makedonija,koi misli i sliki prvo Vi se poja -vu vaat?

- Ova e emotivno pra{awe. Make-donija e mesto kade {to sum rodenjas i moite pretci. Taa ni e tatkovi -na i nejzinoto ime mi e svetost. Po -ra di toa prvata pomisla mi ese koga{ èlbata kako jas li~no, taka

i site drugi, da se trudime da bi de -me maksimalno uspe{ni i nasekadeda ja pretstavuvame dràvata kako{to dolikuva. Jas tokmu toa go ~uv -st vuvam kako posebna dol`nost, se -ko ga{ da go dadam najdobroto odse be bidej}i taa zemja ni gi dala mo -` nostite. A dali }e gi iskoristimeos tanuva na sekoj posebno.

Gra|anite davaat i pla}aatdanoci, no dali vlastite dovolnoi davaat na dràvata?

- Jasno e deka treba da se ispol-nuvaat i da se pla}aat obvrski kondràvata kakvi {to se danocite. No,kaj nas e fakt deka ne site gra|ani giispolnuvaat tie obvrski, del pla }a -at a del ne. A preku tie sredstva dr -à vata treba da raste, da se pravatobjekti za potrebite na gra|anite.No, od druga strana, svedoci smedeka sobranite pari ne se tro{atadekvatno. Se se vrti vo eden krugna biznismeni. Prakti~no, buxetski -te pari se tro{at nedoma}inski.

Dali Vie dovolno i dadovtena Makedonija?

- Sekoga{ i na sekoj nastap setrudam da go dadam svojot maksimum.I sekoga{ sum imal stav deka sakamda ostanam vo svojata tatkovina.Sum imal ponudi od drugi dràvi zanastapi pod nivni znamiwa. Imaloponudi od Hrvatska, od Italija,Slo ve nija... no sum gi odbil oti sumsa kal da jas pretstavuvam samo Ma - kedonija. Dali sum napravil gre { kane znam, no gord sum koga znam de kadavam se od sebe za Makedo nija.

So {to najmnogu se gordeetevo na{ata zemja?

- Se gordeam i toa najmnogu, solu |eto koi ìveat vo na{ata zemja.Nie sme eden pitom, gostiprimlivnarod koj niz istorijata nikoga{ inikomu ne mu napravil ni{to lo{o.Sum pominal po mnogu evropski idru gi zemji i moàm slobodno da ka -àm deka nie sme posebni lu|e, po -

se ben narod, kako i drugite na Bal-ka not. Tokmu so toa se goredam, sotaa ubavina na na{iot narod.

[to Vi nedostasuva, a {to biod zele od dràvata?

- Mi nedostasuva pravdata i za-konite koi }e vaàt za site. Ako ovapra{awe se sredi se }e si odi kako{to treba. No, tuka site morame dago smenime odnosot. Da ne vrtime te -lefoni za da „fatime vrska” za da nise poni{ti kaznata za napraveniotprekr{ok. Koga site }e se dr ̀ i me dopravilata i onoj {to }e zgre {i }esnosi odgovornost }e bide dob ro. Odtoa po~nuva gra|anskata ku ltura.

Vo kakva Makedonija sakateda ìveete?

- Pred se, sakam da ̀ iveam vo Ma -kedonija vo koja zakonite }e vaàt zasite gra|ani. A toa sega ne e slu ~aj itoa po~nuvaj}i od obi~nite, se koj -dnevnite, raboti pa se do spo r tot.Se e politi~ki i partiski opre delnoi tie dobivaat pove}e ko ga na vlastse „nivnite”. A site nie tre ba zaednoda ìveeme.

Mnogu mi pre~ipromenata naimeto na dràvata

Koi se najkrupnite 2-3 gre{kikoi se napravija vo Makedonija voposlednite 30 godini?

- Od moj aspekt gledano, kako gra |a -nin i kako individua, imalo pove}egre {ki vo toj period. Slobodno bi ka -àl deka imalo mnogu fatalni gre{ki.Ni vnite posledici sega gi nosime niekako ìteli, no u{te pote{ka teìna}e ostane i na sledni, drugi, gene ra -cii. Retko koj go napravil menaxira -we to so dràvata kako {to treba. Toae obvrska na politi~arite, No, se ko -ga{ treba i da se slu{ne glasot na na -ro dot. Mene, li~no, mnogu mi pre~ipro menata na imeto na dràvata. Mis-lam deka e gre{ka {to toa go prifa-tivme, a za vozvrat ne go dobivme ona{to be{e veteno. Mora{e prvin da seispolnat tie veteni raboti, a duri po -toa da se prifati promenata na imetona dràvata. Vaka, lo{o e izmenaxira -no, lo{ pazar e napraven. Ne dobivmeni{to iako be{e vetena solucija zapodobar ìvot. Od druga strana, pak,ne gi znaeme kakvi uslovuvawa ni bilepo staveni.

IGOR IXE STEFANOVSKI

Sä se vrti vo eden krug na biznismeni, buxetskite pari se tro{at nedoma}inskiMi nedostasuvaat pravdata i zakonite koi }e vaàt za site. Ako ova pra{awe se sredi se }e si odi kako {to treba, potencira avtomobilskiot as

VESNIKOT GO IMA I VO VA[ETO MAALO...

Zemete primerok na „Makedonsko Eho“ na preku 300 lokacii niz MakedonijaPo~ituvani, vesnikot „MAKEDONSKO EHO“ besplatno }e ve ~eka vo ~etvrtok vo site naseleni mesta niz Makedonija. Eden del od tiraòt }e se deli na plo{tadi i drugi prometni mesta, a }e se ostava i vo po{tenski sanda~iwa. Site zainteresirani ~itateli koi nema na takov na~in da go dobijat besplatniot nedelnik, }e moàt da dojdat do negona preku 300 lokacii niz dràvata.

I NA DRUGI 200 LOKACII NIZ

MAKEDONIJA

VESNIKOT POBARAJTE GO NA SLEDNITE LOKACII:

Ispe~ateno

vo

65.000 tira`

12 ZA NAS

13@IVOT

21 oktomvri 2021

Sakaat odnovo da im dadat funkcijana zaboravenite prostori vo gra -

do vite i da vnesat nova energija voniv. Najmnogu so cel da im sluàt nagra |anite, tie tamu da moè da se sre -}a vaat, da se druàt, da ne se po ~uv st -vu vaat osameni vo otu|enosta koja janosi golemata urbanizacija. Nivnitedela ne se golemi po dimenzii tuku seednostavni, se sobiraat da mikro lo -ka cii, no sodràt {iroka ~ove~ka iop {testvena dimenzija. Vakva e smis -la ta i motivot na postoeweto na Zdru - ̀ e nieto na studenti od razli~nifa kulteti nare~eno MELEEM za raz -voj na urbana kultura. Se formiralepred osum godini.

- Na{a cel e na zaboravenitepros to ri da im dademe druga inova vrednost, da predizvi ka -me vnimanie, da gi vklu~imelokal ni te ìteli pred semla dite. Ovie intervenciise so kratok rok na traewe(maksimum 5 godini) zaraditoa {to se izraboteni oddrvo i prirodni materijali.Celta e da se otvori javniotprostor za pogolema participa-tivnost na gra|anite i mladite lu|e,ni veli arhitektkata Sara Simoska,pretsedatel na zdruènieto.

Na po~etokot na postoeweto orga-

nizirale nastani na pokrivot na skop-skiot Dom na grade`nici i vo krugot nastudentskiot dom „Goce Del~ev” i sokoi pridonele tie da bidat obnovenii rekonstruirani. Sega zad niv stojatprostorni ingtervencii vo Skopje,[tip, Bitola, urban modulat vo Te to -vo i vo Prilep, Mood stop - avtobuskapo stojka vo Belgrad, kako i niza ra bo -til nici. Na rabotilnicite rabotat sostudenti po arhitektura i dizajneri soglavna cel dizajnirawe na urbanaoprema za javni prostori na koi {to se

saka da im se dade akcent.Simoska ni veli deka

takvi prostori ima vo se -koe }o{e, pod sekoja zgra -da, vo sekoe maalo i deka

tie ovie prostori gi gledaat kako po-tencijal za razvoj. Ova od pri~ina {tosekoj bi sakal da ima ubavo park~e ilimalo prostor~e za sedewe pozadi svo-jata zgrada kade }e moè da porazgova -ra so svoite kom{ii, da zapoznae novilu|e i sli~no. Ova posebno stana za -be le`livo za vreme na pandemijatako ga lu|eto ne moèa da odat vo kafu -li wa i koga se pove}e gi koristea pa r -ko vite, zelenite povr{ini.

- Dokolku bi imale site pove}e iz -bor na otvoren, javen prostor, opre-men so prijatna urbana oprema izelenilo, smetame deka site gra|anibi bile poraspoloèni, a tuka da negi zaboravime penzionerite koi ~estose za bo ravena grupa na gra|ani priplanirawe na javniot prostor, poten-cira taa.

Vo MELEEM ni naveduvaat dekaiskustvata pokaùvaat deka kolku eposredena okolinata tolku gra|anitepove}e te`neat kon po~ituvawe naredot.

