izboljŠava transportne storitve v podjetju ploj d.o.o. · prednosti cestnega transporta v...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: organizacija in management delovnih procesov

IZBOLJŠAVA TRANSPORTNE STORITVE V PODJETJU PLOJ D.O.O.

Mentor: izr. prof. dr. Anton Čižman Kandidat: Marko Meško

Kranj, november 2008

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Anton Čižmanu za pomoč in vodenje ter strokovne nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Lauri Dobrin, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebna zahvala velja tudi moji družini, ki me je ves čas študija vzpodbujala in mi dajala oporo in pomoč.

POVZETEK Zaradi vse večje konkurence na transportnem tržišču je izredno pomemben sodoben pristop k organizaciji dela, poslovanja, ki nas neprekinjeno opozarja na razvoj tehnike in tehnologije proizvodnje transporta, ki se mora prilagajati novim pogojem poslovanja in novim tehnološkim zahtevam. V diplomskem delu smo obravnavali transportno podjetje PLOJ d.o.o., ki ne opravlja nadzora nad transportnim in tehnološkim področjem dela. Namen diplomskega dela je bila predstavitev in analiza učinkovitosti tehnoloških procesov – tehnologije prometa v transportnem podjetju PLOJ d.o.o., kar smo dosegli s pomočjo prostorske in časovne analize voznega parka in tako dobili rezultate delovne storilnosti tega podjetja. Nato smo na osnovi pridobljenih rezultatov navedli možne izboljšave uspešnosti dela transportnega podjetja PLOJ d.o.o. z uvedbo informacijskega sistema in s tem dosegli boljše rešitve in večjo učinkovitost. KLJUČNE BESEDE

• Transport, • tehnologija, • informacijski sistem, • učinkovitost, • izboljšava.

ABSTRACT Due to the consistant growth of the competition on transport market, modern approach to the organisation of work and business has become increasingly important. It is incessantly warning us about the development of technology and various technologies of transport that have to be adjusted to new conditions of business and new technological demands. The diploma work deals with the company on the field of transport named PLOJ plc (PLOJ d.o.o.), where the control on transport and technological field is not done. The aim of the diploma work is to present and analyse the efficiency of technological processes – technology of traffic in the company PLOJ plc, that was reached by means of space and time analysis of their car park and thus gained the results of the company were gained. On the basis of the results possible improvements for the successfulness of the company have been stated with the implementation of contemporary information system. In that way, beter and efficient results have been achieved. KEYWORDS

• Transport, • technology, • information system, • successfulness, • improvement.

KAZALO 1 UVOD……………………….……………………………………………………………….1 1.1 Definicija problema….……………......…………………………………………………1 1.2 Namen in cilji dela…………………………………...……………………………….….2 1.3 Predpostavke in omejitve….…...……………...………..………………………….…….2 1.4 Metodologija dela………...……………………………………………………………...2 1.5 Struktura dela……….…....………………...……………………………………………3 2 KRATEK OPIS TRANSPORTNEGA PODJETJA PLOJ D.O.O………........…………..4 2.1 Organizacijska shema podjetja PLOJ d.o.o……….........………………………………..5

2.1.1 Vizija in cilji podjetja PLOJ d.o.o……….……………………….………………..6 2.2 Informacijski sistem v podjetju PLOJ d.o.o……......………………….………………..8

2.2.1 Programska oprema informacijskega sistema….......…………….………………..9 2.3 Transportna sredstva podjetja PLOJ d.o.o………........……………………………….11 2.3.1 Vrste tovornih vozil, ki jih uporablja podjetje PLOJ d.o.o….......………………..11 2.3.2 Redni cestni transport……………………………………...…………………..…12

3 OSNOVNI ELEMENTI TEHNOLOGIJE TRANSPORTA…………....………………...17 3.1 Pojem tehnoloških procesov - tehnologije cestnega prometa……...........………….….17 3.2 Prevozni substrat…………………………………....………………………………….18

3.2.1 Priprava tovora za transport……………………...………………………………18 3.2.2 Zaščita tovora…………………………………….………………………………18 3.2.3 Izbira embalaže in način pakiranja……………...……………………………….19

3.3 Uporaba tehničnih sredstev…………………………....………………………………20 3.3.1 Manipulacijska sredstva………………….……………………………………..20

3.4 Prometna infrastruktura…………………………....…………………………………..22 3.5 Tehnologija transporta v podjetju PLOJ d.o.o…….......……………………………….23 3.6 Analiza tehnologije dela podjetja PLOJ d.o.o………..........…………….……………24

4 ANALIZA TRANSPORTNE UČINKOVITOSTI TEHNOLOŠKIH PROCESOV V PODJETJU PLOJ D.O.O……………………………….....………………………………..31 4.1 Izračun transportne učinkovitosti tehnoloških procesov v podjetju PLOJ D.O.O. za april 2007 in april 2008…….....……………………….…..……………………….31

4.1.1 Koeficient delovne izkoriščenosti voznega parka transportnega podjetja PLOJ d.o.o…..…………………………………………………………………..32

4.1.2 Koeficient delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka podjetja PLOJ d.o.o…..………………………………………………………………….33