ZDRU@ENIE MELEEM

MAKEDONSKO EHOul. Dimo Haxi Dimov br. 38, Skopje

tel: 078/418-692

Redakcija:glaven i odgovoren urednik:

Antonio [email protected]

Izdava~: EHO MEDIA GRUPA

ul. Dimo Haxi Dimov br.38, Skopjeìro smetka: 290-1000000918-08

Direktor: Vladimir Pandovski

Marketing: [email protected]

tel.078/444-021Tira`: 65.000 primeroci

Ispe~ateno na: 20.10.2021 g.Pe~ati: „Evropa 92“ Ko~ani

ul. Krièvska br.22

I maliot odziv pri glasaweto e seriozna poraka

Mnogu poslab odziv na glasa~itevo sporedba so lokalnite izbori vo2017 godina e karakteristika na lo -kal nive izbori. Skoro 10 precenti erazlikata. Ova se podatoci koi par-tiite treba dobro da gi analizi ra -at. Zo{to mnogu lica ne izlegoa naglasawe?

O~igledno e deka gra|anite bilemnogu pomalku motivarani da odat naglasawe i da go dadat svojot glas nanekoj od kandidatite za gradona~al-nici i sovetni~ki listi. A toa e o~i -gled na poraka koja gra|anite ovojpatim ja pratija na partiite i na sitedrugi u~esnici na izborite.

- Mnogu la`ni vetuvawa i ovoj patslu{ame. Dosta mi e od toa i nema dagi glasam, be{e edna od mnogute re ak -cii na gra|ani na socijalnite mre ̀ i.

Dali ovoj signal go prepoznavaatvo partiite? ]e se menuvaat li vood nosot kon gra|anite ili dovolniim se glasovite od nivnite partiski~lenovi?

Kampawata za vtoriot krug te~e –seprodolùva so vetuvawa od koi mno guse neostvarlivi, proyirni…, ama sepovikuva i na masovno glasa we.

Sakame da gi oìveeme zaboravenite prostori po gradovite

Dolgo ~ekawe za dozvoliЧlenovite na MELEEM vo mo-

mentot rabotat na postavuvawe naurbanata oprema vo osnovnotou~ili{te „Petar Pop Arsov” voKa r po{ 4. Ovaa urbana interven-cija be{e primarno zamislena zadvorot na studentskiot dom GoceDel~ev, no zaradi toa {to od sko -ro ovoj prostor e vo proces na za -{ tita za kulturno nasledstvo imbilo zabraneto bilo kakva inter-vencija vo dvorot.

- Mnogu energija gubime vo iz -na o|awe na dozvoli za postavu-vawe na na{ite intervencii, aistovremeno sme soo~eni so mnogubespravno postaveni objekti nizceliot grad za koi nema nikakvisankcii, potencira Simoska.

Dokolku bi imale pove}e uredeni javni prostori igra|anite bi bile poraspoloèni, ni veliarhitektkata Sara Simoska,pretsedatel na zdruènieto

SARA SIMOSKA: Celta e da se otvori

javniot prostor za pogolemo u~estvo

na gra|anite

Pl

aten

a po

li

ti~k

a re

klam

a. N

ara~

atel

: VM

RO

-DP

MN

E

15

21 oktomvri 2021

IN BOKS

I M A M E

K V O R U M

Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Tamu nekade, vo ranite godini nademokratijata, izbornite vetu-

vawa ne se razlikuvaa mnogu odsega{nite. Se si be{e vo duhot na:vie glasajte za nas, nie }e storimeSE za vas! Vetuvawata so kratok rok- do zavr{uvawe na izborite! Dozapo~nuvaweto na izborniot molk?!

Se u{te se preraskaùva ednaanegdota od mitinzite po selata...I u~ili{ta }e vi napravime! Amadeca nemame! Samo starite sme poselata! Ni{to stra{no! I DECA]E VI NAPRAVIME!

„I deca }e vi napravime” me|unarodot si ostana kako sinonim naneispolneti vetuvawa. Deca ne senapravija, selata bezmalku izum-rea! Ba{ taka! A vo me|uvreme su -ro va realnost stana i tivkotoumi rawe na malite grad~iwa...

Vo izbornava kampawa silnoprovejuva vetuvaweto „}e obezbed-ime NOVI RABOTNI MESTA zamladite”... Na {to li konkretno semisli? Kako }e se obezbedat no vi -te rabotni mesta? So vrabotuvawavo op{tinite ili vo javnite pret-prijatija? So stimulirawe mladi -te da otvoraat svoi biznisi? Ilimoèbi }e se vrabotuvaat vo in-

dustriski zoni za doma{ni i stra -n ski investitori vo regioni kadeve}e nema rabotna raka, u{te po-malku soodvetno kvalifikuvana?Rezultatite od vakvata poddr{kase pove}e od o~igledni. U{te po ve -}e neuspe{ni... moèbi e vreme dase zasili sorabotkata so posto e~ -ki ot biznis sektorot?! No, toa edru ga tema.

Ako idejata za novi rabotni me -s ta za mladite e da se zadràtmla dite doma, a sigurno e, ne moèa da ne se postavat niza pra{awe.Vo kontekst na izbornite programi.[to mislite? Dali izgradba irekonstrukcija na vodovodi, kanal-izacii, ulici, dali gradbata nau~ili{ta ili noseweto DUP-ovi}e gi zadràt mladite doma? Dalimislite deka na mladiot svet mu egajle za ovie temi? Apsolutno ne!

Vo vreme na globalizacija, in-ternet, socijalni mreì, kakvi line ponudi ako eden mlad ~ovek ne -ma uslovi za kvaliteten ìvot –zo {to bi ostanal? Zatoa {to mu jaasfaltirate ulicata? Ili zo{to}e ima vodovod? Pomislete ma l -ku...100% ne! I toa si e o~igledno.

Bi ìveele li vie vo mesto od

kade nema avtobuskalinija da mo ̀ e te daiz le zete na ve ~er vogra dot? U{ te pove}e,da nemate pre voz ni -tu da oti de te na rabota, ako vi us-pealo da najdete? Mislite deka votakov moment koga se ~udat kako daodat na rabota, ili da izlezat na -ve ~er sre}ni }e gi napravi i }e gizadrì na do ma{ no to ogni{te fa -k tot deka imaat kanalizacija voseloto?! Ili renoviranoto u~i -li{ te }e zadrì mlado semejstvovo uslovi koga ne ma pedijatar? Si -gur no ne! O~evid no! Zaludno }e giobe zbedite ra botnite mesta. Tie{to }e gi obe z bedite. Mladite ne -po vratno si odat. Den za den. Siza minuvaat i ce li semejstva vo po -t ra ga za po dob ra idnina na svoitedeca...

Dragi idni Gradona~alnici isovetnici, potrudete se da go za dr -ì te narodot vo svoite kraevi.Ama neka e iskreno. I konkretno!Ne dozvoluvajte da bidete zapa me -te ni po: Deca ne Vi napravivme,ama i tie {to treba da napravat giizbrkavme! Uspe{en i ploden man-dat!

Gi zaboravija selata, a polekaumiraat i malite gradovi

Gabriela ARSOVA

NEZNAEWE. Cel ìvot ìveev vo za b lu -da, mislej}i deka knigata e eden od najdo b -ri te i najvernite prijateli na sekoj ~ovek.Ta ka be{e se dodeka ne se pojavi na{atamila Mila Carovska, koja bi sakala ({to e

mo`no pove}e) klasi~nite, pe~atenite knigi da gi za-meni so digitalni, virtuelni knigi. Tie imale mnogupogolemi prednosti vo odnos na klasi~nite, pe~aten-ite knigi. Kutriot Gutenberg ne bil svesen kolkava

{teta nanel so svojot pronajdok.P.S. Ne znam ni {to mu bilo na onoj ludak Ci-

ceron koga tvrdel deka „Sobata bez knigi e kako telobez du{a. Da napravite biblioteka vo ku}ata, zna~ida podarite du{a.” Ne ìveel (nesre}nikot) vo vre -me to na milata Mila Carovska, inaku ne bi tvrdeltakvi gluposti.

Qubomir Cuculovski, 17 oktomvri, Fejsbuk

Ciceron nesre}nik koj ne ja vide Carovska

16 IMAME KVORUM

21 oktomvri 2021

IN BOKS

Se se}avate li na onaa famoznafotka koga Zaev baknuva{e pe -

n kalo? A pred toa i kaùva{e dekapenkalo vo 2016. sru{i reìm! Le -le kolku be{e blagodaren na pe n -ka loto... arno ama, vo nedelata voMa kedonija pak se aktivira{e pe n -ka loto. Ovoj pat Zaev ne saka ni dago vidi, a ne da go baknuva. Ednos-tavno penkaloto ovoj pat be{e vorakata na narodot i pisma napi{ado Zaev, do ministrite, do ne go -vi te gradona~alnici. Pismata gidobija, gi pro~itaa (veruvam pone kolkupati), no dali gi razbraa?

Makedonija na Zaev mu napi{a:„Zorane ti be{e dadena ogromna{ansa od dràvata da napravi{pristojno mesto za ìveewe, no jaopleska. Narodot od tebe o~e ku va -{e iskrenost i posvetenost, a tigi „iz bawa” so prazni vetuvawa,la ̀ e we i podlaùvawe. I naj -stra { no od se, ne go po~ituva{emi s leweto na narodot, kako onana referendumot za imeto. Tvoitefunkcioneri pove}e mislea na te -n der~iwa i od kade da „lapnat”ne koja dràvna pari~ka, namestoda se posvetat na rabotata. Naro-dot o~ekuva{e i EU i NATO, notamu da vlezat so gordost, so za { -ti teni nacionalni interesi, na -mes to da se koleni~i pred sekojbriselski diplomat, prifa}aj}ise {to }e ponudat tie kako „od li~ -no re{enie za Makedonija”.

Pismoto e podolgo, ama da nego prenesuvam vo celost oti imai nepristojni zborovi upateni doZa ev, no da napomenam deka gopotsetuvaat oti na narodot muve ti i razvoj, investicii, pris-tojni ra bot ni mesta, povisokiplati, podobar standard... Zaàl, stoi vo pismoto, razvojot goima{e sa mo na vladinite pres-konferen cii, investitorite kako„|avol od krst” be gaa ili ja zao -

bi koluvaa drà va ta, rabotnitemesta mladite, na mes to doma, ginao|aa vo stranstvo, povisokiteplati ostanaa samo vo sferatana statis ti~ ka manipulacija, apo dobriot standard se u{te euto pija.

Gra|anite o~ekuvaa deka }e seiskoreni korupcijata, no taa u{tepove}e ja zadu{i dràvata. Avto -pa ti{ta, ulici, èleznici, spo r -t ski centri, parkovi i drugika pitalni proekti se gradea samona televiziski emisii i vo pred -iz bornite spotovi, a gra|anite negi vidoa vo ìvo.

Interesen detal vo pismoto edeka narodot od Zaev bara daprestane da ja zadolùva dr ̀ a va -ta, osobeno po izbornoto pismo.Da ne ti teknalo da pravi{ ek-skurzii so nepotrebni aktiv nos -ti, da vetuva{ i da otpo~nuva{golemi proekti, da pregovara{ poklu~ni nacionalni pra{awe, zada go podlaùva{ narodot i damisli{ deka vo toa e spasot.Po~ekaj kompletno da zavr{at iz-borite, slu{ni ubavo i do kraj{to imaat da ti pora~aat gla -sa~ite, pa toga{ }e ti stane po-jasno {to ti vsu{nost treba danapravi{.”

Sli~no e pismoto i do minis -tri te, onie istite {to ve~erta poprviot izboren krug, so kiselinasmevki, se obiduvaa pred jav -nos ta da negiraat deka voop{toima pismo.

Makedonija nim im pora~a: „Dane vi ni padnalo na pamet, sega,pred vtoriot izboren krug da ras-

frlate pari, pa podmaskata na nekakvavladina finansi s -ka pomo{ da gi koru -m pirate glasa~ite.I stopirajte so za -dol ̀ uvaweto, ne setrpi ve}e.”

Pismence stigna i do grado na -~al nicite: „Xabe vi be{e gra de` -na ta ofanziva vo posledniteme seci pred izborite, koga triipol godini dremevte vo kance-larii i ni{to od vetenoto ne ost-varivte. Narod toa go gleda{e itrpe{e. Be{e izlaàn, go zabora-vivte, no penkalceto silno gostiska{e vo raka i go ~eka{e ovojmoment – da vi napi{e ne{to.Onie {to ostanavte vo igra i zavtor krug, ni na pamet da ne vitek nalo sega da raskopuvate uli -ca i da stavate temelnici, davle guvate vo megalomanski proek -ti, samo za da pokaète deka ne{ -to rabotite. A Petre da olabavimalku so brziot avtobuski trans-port – skopjani pora~aa deka ne gosakaat toa. Neka zapre i so iz br -za noto kupuvawe na nova Gradskaku}a, sega za vreme na izbori. Os-tavi Petre novata gradska vlastda re{ava za toa.”

Makedonija se podgotvuva zadve nedeli da napi{e u{te ednopismo. Podramati~no, dokolku negi sfatat prvoto. I namesto Zaevda se potsmeva so „ko~i Micko”,Makedonija nemu i na negovite impora~uva: ko~i Zorane, ko~i Mi -la, ko~i Venko, ko~i Petre... dotu ka be{e!

Pismence do Zaev so penkalo napi{ano

Nikola TASEV

Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Za koe zlo zboruva?Mnogu be ne{to “zloto” go spom-

nuva zo~e, zloto ta zloto }e sevratelo.

Koe e toa zlo? Toa {to nasilnoni promeni ustav i ime?

Toa {to ja vovle~e u{te pod-laboko Makedonija vo korupcija i kriminal, beda io~aj?

Toa zlo {to ni diskutira za istorijata, identite-tot i jazikot vo 21 vek? Kejti Jan i Boki13?

Toa zlo {to reketira i ucenuva, zamol~uva? Educi-ranite magariwa?

Ra{ko tendera{ko? Neservisiranite kanaderi?Izgorenite {umi i ìvotni? Rasipaniot puter?Izgorenite @IVI LU\E vo Tetovo? Kriminalcite

{to slobodno {etaat? Paso{ite za kriminalci? De-cata bez u~ebnici i kompjuteri?

Le~eweto preku sms donacii? Najvisoka smrtnostod kovid?

Toa {to ne go spomenuva imeto Makedonija i ja vikanegovata kreacija-divogradba “na{ata zemja”?

Za toa zlo li zbori?Ili misli na begalecot vo Budimpe{ta, ~ie

begstvo eve ve}e 3 godini ne e ras~isteno?

Darija Andovska, 18 oktomvri, Fejsbuk

IN BOKS

17IMAME KVORUM

21 oktomvri 2021Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

Materijalnata baza e zna~aen ~initel za razvojotna sportot. Ako sakame da pravime odredeni kom-

paracii za sostojbite na sportot vo edna zemja se za -po~ nuva so analiza na odredeni indeksi me|u koi sebro jot, funkcijata i opremenosta na objektite za sporti brojot na sportistite i sportskite rezultati koi gios tvaruvaat.

Vo site fazi na razvojot na Makedonija izgradbata,odrùvaweto i koristeweto na objektite za sport bilevo fokusot na interesirawe na centralnata i lo kal -na ta vlast, so cel da se zgolemi nivniot broj, da sepo dobri nivnata funkcionalnost, odrùvawe i opre -mu vawe vo uslovi na hroni~en nedostatok na sredstva.

Vo momentov, moè da sublimirame deka imamenasledena sostojba na neuredeni sopstveni~ki pravana objektite za sport vo sopstvenost na RepublikaMakedonija i edinicite na lokalnata samouprava, ne-doma}insko vodewe na objektite po sklu~eni dogovoribez praven i ekonomski osnov, nivna nerealiziranadecentralizacija, prezemawe vo vladenie na objektiza sport od strana na privilegirani poedinci, grupii zdruènija i drugi pravni lica, sekojpat bliski dona {ite, va{ite, nivnite, a dale~ni od sportot. Vo se -ga{ nava sostojba, klubovite i federaciite se sre }a -va at so limitirani termini za trening i natprevari,visoki ceni, nezagreani i neklimatizirani objekti,bez osnovnite uslovi, vo sopstvenite objekti se sta -ve ni vo podredena uloga na “usloven korisnik”.

Znae li nekoj {to imame, kakvi objekti, vo kakvasostojba se, koi gi upravuva, koi gi koristi, kakva e ce-nata za gra|anite, kava e cenata za sportistite, kakvae cenata za u~enicite?

Vo poslednivi triesetina godini ima{e nekolkudelbeni bilansi, me|u centralnata i lokalnata vla -st, pri {to e registriran golem kapital na spo r tot. Tojod den na den, od godina na godina, se gubi vo la vi rin -tot na sloèniot upravuva~ki koristoqubiv si s tem napo edinci, biznis grupi i „sportski pr o fiteri”, skri e -ni vo oklop na sportski klub ili na cio nalna sport-ska federacija. Pra{awe e samo koga poedinci odsportskite klubovi i federacii }e stanat sopstve -ni ci na del od tie objekti ili celi objekti. Uspe{nofunk cio ni ra i modelot na razni dru { tva so ogra ni -~e na od go vor nost, formirani od mu drite kreatori zafunkcija na podobnite klubovi, federacii i drugipra vni li ca.

Od 2000 godina, se formira Javno pretprijatie zaupravuvawe so objektite za sport, soglasno delbeniotbilans vo odnos na objektite za sport, toa prezelo oddo toga{nite upravuva~i, sportski objekti od razli~en

vid. Poa|aj}i od odredeni in-teresi, vrz koi nadogradilostra tegija i programa, Javnotopretprijatie selektivno pre -ze lo samo del od objektite, adel gi dale vo zakup na podolgvremenski period, pri {to sesklu~eni golem broj dogovoriso somnitelna pravna i eko -nom ska opravdanost.

I pokraj se ova, Javno pretprijatie se u{te postoi,dava objekti pod zakup na triesetina godini so dogov-ori koi moè da bidat „antologiski” za korupcija i ne -do ma}insko rabotewe, so u{te po~udni ~lenovi iod redbi, od koi moè da u~at i evropskite menaxeri.

Interesni se slu~uvawata i so objektite na po-rane{niot „Partizan”, a denes Federacija za gim-nasti~ki sportovi. Tranzicijata na sportot serioznoja po~ustvuvala ovaa nacionalna sportska federa ci -ja, bidej}i, osven „griàta za objektite”, od subjektivnipri~ini, se drugo vo nea e na ramni{te na vegetacija.Od najmasovna sportska organizacija, koja vo odredenperiod broela stotici iljadi ~lenovi, denes ima sto -ti na ~lena, koi se samo paravan za besplatno eks plo -a tirawe na ovie objekti za sport, za li~ni potrebi iinteres na poedinci. Interesen e slu~ajot so DTV„Partizan” Tetovo, koj e sru{en i poradi atraktiv nos -ta na lokacijata, vedna{ e izgraden objekt, koj ne e vofunkcija na sportot, bez da se obe{teti sportot i iz-gradi objekt za sportistite i gra|anite.