4.1.3 Koeficient tehnične sposobnosti voznega parka podjetja PLOJ d.o.o…........….34 4.1.4 Stopnjo izkoristka prevoženih kilometrov v podjetju PLOJ d.o.o…......…..…...34

4.1.5 Koeficient dinamične izkoriščenosti nosilnosti vozil v podjetju PLOJ d.o.o……...…….……………………………………………………………….35 4.1.6 Koeficient statične izkoriščenosti nosilnosti vozil v podjetju PLOJ d.o.o........36 4.1.7 Povprečno dnevno prevožena pot v podjetju PLOJ d.o.o……....…….......……37 4.1.8 Koeficient izkoristka časa v toku 24 ur v podjetju PLOJ d.o.o…..….......…….37 4.1.9 Prometna hitrost v podjetju PLOJ d.o.o………….………….……...………….38 4.1.10 Komercialna hitrost v podjetju PLOJ d.o.o……..….………..…..……………38 4.1.11 Eksplotacijska hitrost v podjetju PLOJ d.o.o………….………...……………39 4.1.12 Koeficient izkoristka delovnega časa v podjetju PLOJ d.o.o…......…....…….39

4.1.13 Povprečna razdalja prevoza ene tone tovora v podjetju PLOJ d.o.o.........…...40 4.1.14 Povprečna dolžina vožnje s tovorom v podjetju PLOJ d.o.o...….….......……..40

4.2 Primerjalna tabela dobljenih rezultatov……......………………………………………41 5 MOŽNE IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKIH PROCESOV – TEHNOLOGIJE PREVOZA

V PODJETJU PLOJ D.O.O………………..………………………………………….…..43 5.1 Transics………………….………………………………………………………..…..43

5.1.1 Delovanje sistema Transics - računalnik v vozilu Quattro+….....………….....44 5.1.2 Programska oprema za upravljanje z voznim parkom………….....……….…..45 5.1.3 Komunikacija in dostop do aplikacij………....………………….…………......46 5.1.4 Digitalni Tahograf………………………………………..………………….…47 5.1.5 Storitve in svetovanje………………………………………………..………....47

5.2 Uporaba informacijskega sistema TIMOCOM……......……………………………..47 5.2.1 Prikaz delovanja TIMOCOM sistema……………...………………………….48

6 SKLEPNE UGOTOVITVE……..……………………………………………….………...50 7 LITERATURA IN VIRI…………………………………………………………………...51

KAZALO SLIK…………….......……………………………………………………….…52 KAZALO TABEL…………….......…………………………………………………….…52 KAZALO DIAGRAMOV………….......……………………………………………….…52

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Marko Meško: Izboljšava transportne storitve v podjetju Ploj d.o.o. stran 1

1 UVOD

Čeprav je znano, da je nekaj velikih cest obstajalo že v času pred našim štetjem (v Evropi se med najstarejšimi omenjajo jantarske ceste, v Aziji pa svilena in perzijska, imenovana tudi kraljevska), se cestni promet ni mogel razviti vse do iznajdbe motorja z notranjim izgorevanjem. Zaradi primitivnih transportnih sredstev, kot so vprežna vozila, je imel sprva cestni transport vlogo le v prometu med sosednjimi kraji in njihovo okolico. Človek je na začetku svojega obstoja večji del materialnih dobrin potrošil na samem mestu njihove proizvodnje. Vsesplošni napredek pa je omogočil geografsko ločevanje krajev proizvodnje dobrin od krajev njihove potrošnje. Tako med najstarejše vrste transporta prav gotovo spada cestni transport kot dejavnost premeščanja ljudi in stvari po kopnem1. Transportna pot v cestnem transportu je cesta, na kateri poteka transport. Ceste morajo biti načrtovane, grajene in opremljene tako, da ustrezajo svojemu namenu in zahtevam prometne varnosti. Graditev cest in cestne infrastrukture ter njihovo vzdrževanje zahtevata ogromna inve-sticijska sredstva. Vendar pa graditev in vzdrževanje cest nista neposredna stvar organizacij, ki se ukvarjajo s cestnim transportom, ampak stvar širše družbene skupnosti ter posebnih or-ganizacij, ki jim je ta naloga zaupana. Cestni transport pokriva stroške infrastrukture le posredno, prek dajatev za ceste, registracije vozil, pri gorivu in podobno. Transport blaga je v cestnem transportu možno opravljati z dvema osnovnima vrstama transportnih sredstev: z motornimi in priklopnimi vozili. Motorna vozila so tista, ki se lahko sama gibljejo s pomočjo motornega pogona in lahko vključujejo tudi tovorni prostor ali pa služijo le za vleko priklopnih vozil. Priklopna vozila so prikolice, ki imajo najmanj dve osi, ter polprikolice, ki so narejene tako, da se s prednjim delom naslonijo na vlečno vozilo.