Sklu~eni se nedoma}inski dogovori za zakup, bezpravna i ekonomska opravdanost, na triesetina godinina sportskite objekti, poznati kako “Partizan” vo\or~e Petrov, Kavadarci, Bitola, Debar, poznatiteKRC – Partizani, denes Gimnasti~kite rekreativnicentri vo Dojran i Ohrid, site dadeni za simboli~nasuma od stotina evra, a zakupeni od strana na poed-inci, sportski funkcioneri vo gimnasti~kite klubovina trieset godini.

Vo razvienite i pomalku razvienite zemji usloviteza sportuvawe se merat so povr{ina na otvoreni izat voreni objekti izrazeni so indeksot, m2/na ìtel,a nie morame da merime so indeks cm2/na ìtel. Iakood 2000 godina vo na{ata Makedonija ima trend na ka -pi talni investicii vo objekti za sport, za koi vo izmi-native dvaesetina godini se potro{eni pove}e od dvemilijardi denari, sepak nedostasuvaat zatvoreni iotvoreni objekti. Nedostasuva i koncept i grià za iz-gradenite objekti, nivno redovno odrùvawe, renovi-rawe i modernizirawe.

Makedonskiot sport e kiraxija vo sopstvenite sali

Da go ~ekam Zaev da se obrati ili da si legnam?Zaklu~okot e deka celata opozicija pobedi, ako ne vo prv krug - toga{ vo vtoriot kaznata

za SDS treba da se utvrdi! Do bal~ak!Biljana Vankovska, 18 oktomvri, Fejsbuk

Kaznata vo vtoriot krug...

Tomislav ANDONOVSKI

ZORAN ZAEV,premier: Koalicijata na SDSM }e pobedivo prviot krug so najmalku 22 gradona~alnici. Slu{ajtemi go zborot, dobro sum upaten,dobro informiran, 22 na 6 vo prviot izboren krug...

BUJAR OSMANI, minister za nadvore{niraboti: Toa zna~i stiskawepauza na rabotite vodràvata. Mislam deka nemada ima novi izbori ipotresi. Pred nas se va`nipra{awa, a mnozinstvoto estabilno.

A zo{to tokmu va`nite pra{awa koi se predMakedonija da ne se povod za izbori, a i osobenopo jasnata narodna poraka na lokalnite?

Gra|anite ne mu go poslu{aa zborot i glasaasprotivno, inaku Zaev }e pogode{e vo procenkata

APOSTOL SIMOVSKI, direktorot na dràvniotzavod za statistika: Ne jaznam i ne se zamoruvam so taabrojka na gra|ani koi bojkotirale popis. Bezna~ajnae, nitu ne{to ni naru{i, nitune{to }e zna~i na krajot sokone~nite rezultati.

Dobro e ako ne se naru{i, no edna partija, kako iedna prethodni~ka na Simovski na funkcijatavelat deka mnogu lica i domovi ne se popi{ani

S K I N AT I Z E L E N I ATANAS VANGELOV, univerzitetski profesor: Go nema glasot i likot naiskusnata i ceneta nadvorRadmila [e}erinska. Toavaì i za drugi likovi od t.n.intelektualno krilo naSDSM koe gi marginalizirado eliminicija sega{nata operativa na Zaev.

E gi nema. Zo{to si mol~at, barem nadvor od partijata ima mo`nosti da kaàt {to elo{o vo Makedonija?

Po slu{natite razgovori so karanici i omraza me|upartiskite kandidati vo site op{tini ostanuva

mi nimum doverba i nade` deka moè da se slu~at bilokakvi promeni i podobar ìvot za lu|eto. Nedostasu-vaat realni i kompetentno izneseni idei i proekti.Se kako, drug }e me{a asfalt i beton za da gi izgradatbarem nekoi od predloènite proekti, prepovtoru-vani za edno te isto. Kako i so {to mislat da go vratatstariot sjaj na Ohrid, konzulskata kultura na Bitolai posebnite belezi na site drugi mesta i gradovi?Ona {to e te{ko naru{eno i pogre{no u{te pote{kose poprava. Kandidatite, izve`bano i neuvrelivo nivetuvata nova idnina, novi moderni gradovi vrz takvapoznata degradirana osnova, na mesta i gradovi koi goizgubile ~ove~kiot duh i atmosfera za tvore{tvo. Dane bevme tolku rascepkana i podelena zemja, neorga-nizirana po site osnovi, moèbi ne bi se slu~ilotragi~noto (korona) Tetovo! Ne se slu{a glasot na nar-odot nitu onoj na studentite koi baraat da se podobratstudiite. Najmalku se ceni profesionalnosta vo rab-otata. Na vrata od stanot da vidi{ elektri~ar ilivodovodxija e re~isi ~udo, ednakvo kako da slu{ne{bluz muzika vo „crven” avtobus. Za da se otvori pros-tor za izveduvawe na predloènite proekti trebaprvo ne{to da se sru{i, a tuka e urbanata mafija. Se -ka ko, na udar treba prvo da bide ona {to e lo{o gra -de no, a vo interes na nekoj kvaliteten predlog-proekt.Ka ko }e go o~istat |ubreto koga toa postojano se natru -pu va, me|u drugoto i {pricevi za upotrebena droga voAe rodrom, Debar Maalo itn.

Samo za moment pomisliv deka pominalo vreme na

nerazumni (za sre}a neostva re - ni) proekti kako „Rajska gra di na”vo Aerodrom ili nekakov „So -n~ev grad” itn. Sekade postoine trpelivost, egoizam i om razame|u lu|eto koi gi za t voraat vra -ti te pred drugie. Zo{ to, ko ne~ -no, ne uspeavme da gi so stavimekomponentite na na ci onalniotidentitet i dràvnost? Koj i kako, vpro~em, ne pret-stavuva vo svetot? Vo partiskoto ednoumie i po delenostgi vovlekoa i mladite kadri. Zo{to, me|u drugoto, ne sezapra{ame kakvi bea sostojbite i {to na pravivme votekot na poslednite trieset godini, pred da ne obeleàtkako „severna” Makedonija? Koga }e prestaneme so bib-liskite i antikvizira~ki pri kaz ni, so lagi i grabe`? Namni treba golema metla na pro ~istuvawe, a ne nekakvotaka nare~en „vejting” koj tre balo da se sprovede vo sitesferi i e{aloni na dr ̀ av nite institucii!

[to sakaat, vsu{nost, tie èni na funkcija? [to soonie obi~nite? Kakva e taa em etni~ka em zelena par-tija? Чitame kolumni samofalbeni i dodvo ru va~ ki, nebez zloba sprema neistomislenicite: duri se najavuvanekakov nov (samo na zborovi) obedinitel koj bil dos-toen za nekakov nacionalen Panteon! Idnite poli ti ~a -ri, pili{tari kako i povozrasni vetuvaat nekakva novai brza idnina. Ta`no be{e za Ilinden, u{te pove}e za11 Oktomvri, najmnogu po izborite: {to, vsu{nost,sakaat ovie lu|e vo nepostoe~ko op {te s tvo?!

Чavkite silno grakaat vo jato, a na neboto temni ob -la ci, esenski.

[to sakaat ovie lu|e vo nepostoe~ko op{testvo?!

18 IMAME KVORUM

21 oktomvri 2021Stavovite izneseni vo kolumnite se li~ni stavovi na avtorite i ne se avtomatski i stavovi na redakcijata na „MAKEDONSKO EHO“

VladimirVELI^KOVSKI

Za site nas Ohrid e ukrasot na Ma -ke donija, a ne e neskromno da se

kaè deka e biser koj go krasi celiotBal kan. No, sepak ne treba da le -tame vo oblaci, treba da se za pra -{ame – moè li Ohrid da bide u{ tepoubav ukras ili ukrasot {to gonapravila prirodata i prethodnitena{i generacii blednee? Ako gipra{a{ za mislewe lu|eto od cen-tralnata i lokalnata vlast na setglas }e viknat – go pravime Oh ridu{te poubav. No dali e taka?

[to stana so golemiot problemokolu divogradbite vo Ohrid? Pre -s tanaa li da niknuvaat? Se sru{ijali onie koi do sega niknale?

Divogradbi se u{te si caruvaatniz gradot i okolinata, isto kako

{to vo leto caruvaat avtomobilitekoi bukvalno go zakr~uvaat centarotna gradot. Parking mesta nema do -vol no, a novi ne se napravija iako sevetija. Na kejot ima o{tetuvawa, ni -kako da se potsredat so godini...

Ova se del od rabotite koi uka ̀ u -vaat deka poradi institucio nal namlakost – biserot Ohrid, ble d nee.

Na ova samo se nadodava pro b -lemot so izdavaweto na pla ̀ i -te, neizgradba na nov pat doSve ti Naum, neza vr {e ni otavtopat kon Ki~evo...

- Poprvo pastrmka }epro zbori otkolku divogra -d bite i novi parkinzi vokatni garaì vo Ohrid dase sredat. [teta e ova {tomu se napravi na gradot vo kojsite se krstime deka }e pri vle -kuva turisti od stranstvo, ni komen-tira Dejan preku socijalnite mreì.