1.1 Definicija problema

Izraz transport ima mednarodni pomen, kar pomeni premeščanje tovora in ljudi v prostoru in času s transportnimi sredstvi ali brez njih. Osnovna značilnost cestnega transporta je, da se transport ne opravlja samo na enem prostoru, ter da predstavljata proces proizvodnje in proces potrošnje transportne storitve v časovnem in prostorskem pogledu enoten proces. Prednosti cestnega transporta v primerjavi z ostalimi prometnimi vejami so predvsem v: dostopnosti, hitrosti, rednosti in pogostosti. Dostopnost cestnega transporta, ki je njegova najpomembnejša prednost, se izraža skozi izredno gostoto cestne mreže. Ta omogoča, da se blago prepelje "od vrat do vrat". Zaradi tega odpadejo vsa vmesna pretovarjanja, s čimer se poveča hitrost in se zmanjšajo stroški, zmanjšajo se tudi možnosti poškodovanja blaga, tatvin in izgub. Zaradi vse večje konkurence na transportnem tržišču je izredno pomemben sodoben pristop k organizaciji dela in poslovanja. Neprekinjeno nas opozarja na razvoj tehnike in tehnologije proizvodnje transporta, ki se mora prilagajati novim pogojem poslovanja in novim tehnološkim zahtevam. Ker samo podjetje PLOJ d.o.o. nima nadzora nad transportnim in tehnološkim področjem dela, bomo v diplomskem delu oba sistema predstavili in analizirali. Poskušali bomo prikazati učinkovitost tehnoloških procesov – tehnologije prometa v transportnem podjetju PLOJ d.o.o. Učinkovitost tehnoloških procesov v transportnem podjetju PLOJ d.o.o. bomo ugotovili s pomočjo prostorske in časovne analize na osnovi informacijskega sistema. Analizo bomo opravljali za dva meseca, ki ju bomo izbrali naključno in nato rezultate primerjali med seboj.

1 Godnič, C. (2001): Tehnologija prometa, Samozaložba, Maribor.



Na osnovi dobljenih rezultatov bomo ugotovili, kakšna je njihova delovna storilnost. Poskušali bomo navesti možne izboljšave uspešnosti dela transportnega podjetja PLOJ d.o.o. s pomočjo uvedbe sodobnega informacijskega sistema in s tem doseči boljše rešitve in večjo učinkovitost, kar je za samo podjetje izredno pomembno.

1.2 Namen in cilji dela Namen diplomskega dela je, da predstavimo in analiziramo učinkovitost tehnoloških procesov – tehnologije prometa v transportnem podjetju PLOJ d.o.o., kar bomo poskušali doseči s pomočjo prostorske in časovne analize voznega parka in tako dobili rezultate delovne storilnosti tega podjetja. Nato bomo navedli možne izboljšave uspešnosti dela transportnega podjetja PLOJ d.o.o. s pomočjo uvedbe sodobnega informacijskega sistema in s tem doseči boljše rešitve in večjo učinkovitost, kar je za samo podjetje izredno pomembno, saj vidimo tukaj največji problem. Cilji diplomske naloge so ( na osnovi pridobljenih rezultatov ):

• predstaviti podjetje PLOJ d.o.o., • opisati tehnološke procese - tehnologije transporta, • napraviti analizo transportne učinkovitosti tehnoloških procesov, • na osnovi tega ugotoviti uspešnost delovanja podjetja, • njegovo učinkovitost, • dobiti uporabne podatke in predlagat rešitve za samo podjetje, • navesti možne izboljšave informacijskega sistema.

1.3 Predpostavke in omejitve Ker samo podjetje PLOJ d.o.o. ne spremlja učinkovitosti svojih tehnoloških procesov, lahko predpostavljamo, da bodo omenjenemu podjetju analiza dela in morebitne rešitve prišle še kako prav, saj bi se s tem povečala učinkovitost in posledično tudi dobiček. Glede na to, da je analiza transportne učinkovitosti tehnoloških procesov v podjetju PLOJ d.o.o. zelo obsežna tema, smo se odločili, da napravimo analizo dela za dva meseca, saj bi podrobnejše proučevanje preseglo obseg diplomskega dela. Pri izračunih nam bo pomanjkanje nekaterih podatkov predstavljalo določene omejitve. Prav tako nam bodo le te pokazale določene poslovne skrivnosti. 1.4 Metodologija dela V diplomski nalogi bom uporabil naslednje metode:

• metoda analize in sinteze, • metoda klasifikacije, • metoda deskripcije, • metoda kompilacije, • komperativna metoda,



• statistična metoda, • metoda intervjuja in • metoda opazovanja.

1.5 Struktura dela V prvem delu diplomskega dela, v UVOD-u, bo predstavljen problem dela, njen namen in cilji diplomskega dela. Prav tako smo v prvem delu navedli tudi predpostavke,omejitve in metode, ki smo jih v diplomskem delu uporabljali ter strukturo diplomskega dela. KRATEK OPIS TRANSPORTNEGA PODJETJA PLOJ D.O.O. predstavlja drugi del diplomskega dela. V njem smo predstavili podjetje PLOJ d.o.o., njegovo organizacijsko shemo, vizijo in cilje, kamor spadajo dejavniki kot so; usmerjenost na trg, perspektiva zaposlenih, finančni vidik ter notranji procesi in organizacija. Navedli smo tudi informacijski sistem, ki ga uporabljajo ter transportna sredstva s katerimi razpolagajo. OSNOVNI ELEMENTI TEHNOLOŠKIH PROCESOV; Pojem tehnoloških procesov- tehnologije cestnega prometa je tretji del diplomskega dela v katerem smo opisali tehnologijo transporta v samem podjetju, kamor spadajo prevozni substrat, tehnična sredstva, prometna infrastruktura. Naredili smo tudi analizo tehnologije dela v podjetju PLOJ d.o.o.. V četrtem delu diplomskega dela; ANALIZA TRANSPORTNE UČINKOVITOSTI TEHNOLOŠKIH PROCESOV V PODJETJU PLOJ D.O.O. smo napravili izračun transportne učinkovitosti za mesec april 2007 in 2008 in rezultate med seboj primerjali. MOŽNE IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKIH PROCESOV – TEHNOLOGIJE PREVOZA V PODJETJU PLOJ D.O.O.je peti del diplomskega dela, v katerem smo na osnovi pridobljenih rezultatov podali možnosti za izboljšanje dela podjetja. V SKLEPU smo navedli namen diplomske naloge, kako smo povečali fleksibilnost podjetja v primerjavi z uporabniki, ter prikazali uspešnost izboljšave tehnologije dela .



2 KRATEK OPIS TRANSPORTNEGA PODJETJA PLOJ D.O.O. Podjetje PLOJ d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1989, sprva kot majhno podjetje, ki se je iz leta v leto zaradi uspešnega poslovanja širilo. Ukvarja se z mednarodnimi prevozi in prevozi blaga po Sloveniji. Na začetku je imelo to podjetje vsega tri zaposlene, vendar je njihovo število kot tudi obseg različnih storitev ki jih je opravljalo iz leta v leto naraščalo. Uspešno delo in trda vizija sta botrovali stalni rasti poslovanja, s tem pa se je spreminjala tudi organizacijska struktura. So privatno podjetje z vizijo, tradicijo in bogatimi izkušnjami na področju mednarodnih rednih in izrednih prevozov2. Prednost njihovih storitev je, da lahko projekte v prevozih, ki vsebujejo redne in izredne prevoze, opravijo v celoti s svojimi prevoznimi sredstvi in v lastni organizaciji. V kolikor ne razpolagajo z dovolj lastnih kapacitet so v vlogi organizatorja projekta ali prevoza v stanju zagotoviti kvalitetne dobavitelje. Razpolagajo z:

• znanjem in izkušenim kadrom, • prevoznimi sredstvi, • poslovni prostori, • parkirni prostori, • servisno delavnico, • kamionsko avtopralnico, • ročno avtopralnico za osebna vozila in • kavarno.

V podjetju Ploj d.o.o. opravljajo prevozne in logistične storitve pretežno na območju X. in V. evropskega prometnega koridorja na kar vpliva tudi sama geografska lega podjetja. Predvsem smo prisotni na smereh držav EU - Slovenija – države bivše Jugoslavije in obratno. Za potrebe projektnih prevozov so v stanju ponuditi in organizirati prevoz po celem svetu upoštevajoč lastnosti in dimenzije tovora, kakor tudi vrsto prevoza:

• po kopnem, vodi ali zraku, • po cesti, železnici v kombinaciji z morskim, rečnim ali zračnim transportom.

V stanju so organizirati naklade, razklade in preklade z lastnimi ali najetimi kapacitetami dvigal in dvižne tehnike na lokaciji Maribora ali drugje (luke, rečna pristanišča, partnerska mreža). Podjetje ima dobro vpeljan prevozniški posel, saj kar 70% prevozov opravljajo za stalne pogodbene stranke, ostalih 30% pa obsega iskanje prevoza blaga pri drugih strankah po dogovoru. Njihove največje pogodbene stranke so:

• ADK, • SITECO, • SIBO D.O.O., • IMPOL D.D., • MONTAVAR METALAC D.O.O., • in druge.

2 http://www.ploj.si/



V tujini pa je največja pogodbena stranka LlEBHERR WERK EHINGEN GMBH. So pa še druge: RALU LOGISTIKA D.O.O., STANIČ GROUP D.O.O. itd. Podjetje se ukvarja s prevozom tovora za že omenjene stranke. Predvsem prevaža naslednje vrste tovora: svetilke kot končni izdelek, elektro material kot posamezni deli za svetilke, komponente in sestavni deli avtodvigal, pločevina - ploščato in okroglo železo, iverne plošče, papir; hitro pokvarljivo blago - sokovi, sadje, zelenjava in ostali tovor, ki se pojavlja samo občasno v prevoznem procesu. Hitrost in zanesljivost prevoza sta osnovni vodili podjetja PLOJ d.o.o. pri organizaciji prevozov v mednarodnem cestnem prometu. Posebno skrb posvečajo tudi zagotavljanju varnosti v cestnem prometu ter ekologiji, kar zagotavljajo z nenehnim posodabljanjem voznega parka.

2.1 Organizacijska shema podjetja PLOJ d.o.o Podjetje PLOJ d.o.o. je organizirano in sestavljeno tako, da posamezni sektorji v podjetju pokrivajo več elementov tehnoloških procesov. V podjetju je vodilo, da s kvalitetnim kadrovanjem želijo doseči maksimalno kvaliteto dela. To pa lahko podjetju zagotovi pravilna razporeditev delovnih dolžnosti posameznega sektorja. Spodaj je na diagramu 1 prikazana organizacijska shema podjetja PLOJ d.o.o.