Pred nekolku meseci Ohrid zavlakno se spasi da ne bide staven naListata na svetskoto nasledstvo voopasnost na UNESKO. No, za nared-nite dve godini dobi dolga lista nadoma{ni zada~i koi }e treba da seispolnat za da vo 2023 godina ne seslu~i ova. Pred dve godini be{esoop{teno deka vo Ohrid ima 1.076divogradbi od koi 409 divogradbi selocirani vo za{titen pojas, odnosnona krajbre`jeto na Ohridskoto Eze -ro, vo potegot na Nacionalniot park„Gali~ica” i vo stariot del na gra -

dot. Sega brojkata e sigurno i pogo -le ma. Vo toj period tokmu sproti za - sedanieto na UNESKO i po~naane koi urivawa na divogradbite —se urnaa nekolku {ankovi, parapeti,nekoi pomali objekti... I tolku.

- Tie nemaat hrabrost da gi urnatdivogradbite. A od druga strana, na -dvor od pamet e da se pravi uzurpi-rawe na ulicata so cel da se

zgolemat parking mesta. Ka t nagaraà e potrebna, no tie

eden javen toalet nemaatnapraveno za 30 godini ikako da bara{ katna ga -

ra ̀ a i urivawe na divogradbite, niveli ohri|anecot Don~o \orejlioski.

Pred nekolku godini bea vetenidve katni garaì– kaj Gradskiotpazar i kaj „Biljanini izvori”, no...Sega pred lokalnive izbori vetu-vawata pak pristignaa. Da se nade-vame deka }e dojde do podolemaserioznost kaj odgovornite i ohrid-skiot biser }e bide malku „izglan-can”. Ohrid toa go zasluùva. Ohridna toa site ne obvrzuva.

BISER KOJ POTEMNUVA PORADI INSTITUCIONALNA MLAKOST

Vo Ohrid poprvo pastrmka}e prozbori otkolku {to divogradbite i parkinzite }e se sredatKatna garaà e potrebna, no tie eden javen toalet nemaatnapraveno za 30 godini i kako da bara{ katna garaà i urivawena divogradbite, ni veli ohri|anecot Don~o \orejlioski

Kejot ~eka podobri vremiwa

Na rekonstrukcija se u{te ~eka i gla -vniot kej „Makedonija” koj e najpo se tenomesto vo gradot vo tekot na sezo na ta. Zaàl, {etali{teto sega e amo rtizirano,ima potreba popravki... Po staveni se itarabi koi bi trebalo da zna~at dekarekonstrukcija }e ima ka ko {to veti igradona~alnikot, no za sega ni{to.

Moèbi e stopirano poradi ne kak visi dorabotka na planovi ili odo brenija,no zo{to toa odi sporo? Kinezite za dvameseci celi novi bolnici pravat.

DONÔ \OREJLIOSKI:Tie nemaat hrabrost dagi urnat divogradbite.

A od druga strana, nadvorod pamet e da se pravi

uzurpirawe na ulicata so cel dase zgolemat parking mestata

19VO FOKUSOT

21 oktomvri 2021

So Vlado Srbinovski, prviot ~o -vek na Balkanskata asocijacija

za alternativen turizam „Balkanija”zboruvame za sostojbite vo sferatana turizmot vo Makedonija i mo`nos-tite za negovo unapreduvawe.

Kako gi ocenuvate sostojbitevo makedonskiot turizam vo ovojperiod vrzan za krizata so korona– virusot?

- Najpogoden sektor vo regionotso najgolemi zagubi od Kovid pan-demijata e makedonskiot turizam kojpovrzuva i vlijae direktno i pos -red no na drugi 17 sektori kako (zem -jo de lie, transport, trgovija) i dr.Gu beweto na brojot na no}evawa ituristi go uslovuva i gubeweto nara botni mesta {to e nepovratna{te ta bidej}i kvalitetniot kadarvo turizmot i gastronomijata, sepro filira podolgoro~no. Spored-beno so 2019 koga dostignavme vokontinuiran porast, najgolem broj

na turisti, do kraj na juli 2021 votekovnava godina toj broj e namalenza nad 50 otsto so najgolema zagubana stranski turisti i no}evawa.

[to e potrebno da se pravivo sferata na turizmot vo ovojpe riod koj se u{te e rano da se na -re ~e post-kovid?

- Sostojbata so pandemijata }e po -trae i vo slednata turisti~ka se zo -na i oporavuvaweto }e bide po dol good predviduvawata. Mora da sesoo~ime so predizvicite i da de lu -vame za eliminirawe na zakanite.Su{testveni komponenti za razvoj namakedonskiot turizam za spravuvaweso predizvicite i posle di ci te odKovid pandemijata se: po s tojano po -do bruvawe na kvalitetot na uslu-gata, podigawe na standardite votu ris ti~kata ponuda, podobruvawena marketingot koristej}i gi so vre -me ni te tehnologii, i smetame dekamno gu zna~ajno e zgolemuvawe naobe mot na edukativni programi zalokalnoto naselenie vo ruralnitesredini za razvoj na alternativniformi na turizam. Vo ovoj vid naponuda spa|aat kulturniot, prirod-niot i ruralniot turizam koi ne sevrzani za sega{nite sezonski po nu -di i moè da se kozumiraat vo tek nacelata godina. Neophodno e sozda -va we na uslovi i regulativi na cen -tral nite i lokalnite vlasti zasti mulirawe na novi turisti~ki so -dr ̀ ini vo ponudata. Potrebno estra te{ko deluvawe za podobruva wena uslovite i sostojbite kako: do s tapdo finansii, stimulacii, su b venciii dano~ni olesnuvawa kako del odmerki vo nasoka na razvivawe naturisti~kata ponuda vo pomalku tur-isti~ki razvienite mes ta. Sekoemes to ima svoja originalnost, svojaavtenti~nost i raz no vidnost i svoiprikazni koi se zna~aen segment voturisti~kata ponuda.

Kakvi se {ansite za alterna-tiven turizam. Kakvi potencijaliimame vo taa sfera?

- Neminovno e turisti~kata po nu -da vo idnina da bide naso~ena iadap tirana kon doma{nite turisti,

bi dej}i ako gi zadovolime kriteriu-mite na doma{nite turisti polesno}e gi zadovolime i o~ekuvawata nastranskite turisti. Neophodno e dase podobri dostapnosta i da se re-vitalizira postojnata, da se izgradinova patna infrastruktura, da seizgradat deponii, vodovodi i kanal-izacioni mreì vo ruralnite sre-dini. I neminovno da se podobrisostojbata so zagaduvaweto na oko -li nata. Na ovoj na~in }e stimulira -me razvoj na alternativnite fo r mina turizam koi ne se vrzani za sezon-ski poseti, tuku se konsumiraat votekot na celata godina. Takvi se kul-turniot i arheolo{ki turizam - ver-ski, manastirski, ruralniot selskiturizam, potoa ekotu riz mot, agrotur-izam, vinski tu rizam, loven i ri-boloven, planinarski, speleolo{ki,sportski i rekreativen, kamping-tur-izam, organizirawe manifestacii imnogu drugi formi. Toa se potenci-jali {to Makedonija moè da im giponudi na doma{niot i na stran-skiot turist i zaedno so kvaltetnagastronomska ponuda da se pozici o -ni ra na zasluènoto mesto na tur-isti~kiot pazar. So proglasuvawetona [ar Planina za nacionalen parkzaedno so drugite nacionalni par ko -vi (Pelister, Mavrovo i Gali~ica) iza{titeni podra~ja od ponisko nivona za{tita (Jasen, Ezerani, del odTikve{ko ezero, Lokvi) Makedonija}e ima 14,5 procentno za{titen delod celata teritorija {to e eden odnajgolemite potencijali za razvoj naturizmot vo idnina.

VLADO SRBINOVSKI

Ako gi zadovolime o~ekuvawata na doma{niteturisti, polesno }e e i so stranskite

Nedostatok e {to se orientirame nakusi sezoni

Kade i so {to gre{ime vo sfer-ata na turizmot?

- Najgolem nedostatok na turis ti~ ka -ta ponuda vo Makedonija e {to e ori e n -tirana kon kusi sezonski ponudi – voleto kon ezerata, a vo zima kon ski ja~ ki -te centri. Neminovno e prodol ̀ u va wena turisti~kata ponuda so so z davawe nanovi sodrìni. Da se napravi krat ko -ro~ na strategija za slednite 5 godini ida se ima vizija i podolgoro~na strate-gija so akciski plan za slednite 10 go-dini. Za toa }e bide potrebno u~estvona centralnite i lokalnite vlasti ivklu~uvawe na site ~initeli vo turiz-mot mnogu poaktivno od dosega. Neop hod -no e odr`livo razvivawe na tu riz mot, aodr`liv turizam, podrazbira podobraza{tita na ìvotnata sredina, za{titana prirodnite i kulturnite resursi, iovozmùvawe zgolemuvawe na ekonom-skite pridobivki za pokvaliteten ̀ ivotna lokalnoto naselenie.

20 DIREKTNO SO...

21 oktomvri 2021

Pl

aten

a po

li

ti~k

a re

klam

a. N

ara~

atel

: VM

RO

-DP

MN

E

Pred tri godini cela makedonskajavnost slu{na za negoviot pod-

vig. Toga{ kako 12 godi{no dete vle -ze vo vodite na Ohridskoto ezero kajSveti Naum i po~na da pliva konOhrid. Po celi 8 ~asa i 45 minutine prekinato plivawe stasa vo oh rid -skoto pristani{te i go voodu {e viste gra|ani. Takov podvig, koj Ma r koPej~inoski od Ohrid go na pra vi vo~est na praznikot posveten na Pre -sve ta Bogorodica ne se postignuva~esto. A uspehot be{e dotolku po go -lem {to Marko ima nekroza na edendel na koskata na nogata kako rezul-tat na poremetuvawe na krvotokot votoj del. Toa doveduva i do problemiso motorikata pri {to toj vo pliva -we to pove}e gi koristi racete otkol -ku nozete.