Diagram 1: Organizacijska shema podjetja PLOJ d.o.o



2.1.1 Vizija in cilji podjetja PLOJ d.o.o.

Temeljna razvojna usmeritev je biti čim boljši ponudnik logističnih storitev v Evropi. Poslanstvo temelji na upravljanju odnosov s kupci, znanjem in medsebojnim zaupanjem ter optimalnim pokrivanjem potreb po logističnih storitvah v popolno zadovoljstvo kupca. Uresničujejo ga z zanesljivostjo, hitrostjo, varnostjo in konkurenčnimi cenami.

Diagram 2: Vizija in cilji podjetja PLOJ d.o.o. Usmerjenost na trg:

• evropsko primerljiva vrsta in kakovost storitev v zadovoljstvo kupcev, • dolgoročna konkurenčna sposobnost v primerjavi z ostalimi transportnimi prevozniki , • povečati tržni delež, ki ga bodo dosegli z zgornjima točkama, • celovita kakovost poslovanja.

Uresničevanje razvojnih usmeritev podpirajo z vzdrževanjem in razvojem koncepta celovite kakovosti storitev. Podjetje posluje v skladu s pridobljenimi standardi kakovosti, svoje poslovne procese in organizacijo pa prilagaja tržnim potrebam. Celovita kakovost poslovanja je temeljno vodilo poslovanja podjetja, mreže njenih organizacijskih enot in vsakega posameznika. To je njihova prioriteta, ki zagotavlja kupcem hitro, varno, ekonomično, zanesljivo in okolju prijazno logistiko. S kupci vzpostavljajo vzajemen odnos spoštovanja dogovorjenih meril kakovosti. Počasi podjetje prevzema evropske kriterije kakovosti, kateri jim omogočajo konkurenčnost, širitev poslovanja in ohranjanje tržnega deleža. Celovita kakovost poslovanja je odraz kulture odnosov in

Vizija in cilji

Usmerjenost na trg

Perspektiva zaposlenih

Finančni vidik Notranji procesi in organizacija



zadovoljstva zaposlenih ter je namenjena zadovoljstvu njihovih kupcev in družbenega okolja. Samo podjetje si prizadeva popolnost njihovih storitev, kar pomeni dolgoročno njihov poslovni uspeh. Perspektiva zaposlenih:

• razumna kontinuiteta zaposlenosti, • profesionalni razvoj zaposlenih.

Najpomembnejši element razvoja so zaposleni, zato je ključnega pomena usmeritev v izpopolnjevanje in pridobivanje novih znanj s področja logistike. Moč podjetja bo krepil prost pretok zaposlenih, informacij ter izkušenj med posameznimi enotami podjetja. V podjetju PLOJ d.o.o. vidimo še možnosti na področju strokovnega kadra, ki jim ga primanjkuje, saj dosegajo zaposleni najvišjo VI. stopnjo izobrazbe, kot je prikazano v spodnjem diagramu.

Diagram 3: Prikaz stopnje izobrazbe zaposlenih v podjetju Finančni vidik:

• izhodiščna kapitalska ustreznost in likvidnost, • povečanje deleža tržnih prihodkov, • povečanje lastnih virov pri financiranju razvoja, • zmanjšanje deleža stroškov dela, • in posodabljanjem sedanjih logističnih zmogljivosti.

Tako si bo podjetje zagotovilo dolgoročno uspešno poslovanje in finančno stabilnost.

VI. stpnja izobrazbe

V. stpnja izobrazbe

IV. stpnja izobrazbe



Notranji procesi in organizacija:

• gospodarnost, • enostavna organizacijska struktura in učinkoviti procesi, • tehnološka in poslovna usklajenost sistema, • projektno vodenje, • uporaba sodobne informacijske tehnologije.

Razvoj informacijski tehnologij je pomemben element pri doseganju rasti in uresničevanju potreb posameznega kupca. Usmerjeni so k uporabi čim sodobnejših tehnologij v vseh procesih poslovanja, da bi zagotovili zanesljivost, hitrost, varnost in ekonomičnost storitev.

2.2 Informacijski sistem v podjetju PLOJ d.o.o. Živimo v obdobju, ko prehajamo iz ene razvojne stopnje v drugo, pri čemer v industrijskem obdobju prevladujejo stroji, ki predelujejo materialne surovine. Postindustrijsko proizvodnjo pa omogočajo računalniki, stroji za predelavo informacij. V slehernem podjetju današnjega časa lahko zasledimo delo z računalniki, v okviru katerih deluje informacijski sistem. Izraz informacijski sistem sodi danes med pogosto uporabljene izraze. Pri tem gre za množico komponent, ki delajo skupaj pri zbiranju, shranjevanju, obdelavi in porazdelitvi informacij3. Najpomembnejše komponente informacijskega sistema so:

• strojna oprema, • programska oprema, • ljudje in • podatki.

Strojno opremo predstavljajo naprave, iz katerih je sestavljen računalniški sistem in ostala komunikacijska oprema. Programsko opremo pa sestavljajo programi, ki omogočajo delovanje strojne opreme. Za vsemi pa delujejo ljudje, ki jih opravljajo. Nekateri informacijski sistem opredeljujejo kot organizacijsko celoto medsebojno povezanih sestavin, ki imajo namen oblikovati informacije in hraniti podatke. Cilj vsakega informacijskega sistema je hitro odzivanje na spreminjanje informacijskih potreb, seveda na tak način, da ohrani pri tem potrebno konsistentnost. Vsak tak sistem ima določene značilnosti, ki predstavljajo celoto sistema4 :

• kompleksnost, • integriranost, • dinamičnost, • samoorganiziranost, • odprtost in • usmerjenost k upravljanju.