Godinava, vo septemvri Marko pakgo povtori podvigot, povtorno pre -

pli vuvaj}i dolgi i naporni tri e se ti -na kilometri kolku {to e dolga ovaapateka. Plivaweto sega mu be{e po -sve teno na denot na Decata so retkibolesti i na pravoslavniot hristi -jan ski praznik posveten na SvetiNaum Ohridski ~ij kult e posebno po -~i tuvan vo negoviot grad.

I seto ova e postignato, kako {toni veli Marko, otkako so plivawetopo~nal da se zanimava na 11 godi{ -na vozrast.

- Retkata bolest - „perthes”, kojaja imam na leviot kolk, be{e pri ~i -na, plivaweto, vodata i ezeroto dasta nat moeto vtoro jas. Go odbravpli vaweto bidejki toa e edinstve-niot sport vo koj ne ja napregam noga -ta, ni kaùva Marko.

Ni veli deka koga se podgotvuvaza ostvaruvawe na nekoja negovasportska cel, a toa e postojano, sko -ro sekoj den e vo voda. Samo den, naj -mno gu dva, vo nedelata, moè da seslu~i da ne pliva. Vo tekot na pod-gotovkite, ~as do dva se dovolni, nose slu~uva da plivam i po tri ~etiri~asa na den.

- Sakam da sum primer za site, si -te da znaat deka sekoga{ ima svet lona krajot na tunelot i nikoga{ da nese otkaùvaat. Sekoj treba da znaede ka bolkata e privremena i krat ko -traj na, kaeweto e zasekoga{. Sa kamza edno so mene site da doì ve ememomenti na sre}a i radost, momentiza pametewe. I site da go ostvarimesvojot son, pora~uva Mar ko.

Toj im pora~uva na mladite deka

ako sakaat da imaat ubavo telo, pli-vaweto im e najdobar izbor bidej}iovoj sport ovozmoùva pravilen ice losen fizi~ki razvoj na teloto.Ova e osobeno va`no vo sega{novre me na kompjuteri, telefoni ifizi~ka neaktivnost.

- Spored mene klu~ot do uspehote upornoto ve`bawe. Za da uspee{vo ìvotot, talentot ima vlijaniesamo vo mal del. Upornosta i disci-plinata se klu~ni, a za da gi ima{niv najvaèn e vistinskiot motiv iinspiracija, veli Marko.

Ovoj pliva~ki talent iskreno nikaùva i toa deka plivaweto na dol -gi pateki, na otvoreni vodi e osamensport.

- ]e ve izlaàm ako re~am dekane e naporno i dosadno. So upornotre nirawe, kriza ne moè da tefati. Krizata, isto kako i somneòt,gi nema ako si siguren vo sebe, vosvo ite mo`nosti i vo èlbata da jaostvari{ celta koja ja ima{, poten -ci ra Marko.

MARKO PEJÎNOSKI

So preplivuvawe na Ohridsko ezero sakam da sum primer za site, nikoga{ da ne se otkaùvaatSpored mene klu~ot do uspehot e upornoto ve`bawe. Za da uspee{vo ìvotot, talentot ima vlijanie samo vo mal del, veli Marko

Li~na satisfakcija iinspiracija za drugite

Mladiot Marko sega nema konkretnipla novi za idni potfati no tie }e sle-dat vo idnina.

- Vo momentov nemam nekoi posebniplanovi povrzani so plivaweto. No{to i da se moite sledni pliva~kipot fati }e bidat zadovoluvawe i ost-varuvawe na moja li~na satisfakcijai sportska cel, a site da moàt da naj -dat dopolnitelen motiv i inspiracijaza sebesi, veli toj.

23TALENTI

21 oktomvri 2021

24 INFORMATOR

SKOPJE

MAKEDONSKI NARODEN TEATAR21 oktomvri 20.00 ~.

Raboti za koi ne zboruvame22 oktomvri 20.00 ~.Ne se kladi na Englezi25 oktomvri 20.00 ~.Poslednata lenta na krap

DRAMSKI TEATAR21 oktomvri 20.00 ~.

Stranci

22 oktomvri 20.00 ~.Stranci27 oktomvri 20.00 ~.Karmen

TEATAR ZA DECA I MLADINCI22 oktomvri 19.00Superbajkasti~no

MLADINSKI KULTUREN CENTAR30 oktomvri 19.00 ~.Skopje Drum Fest

MAKEDONSKA OPERA I BALET25 oktomvri 20.00 ~.Koncert na Marjan Jovanoski iVladimir Sazdovski

SINEPLEKS21 oktomvri

Dina, nau~na fatastikaUlogi: Rebeka Fergusot, TimotiKalamet

KUMANOVO

CENTAR ZA KULTURA „TRAJKO PROKOPIEV“

Izlo`ba na Andrijana Maciev

PRILEP

NUCK „MARKO CEPENKOV“

Izlo`ba na Dru{tvo na likovniumetnici Prilep

OHRID

KU]ATA NA ROBEVCIIzlo`ba na maketa na anti~kagrobnica od makedonski tip

25TV MANIJA

21 oktomvri 2021

Za Borislav Tnokovski, prezenterna vestite vo nacionalnata tele-

vizija Kanal 5 gledaweto na tele-viziski vesti treba da pretstavuvadel od op{tata kultura na sekoj ~ovek.

[to im prepora~uvate na sko -p jani da gledaat na televiziskiteprogrami i zo{to?

- So ogled na toa {to go rabotam,no rmalno bi im prepora~al da gle da -at vesti. Spored mene televizi s ki tevesti se najdobriot dneven pa ket sub-limirani informacii koi {to se pot -re bni za nekoj da bide vo tek sosl u ~uvawata. Vestite gi sfa}am kakoeden vid op{ta kultura i navistina

ne razbiram nekoj koga }e kaè deka negleda vesti, toa e isto kako da kaène ~itam knigi. Moè i da ne ste qu -bi tel na sport , no od op{ta kulturabi trebalo da znaete nekoi osnovnislu ~uvawa na toa pole. Mnogu poraz -bir livo za mene e da izgledate ednivesti od polovina ~as, so site pot -reb ni informacii spakuvani vo findneven paket, otkolku da listate pointernet milion vesti i da ~itate ko-mentari i prepukuvawa na odredenatema na socijalnite mreì. Vo ovamo re od informacii {to e dostapnona internet, s* u{te TV formatot navestite e najdobar izbor i tokmu po-radi toa mislam deka }e opstanat nizvremeto kako takvi.

[to smetate deka gra|anitebi trebalo da go izbegnuvaat i dago smenat kanalot?

- Se o~ekuva tuka da kaàm dekapred s* mi pre~at turskite serii koise vo golema mera zastapeni, no ne etaka. Toa e trend vo mnogu zemji... Ne -ko ga{ e i potrebno da se gleda ne{tobanalno, kako begstvo i odmor za mo-zokot od napnatoto sekojdnevie. Mipre~at del od kontaktnite emisii ka -de mu se ostava prostor na sekoj edengleda~ vo eter da kaè {to mu leìna du{a – da kritikuva, da navredu -va, da dava mislewe na odredena te -ma, bez razlika dali toa e izdrànoili ne. Sre}a {to imame navistinaodli~ni voditeli na ovie emisii kajnas koi znaat dobro da ja menaxiraat

situacijata, osobeno so nepristojni -te gleda~i. Nikade vo svetot gle da -~i te ili publikata vo emisii nemaatprivilegija da iznesuvaat svoi sta -vo vi na televizija, svoi mislewa ifrustracii . Moèbi poprifatlivobi bilo tie dnevni temi da se komen-tiraat vo studio, isto taka so obi~nigra|ani, studenti, penzioneri i drugine tolku javno eksponirani li~nostii toa se praktikuva vo regionot i sve-tot kako tv format .

Dali Skopje e dovolno zas ta -pe no kako tema na makedonskite te -le vizii?

- Mislam deka da, duri i premnoguse forsira samo glavniot grad i slu -~u vawata vo nego, a se marginalizi -ra at nastanite vo drugite gradovi .No, Skopje e generalno zastapenopre ku dnevno-politi~kite slu~uvawavo gla v niot grad, a nedostasuva pros-tor za kulturni i zabavni slu~uvawai nastani. Retko se otstapuva pros-tor za pro mocija na teatarski pret-stavi, fi lmski proekcii, knigi,de bati, ini ci jativi i koncerti koine se tolku od ko mercijalen karakter,a Skopje izo bi luva so slu~uvawa odtakov karakter.

BORISLAV TNOKOVSKI

Mi fali kviz kulturavo Makedonija

[to bi napravile kako emisijaza da bide zadovolitelna i vrednaza gleda~ite?

- Mi falat kvalitetni televiziskikvizovi, mi fali kviz kultura vo Make -do nija, so {to i bi se podignalo inte -lek tualnoto nivo na televiziite i ona{to se prikaùva... Zboruvam za kva -litetni kvizovi, so otkupena fra n {i zai so strogo propi{ana selekcija na nat-prevaruva~i... Od zabavniot segment mifalat i realni {oua – isto ta ka sostranska licenca, koja e na j vero jatnoskapa, od tipot na (Survivor, Xfac tor, Gottalent Got , The Voice, Mas terchef...)