Informacijski sistem tvori več podsistemov in mora biti kompleksen. Smisel kompleksnosti je vsekakor tudi zagotavljanje sinergijskih učinkov, ki izhajajo iz primernega povezovanja podsistemov v uspešno in učinkovito celoto. Čeprav so sodobni informacijski sistemi sestavljeni iz več podsistemov, morajo delovati kot celota. Informacijski sistem pa mora biti 3 J.,Zazula, D., Žalik, B. (1999): Osnove računalniške tehnologije, Visoka zdravstvena šola, Maribor. 4 Lesjak, D.(2001): Informatika, Ekonomska poslovna fakulteta, Maribor.



tudi integriran. Njegove zasnove se lotimo iz enotnega koncepta, katerega uresničitev omogoča povezavo posameznih delov informacijskega sistema, in tako dopušča nemoten pretok podatkov, sporočil po organizaciji. Tako moramo pri zasnovi organizacije upoštevati zahteve, značilnosti, cilje in načine delovanja organizacije kot celote, ne le posameznih delov. Zelo pomembno je, da je informacijski sistem dinamičen in prilagodljiv ter se kot takšen mora prilagajati spremembam v procesih organizacije in okolja.

2.2.1 Programska oprema informacijskega sistema V podjetju se poslužujejo programa z nazivom Trans.06, ki jim ga je razvilo programsko podjetje Unikum d.o.o.. Program se uporablja kot vir informacij in baze podatkov za organiziranje transportnih storitev. Deluje po naslednjem principu: Program sestavljajo naslednji osnovni moduli, ki imajo še podmodule:

artikli - kjer so podani tovori, ki jih prevažajo navedeni pod številko, partnerji – imena vseh strank s katerimi so sodelovali,

vozila – navedena vsa vozila,

relacije – navedene relacije med posameznim kraji,

vozniki – navedeni vsi vozniki,

prikolice - navedene vse prikolice.

Vse, kar ima povezavo s plačilom ali izplačilom je navedeno v tem modulu.

Razni dopisi, ki jih sprejema ali pošilja podjetje.

3. DOPISI

2. RAČUNI

1. ŠIFRANTI



Pod ta modul se vpisuje plačnik naloga ( to je lahko podjetje PLOJ d.o.o. ali stranka ) ter podatki kot so čas, datum, kraj, vrsta naloženega tovora in kdo je opravljal prevoz.

Tukaj bi moralo podjetje vnašati stroške nastale v samem procesu

transportne storitve, vendar tega ne opravlja.

pregled opravljenih voženj po vozilu,

pregled izdanih računov,

pregled prometa za partnerje,

pregled po prevoznikih,

pregled odprtih računov po partnerjih, dobaviteljih,

izpis obračuna po voznikih,

evidenca porabe goriva,

evidence računov.

nastavitve za virman,

UPORABNIKI – zaposleni, ki opravljajo ta program,

nastavitve za nakladalni nalog,

evidence računov,

evidence porabe goriva.

4. NAKLADALNI NALOG

5. VNOS STROŠKOV

6. IZPIS

7. OSTALO



Pomanjkljivosti programa Trans 06 Kadar podjetje išče tovor gre v modul ŠIFRANTI, kjer si pomaga s podmodulom partnerji. Tam so navedene vse stranke s katerimi so sodelovali. Naloga prometnika je, da vse stranke pokliče in poskuša dobiti tovor za prevoz. To delo je zelo zamudno in nepregledno. Podjetje nima nikakršnega nadzora nad vozilom oziroma voznikom – kje se nahaja, kaj dela, nikakršnega nadzora nad stroški. Torej vsakršni pregledi stroškov s strani podjetja zahtevajo navzočnost voznika. Največja pomanjkljivost tega programa pa je, da se mora vse vnašati ročno ( partnerji, računi, stroški itd.), kar pa je v današnjem času ob vse ostrejši konkurenci ter zahtevam po čim večji fleksibilnosti podjetja nasproti uporabnikom nesprejemljivo.

2.3 Transportna sredstva podjetja PLOJ d.o.o. Transportna sredstva so sredstva, ki opravljajo transport tovora in potnikov na določeni transportni poti in se gibljejo s pomočjo pogona ali brez njega. Transportna sredstva v cestnem prometu so vozila, namenjena za transport potnikov in tovora. Značilnosti posameznega transportnega sredstva nam omogočajo primerjanje posameznih vozil znotraj prometnega podsistema in med posameznimi prometnimi podsistemi. Vozila v cestnem prometu so se začela razvijati vzporedno z razvojem dizelskega motorja. Specializirala so se glede na namen in različne prometne poti, bodisi zaradi večje nosilnosti ali boljšega izkoristka tovorne površine. Izdelana morajo biti tako, da je izkoriščenost vozila glede na prostor in čas transporta tovora in ljudi čim večja. Praksa in uporaba teh vozil je pokazala, da morajo imeti naslednje lastnosti:

• tehniške, • tehniško-eksploatacijske, • prevozne, • ekonomske, • tiste, ki vozilu omogočajo normalne pogoje dela.

2.3.1 Vrste tovornih vozil, ki jih uporablja podjetje PLOJ d.o.o. Vozni park podjetja je sestavljen iz 38. tovornih vozil, ki jih uporablja pri svojih tehnoloških procesih. Vsa tovorna vozila so znamke SCANIA in VOLVO. Podjetje se je odločilo prav za ti znamki zaradi naslednjih kriterijev:



nizka nabavna cena varnost zanesljivost nizka emisija hrupa dolga življenjska doba udobje značilne lastnosti ekološki kriteriji majhna poraba goriva lahko vzdrževanje Ker se podjetje prioritetno ukvarja s prevozi v cestnem transportu ( redni in izredni ) in je njihovo poslovanje odvisno od cestnega prometa, je glavni cilj ustvarjati dobiček. Da bi lahko povečali dobiček, morajo biti stroški obratovanja njihovih tovornjakov čim manjši. Konkurenčno ozračje, v kakršnem delujejo njihove stranke po vsem svetu pomeni, da pro-duktivnost vozil zdaj predstavlja merljiv in prizadevanj vreden prispevek k njihovemu poslovanju. To pa je natanko tisto, za kar so narejeni tovornjaki SCANIA in VOLVO, torej za transport tovora na dolge razdalje. Zadnja paleta zelo kakovostnih in cenjenih tovornjakov omogoča doseganje dobrih donosov pri gospodarskem izkoriščanju, kar je tisto, ki je potrebno za doseganje konkurenčne prednosti pri njihovem poslovanju. Scania in Volvo tovornjaki so znani po svoji zanesljivosti in gospodarnosti. Nove serije tovornjakov nadaljujejo ta ugled. Z uglašenostjo vseh sestavnih delov je poraba goriva boljša, teže tovorov so večje in čas obratovanja je daljši. Prav tako so izboljšali aerodinamiko in zmanjšali težo okvirjev ter sestavnih delov, ne da bi izgubili zanesljivost. Motorji so znani po učinkovitosti in gospodarnosti. Ponujajo natančno izgorevanje ter visok navor pri nizkih obratih za lahko in udobno vožnjo z minimalnim premikanjem prestav. Za popolni prenos moči je na razpolago široka izbira razmerij v zadnjem diferencialu. Prednosti vozila so v:

• velika moč, velik navor, enostavna vožnja, zgledna gospodarnost, • nižja šasija omogoča transport večje količine tovora, • višje, večje in bolj udobne kabine.

2.3.2 Redni cestni transport

V segmentu rednih cestnih prevozov opravljajo prevoze:

• blaga pod ponjavo v klasičnih polprikolicah, • voluminoznega blaga pod ponjavo ali brez na posebej nizkih polprikolicah in • prikolicah, • blaga, ki se prevaža na odprtih polprikolicah, • blaga, ki se prevaža v režimu zbirnih prevozov in, • blaga, ki se prevaža v režimu ADR in • blaga, pod posebnimi temperaturnimi režimi .

V kolikor nimajo dovolj lastnih kapacitet so z izkušenim kadrom v stanju organizirati in zadovoljiti povpraševanje kupcev kot organizator prevoza s preverjenimi dobavitelji.

GOSPODARSKI kriteriji SOCIOLOŠKI kriteriji



V okviru mednarodnih cestnih prevozov organizirajo različne vrste prevozov.

Klasični prevoz blaga pod ponjavo, volumensko blago, posebno ter ostalo blago (General Cargo), kamionske ter delne pošiljke. Prevoz blaga pod temperaturnim režimom z vozili hladilniki. Prevoz različnih nevarnih snovi v vozilih pod ponjavo po pogojih mednarodne konvencije ADR.

Slika 1: Prikaz tovornjakov za prevoz blaga pod ponjavo v klasičnih polprikolicah

Slika 2: Prikaz tovornjaka za prevoz blaga pod temperaturnim režimom z vozilom hladilnik Klasični prevozi5




Slika 3: Prikaz dimenzij klasičnih prikolic Hladilnik

Slika 4: Prikaz dimenzij hladilnika Izredni cestni transport

V primerih, ko je potrebno prepeljati tovor, ki s svojimi dimenzijami ali masami skupaj z vozilom presega zakonsko dovoljene omejitve običajnih prevozov, govorimo o izrednih prevozih.

Zahtevnost izrednega prevoza torej izključuje improvizacije in učenje na napakah. Izredne prevoze je potrebno izvajati tako, da predstavljajo najmanjšo možno oviro za odvijanje prometa, da ne ogrožajo varnosti prometa in da so gospodarni tako z vidika naročnika kot izvajalca transportne storitve.



V podjetju Ploj d.o.o. delajo na področju organizacije in izvedbe vseh vrst izrednih prevozov. Za naročnika izberejo:

• pravilno prevozno sredstvo (kamion s polprikolico ali prikolico, vagon, ladjo, baržo ali letalo),

• določijo traso prevoza ( po cesti, železnici, reki, morju ali zraku), • sodelujejo s partnerji na celotni prevozni poti in • pridobijo dovoljenja za izredne prevoze, civilno in policijsko na celotni prevozni poti. • v podjetju Ploj d.o.o., na omenjenem področju združujejo izkušnje preteklosti,

obstoječe tehnične in kadrovske kapacitete z vizijo prihodnosti. Na področju izrednih prevozov organizirajo in izvajajo:

• težke prevoze, • obsežne prevoze, • kombinirane prevoze, • pretovore, • spremstva izrednih prevozov in • pridobitev dovoljenj za izredne prevoze za vse evropske države.