Dva saata po zavr{uvawe na iz -bo ri te u nedelata se zalepiv za

te le vizor. ]e gledam analizi i re -zultati od izborite – }utete site do -ma – podviknav. I se zafrknav.

Prvo, kaj ti dava èna da podvik -ne{ doma... odvaj za pola saat uspeavda se ispoizvinam kolku {to trebasamo za da gledam u mir televizija.

Ama vtorata zafrkancija be{epote{ka za zaobikoluvawe. Abe ovoana {ite televizii se isti kako parti-ite, se edni te isti faci ni gi for-siraat kako glavni i koi znaat se. I ajtoa, begam ja na drug kanal, ama ta mupak istite lu|e. Ja begam, ama i onimewaat televizija. [to bidna be ova?Nema{e li da se vikne u studio nov

~ovek da kaè kako gi gleda izborite?I ne e samo toa dragi ~itateli

moi, najnogu se zafrknav {to go ~ekavonoj Zaev do docna po polno} da kaène{to umno, a on – eve vodime ipobeduvame – pa duri i kaùva nekoibrojki golemi. Tolku me rastaì~oveko u koj stadium e dojden {tocela no} ne sum span. A da ne vikaùvam deka u spalna èna mi pakglava mi pukna.

]e vidam dali }e gledam TV zavtoriot krug.

Podviknav za u mir TVda gledam i se zafrknav

TELE – SKOP

Nikade vo svetot gleda~itenemaat privilegija na TV daiznesuvaat svoi frustraciiMislam deka premnogu se forsira glavniot grad i slu~uvawatavo nego, a se marginaliziraat nastanite vo drugite gradovi

26 PISMA

Javno obra}awedo ambasadorot

Dejvid Gir, pretsedatelot

Stevo Pendarovski i ministerot

Oliver SpasovskiPo~ituvani gospoda,Javno Vi se obra}ame, za javno da n¢

informirate, do kade se vetuvawatakoi gi dadovte pred nas, pretstav ni -ci te na Gra|anite od Bardovci? Os -t varivme sredbi, za koi se nadevavmedeka ne{to }e pridviàt, }e prome-nat. Se nadevavme deka ne se samo pro-tokolarni sredbi. I na tie sredbidolgo razgovaravme, mnogu argumentiVi priloìvme. I dobivme razni ve -tu vawa. No, za àl nemame nikakviin formacii za toa koga }e bide sto -pi rana izgradbata i dislociran Pri -fa tniot centar za stranci koj segradi do na{ite semejni domovi!

Gospodine Pretsedatel, vetivtede ka so site sili }e se zaloìte! Doka de se zalo`bite, do kade e rabota -ta? Ne gledame bageri koi trgnale dagi urnat temelite na Centarot. Se -ka ko, takvo ne{to konkretno ne ve-tivte, no nie se nadevavme, na j is kreno!Ve molime javno da n¢ informirate,{to za nas napravi visokata dràvna

politika.Gospodine Gir, dali ima potreba

od dopolnitelni materijali, dali neja otslikavme realno sostojbata,dali se zaangaìravte za na{iotslu~aj, ili i na EU edinstveno £ eva`no da se izgradi Centarot koj gopla}a, bez razlika {to 1700 gra|anigo potpi{aa svoeto nezadovolstvo?!

Gospodine Spasovski, ne vidovmeto~ka na dnevniot red na Vlada, vi-dovme deka odlukata za toa kolku-mina }e pieme po kafeani e pobitnaod postavuvaweto na problemot nagra|anite na Bardovci na dneven red.

Drugite, so koi sme barale sredba,ili od koi sme barale pomo{ i spas, akoi ne n¢ udostoile so odgovor, }e seprepoznaat samite, nim neka im bidena ~est!

Po~ituvani gospoda, ~ekame in -for macii, barame budewe!

@iteli na Bardovci

Zaboravija dekaKo~ani gore{e

Pominaa nekolku meseci od po ̀ a -ri te vo Ko~ani, a se u{te nemame ka -ko Grad i kako naselenie dobienopo seriozna pomo{ od dràvnite ins -ti tucii. Osobeno me boli {to imalu |e na koi treba da se pomogne, notoa od ona {to go gledam izos ta nu -va. Ni be{e vetuvano i deka brzo }e se

po{umuva tamu kade {to gore{e, noi toa ne go gledame.

Toga{ vlasta se opravduva{e de -ka avionite za gasewe poàr ne im seser vi sirani, pa deka helihopteritene moèle da letaat na premnoguè{ ko vreme i taka redea objasnuva -wa koi ne dràt voda. Sre}a {to sa -mi te si po ma gavme i {to dojdepo mo{ od stra n stvo. Bukvalno }e iz -go re{e ~e t vrtina grad, a }e ima{e i`rtvi. Sega ne znam koe }e im bideopravduvaweto {to ne se pojavuvaat.Mo`no e da zaboravile deka Ko~anigore{e.

Povikuvam na poseriozen odnos ipokonkretna reakcija za popravawena {tetite od poàrot. Ne sakamda se setuvaat na nas samo za glasawe.

Petar

Po~ituvani ~itateli,rubrikata „Pisma“ e namenetaza va{i reakcii i mislewa po razni temi {to ve zasegaat. Obra}awata moè da gi ispra}ate na na{iteadresi: ul. Dimo Haxi Dimovbr.38, Skopje; i na [email protected] Dopisite }e se objavuvaat vo izdanijata na vesnikot vo zavisnost od prostorot.

Pl

aten

a po

li

ti~k

a re

klam

a. N

ara~

atel

: VM

RO

-DP

MN

E

28 ZABAVA

21 oktomvri 2021

Eden ma` ja sretnal svo-jot golema stara qubov itri dena ne moèle dase razdelat eden oddrug. Kone~no maòtoti{ol kaj svoj prijateli go zamolil za sovet:– Kaì kako da � kaàmna ènata {to sumpravel tri dena?– Zemi {pil karti,stavi eden moliv nauvoto, odi kaj èna ti iraskaì � s�!Se vratil maòt doma,na vratata go presret-nala èna mu:– Kade be{e tri dena,govedo edno!– Slu{aj èno, ja sret-nav svojata stara qubovi tri dena seks, seks,seks…

– Da, da kako ne, pak sibil kaj kom{ijata i siigral karti!

* * *Doktorot i veli na Tr-pana: – I zapamtete,deka osven lekarstvatana va{iot soprug mu sepotrebni mir i ti{ina.– Abe doktore, jas toadewe i no}e mu go zboru-vam!

* * *Policaec zastanuvanekoe tip~e so BMV:– Dokumentite }e vemolam.– Ti be, znae{ li koj mie tatko?!– Ne znam, za toa }e si japra{a{ majka ti, a mene}e mi gi dade{ dokumen-tite.

H U M O RS U D O K U

Doma{nite mileni~iwa se ~le no vina semejstvoto, posebnata qu bo -

vna relacija so sopstvenicite gopravi specijalen tretmanot {to godobivaat ovie ìvotni. No koga smekaj tretmanot – nastrana od ga le we toi igraweto, ima i takov {to se na re -kuva „redovno ~istewe na vlakna” –obvrska za koja , iako sme svesni dekamora da se zavr{i, ne e ba{ najpri-jatna, a u{te pomalku lesna. Osobenokoga znaeme deka vlaknata se nase ka -de, bukvalno na celiot mebel, pa i nakrevetite kade spieme (tamu naj po ve -}e, oti mnogu od milenicite spijat sosvoite sopstvenici), te pi si te, ob le -ka ta... Duri i da im go og ra ni~ite dvi -è weto, {to povtorno e nevozmo`namisija ako mileni~eto go ~uvate doma,samite vie dvièj}i se niz domot giraznesuvate vlakna ta.

Zna~i gi ima nasekade bez is klu -~ok, a va{ata zada~a e sekojdnevno dagi eliminirate, posebno ako ima te de -ca, ili pak nekoj e alergi~en na ovievlakna vo semejstvoto. Toga{ e po ̀ e l -no i dva pati dnevno da gi so bi ra te.

REKVIZITI OD GUMEN MATERIJALDOBRO ORU@JE

Gorlivoto pra{awe e koj na~in enajlesen, najefektiven i najbrz za so-birawe?

Sekako deka pravosmukalkata epri marnata intervencija. No ima ipravosmukalki koi nemaat dodatnielementi kako ~etki, za vlaknata te -mel no da se is~istat, a ima i si tu a -cii koga motorot na pravosmukalkataednostavno e slab, ne vle~e dovolno,i vlaknata }e vi ostanat kako na sa de -ni vo du{ecite, per nicite, tepisite.Ako vi se slu ~u va ova, i nemate rek vi -zi ti za ~et ka we na povr{inite, toga{dokolku imate doma gumeni rakavici,ili predmet gumen - moè da vi senajde. Imeno, se {to treba da na pra -vi te e da gi „oble~ete” gumenite ra ka -vi ci, malku da gi navla`nite, i potoaso ra cete da gi pominete site povr -{i ni kade ima vlakna. Ovoj na~in edu ri i poefikasen od ~etkaweto nate pisite, ili od t.n. leplivi xogeri,na koi se sobira |ubreto preku lep-ewe. Kaj poslednoto, e problem {totakviot xoger posle nekolku ~ekorive }e e poln so |ubre pa treba da se pe -re i su{i.

SUN\EROT E DOBAR

Zatoa onie koi so godini ~uvaatmi lenici, eksperimentirale raznina~ini za da si olesnat. Site gi po so -~uvaat gumenite povr{ini kako so lu -cija, pa pokraj rakavicite imate iz bor~isteweto da go napravite i sobrisa~ za prozor so ra~ka, so toa {to,

povtorno malku navla`neta gu me natastrana }e gi izvle~e site vla kna.

Ako nemate rakavici ili brisa~,obidete se so bilo {to drugo {toimate gumeno, na primer t.n. elenskakoà za staklata za avtomobilite,baloni so koi decata si igraat, paduri i so papu~i – jadranki ako seodozdola gumeni. Principot e ist,malku navla`nuvawe, pa pominuva -we, i potoa nasobranite vlakna naedno mesto lesno se zemaat i frla -at v kanta za otpadoci.

Koga doma ne vi se nao|a ni{tood spomenatite, sigurno imate sun -|er, za sadovi, za tu{irawe, bez raz -li ka.

Чetkaweto na povr{inite sekakode ka }e pomogne, iako e moèbi po -ma ~no, a postoi opasnost i da go o{ -te tite mebelot. Ako sun|erot imadve strani, koristete ja rapavata, iprvo navlaète go samo malku. Prob-lemot tuka e {to potoa vlaknata sevgne zduvaat i vo nego pa dopolni te -l no }e treba ubavo da go is~istite iizmiete.

Dami, i va{ite kamewa za struga -we na peti moàt da bidat super-br za solucija. Kako i vo prethodniteslu ~ai blago navla`net, }e gi so be -re nasukanite vlakna, no mora da stevnimatelni, bidej}i grebeweto namebelot nema obnova. Zna~i oset li -vi te povr{ini, pominete gi ne`no.

IMA ZADOVOLSTVOTO, AMA BARA I RABOTA

Ku~e, ma~e po doma e ubavo, no nivnitevlakna treba sekoj den da se ~istat

Perete gi ali{tata so ocetZa va{ite ali{ta koi se prepolni

so vlakna, moè da ste sigurni dekadobro ste gi de zinficirate ako vo pe -re we to dodadete edna {oqa alkoho lenocet. Toa gi eliminira od ob le kata, amoè da ste sosema si gurni deka i gidezinficira ali {tata.

Duri i da mu go ograni~itedvièweto na va{eto ku~eili ma~e, {to povtorno enevozmo`na misija akomileni~eto go ~uvate doma,samite vie dvièj}i se nizdomot gi raznesuvate vlaknata

30 DOM

21 oktomvri 2021

skopskoeho.mk~itajte ne i na internet i tamu sme besplatni

KLIKNI!

31MALI OGLASI

OGLASUVAJTEBESPLATNO

MALI OGLASI vo MAKEDONSKO EHODovolno e da dojdete vo Redakcijata so napi{an tekst;

da ni ispratite pismo ili va{iot kratok tekst zaoglas (napi{ano kirili~no) da go dobieme na na{ata

e-meil adresa (najdocna do ponedelnik do 16 ~.)ul. Dimo Haxi Dimov br.38, Skopje

[email protected]

НЕДВИЖНОСТИ

Се продава куќа на 2 спрата во ГорнаБелица, Струга. 60м2 со 800м2 двор.078 444 021Се продава гаража во станбеназграданаселба РасадникКиселаВода. Повеќе информации на070331703.Се продава нива од 4700 м2 на последна 8ца во Бутел, кај заобиколница. Нивата е до пат, има струја ивода. Контакт 076 485230Се продава куќа од 200 м2 заедно содвор од 600 м2 во н. Радишани. Контакт 076 485230Се издава или се продава дуќан воДЦ Стара Рампа Скопје,Кисела Вода24 м2. Дуќанот е комплетно наместенкако канелариски простор. Цена поволна.078 310 816Се продава стан во Пржино. Мирналокација со прекрасен поглед на градот. Станот располага со 2 спални, 2купатила 2 тераси дневна и кујна 98m2. Се продава со луксузенмебел. Допoлнително можат да секупат 2 гаражи. Цена по договор. тел078 323 794Се издава или продава деловен простор од 57м2, мезанин, спроти хотелБристол. Тел.071843057Се продава деловен простор 60м2 воцентар на Скопје во кулите кај гимназија Јосип Броз. телефон 070 34 14 23Се продава куќа во Ѓорче Петров кајпоследна 5ка. 200м2, на 2 спрата, посебни влезови, со мебел. 070 248 448Издавам стан од 67м2 со две спални,дневна, кујна, две купатила. Зградатаима лифт. На улица Варшавска број 4 Тафталиџе. Телефон за контакт076/651574Се издава двособен стан, 44м2 со посебна спална, во центар (во близинана државна и МВР), на четврти кат, сопарно греење, лифт и паркинг. Тел.078/483 238.Издавам 3 собна финска барака 65м2, во Тафталиџе кај СитиМол. Двор ,интернет, гаража, паркинг. тел. 075532 747Се продаваат ниви од 1500м2 и1200м2 до асфалтиран пат во с.Црешево. Контакт 078 216 240Продавам плац од 2983 м2 во месноста викана Ветрила во Сопиште. Цена45 евра Телефон: 072 261 550Се издава стан 40м2 со посебнаспална соба, локација поликлиника Ј.Сандански Аеродром) комплетно наместен 070688111 200 евра

Издавам стан на ул. Сава Ковачевикбр301/8 Кисела Вода тел.075872906Се издава деловен простор: Скопје,Центар, Народен фронт 4. Телефонза контакт: 077844444Се издавапродава нова невселенагарсоњера комплетно опремена напрекрасна локација во нас. КиселаВода (до самото подножје на Водно)078 609 770

РАЗНО

Продавам камин Блист, користен,цена по договор. Тел: 076 534 854Продавам пиштол Валтер П99, скоронов, само на лица со дозвола. Цена750 еур. Телефон 078 444 021Продавам термо печка 6ка и тв самсунг 66 инчи телефон 070 235 883Продавам дрвена работна маса , тезгев , 2.5 х 0.80 , 0.15 м. со менгемепогодна за работилница , 500 ден. иКабинет Грундиг од 1960 год.ТВ ,радио, грамофон .Тостер Елма . тел.075 532 747Продавам стаклени тегли со капаци.разни големини.поволно како нови.без етикети. контакт телефон: 071 621499Нудам нега и грижа за стари лица 6или 8 часа. Телефон 071 314 927.Продавам комплет седишта за шкодајети. Тел. 070/734280Продавам патенти црни бели плавидолжина 18 см 2,00 ден. парче контактТел. 070363778Продавам стоматолошки столици сокомпресор. тел:075 496 513Часови по германски јазик за основции почетници. Тел 070 358374Продавам повеќе фурнирани внатрешни (собни) вратикрила. Крилатасе со височина од 202 и 192 см и широчини од 70 до 85 см. Цена по договор. Контакт тел: 070 274782.Ја предвидувам вашата иднина и гирешавам вашите семејни проблеми.Тел.072/702 030Продавам планинарски чевли ЛОВАбр. 43, ГРИНСПОРТ бр. 42, МЕНДАЛбр, 41 и ранец Алпина. Тел. 075666621Електричар поправа бела техника, домофонија, менува стански табли иелектро инсталации. Тел. 075 666621Продавам велосипед „Бриџстон“ согуми 26, 6 брзини и „Рог“ со гуми 28,18 брзини. Двата се женски. Тел. 075666621

Продавам – изнајмувам кревет за масажа нуга бест. Може третман, 100 денари. Тел 075 666621Продавам трпезариска маса со 6столчиња, цена 4.000 денари. Тел,075 666621Електричар сервисира и поправагрејни тела, чисти бојлери, инсталации и др. 078571210Продавам еврокука за влечење совабрички атест за дачиа сандеро. Телефон: 075 947 537Продавам стаклени тегли со капак зазимница 1 парче 3 денари. Тел:076229515Продавам шпорет за парно греење,сочуван, цена по договор. Контакт:Саше 075/446898Помагам во домаќинство кај постарилица попладне 078425165Продавам патенти должина 18 смбели плави црни. Цена 2,00 ден парчеконтакт Тел. 070363778

ВОЗИЛА

Се продава Хјундаи Лантра 1996, целосно функционална, за делови. Цена500 ЕУР. 078 444 021Продавам диференцијал за ладанива. Анласер за Фиат и ауспух и анлансер за 101, мењач за 101 и мотор,филтер и хилзни за омче.Тел 070/749812Продавам летва за Пежо 404 фар новза Варбург 1.3, хладњак за Рено 4 иПијаџо, Фиат и 101, блок за Лада 2105и крило и пумпа за кочници, глава заРено 4 и друго. Крстачи за Фиат иЛада, филтер за Фиат 1300. Тел070/749812Продавам теренско возило, MitsubishiPajero2006 година, 3,2 did, dakar.аутоматикдизел со поминати 159 000км., 7 седишта, во одлична состојба.цена по договор. тел за контакт075/361985Продавам „Гранде пунто“, бензинец,2008 година, 1400 кубика, 75 коња, поминати 76.000 километри. Тел. 070267 148Продавам Опел Мерива најнов модел2015. 139 000км. Не е од увоз. Со комплетна опрема. Фабрички вграденплин, не загадува, потрошувачка 3,7л/100 км. Во одлична состојба. Цена7300 евра.тел 072 312 504Продавам Дачија Соленца 2005г. 99000км, со атестиран плин. Клима ,кука, за 1000 ден. минува 500 км. Воодлична состојба. Цена 1300 евра.тел 072 312 504

izborno ocenuvani gradona^alnicite, no i ministrite

Documents