Slika 5: Prikaz tovornjakov za izredne prevoze Izredni prevozi6




Slika 6: Prikaz dimenzij in vrst priklopnih vozil za izredne prevoze

Slika 7: Prikaz dimenzij in vrst priklopnih vozil za izredne prevoze Pomen vseh prikazanih slik je predvsem v možnostih, s katerimi razpolaga podjetje z vidika kapacitet, ter njihova raznovrstnost, ki je izredno pomembna za samo fleksibilnost na konkurenčnem tržišču.



3 OSNOVNI ELEMENTI TEHNOLOGIJE TRANSPORTA

3.1 Pojem tehnoloških procesov - tehnologije cestnega prometa

Tehnologija cestnega prometa je podsistem tehnologije prometa. Razvijati se je pričela s pojavom prvih transportnih sredstev in izgradnjo prvih prometnic. Vzporedno z razvojem in modernizacijo prometne infrastrukture in suprastrukture se je razvijala in modernizirala tudi tehnologija prometa. Z izrazom infrastruktura so določeni vsi stalno fiksirani prometni objekti, ki služijo proizvodnji prometne storitve, reguliranja in varnosti prometa. Suprastruktura pa zajema vsa transportna in pretovorna sredstva, ki koristijo infrastrukturo in s tem omogočajo proizvodnjo transportne storitve. Tehnologija prometa7 kot znanost je interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost, ki proučuje zakonitosti metod, postopkov, oziroma procesov proizvodnje transportne storitve. Proučuje zakonitosti eksploatacije in preventivnega vzdrževanja prometne infrastrukture in suprastrukture. Proces proizvodnje transportne storitve zajema tri faze tehnologije transporta. To so naslednje faze s pripadajočimi elementi:

• tehnologija priprave transporta, ki vsebuje: pripravo sredstev za delo, pripravo transportnega procesa, organizacijo in izvedbo transporta;

• tehnologija izvedbe transporta, ki vsebuje vsa dela od prihoda tovornega vozila na mesto natovarjanja do raztovarjanja tovora pri prejemniku;

• tehnologija zaključka transporta vsebuje nadzor vozila in pripravo vozila za ponovni transportni proces.

Tehnologija cestnega prometa (slika 3.1) je v najširšem smislu sestavljena iz naslednjih elementov: prevoznega substrata, tehnična sredstva (transportne naprave, sredstva za transport in manipulacijo), cestne infrastrukture in sistema informacij.

Slika 8: Elementi tehnologije cestnega prometa v najširšem smislu 7 Jakomin, L., Zelenika, R., Medeot, M. (2002): Tehnologija prometa in transportni sistemi, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet , Portorož.



3.2 Prevozni substrat Pod izrazom prevozni substrat razumemo vse tiste stvari, ki so namenjene za transport in se prevažajo proti plačilu ali pa brezplačno. To so v bistvu predmeti dela, ki se premeščajo iz enega kraja v drugi kraj s pomočjo prometne infrastrukture in prometne suprastrukture. Predmeti dela ne predstavljajo le tovora, temveč tudi potnike, živali in informacije. Ne glede na to kaj se prevaža, vsak prevozni substrat vsebuje določene elemente analize prevoznega substrata8:

• količina prevoznega substrata, • struktura prevoznega substrata, • primernost substrata glede na uporabo transportnih sredstev, • primernost substrata glede na uporabo določene transportne tehnologije.

Količina prevoznega substrata predstavlja količino prepeljanega tovora ali število potnikov v določenem časovnem obdobju. Struktura prevoznega substrata je odvisna od dejavnosti podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo določene vrste proizvodov. Vsak proizvod je potrebno prepeljati ob pravilni izbiri transportnega sredstva iz kraja nastanka v kraj porabe, ob tem pa uporabiti določeno transportno tehnologijo in izbrati primerna manipulacijska sredstva. Eden izmed najpomembnejših ciljev v tehnologiji transporta tovorov je prav gotovo ta, da mora tovor v fazi skladiščenja, pakiranja in med samim transportom ohraniti svojo vrednost, torej svojo kvaliteto in kvantiteto. Za dosego tega cilja je izredno pomembno poznavanje samega tovora, njegovih fizičnih, kemijskih in drugih lastnosti9. Škode, ki nastajajo na materialu zaradi nepravilno oblikovane transportne naloge in slabosti v izvajanju transportnih opravil, moramo praviloma prišteti k transportnim stroškom. Občutljivost materiala lahko bistveno vpliva na račun ekonomičnosti in izbor posameznih transportnih naprav.

3.2.1 Priprava tovora za transport Cilj opravil v procesu priprave blaga za transport je, da bo blago opremljeno v nespremenjenem stanju ter dostavljeno naročniku - kupcu po najracionalnejši poti in v najkrajšem času. V sklopu priprave tovora za transport je potrebno omeniti naslednja opravila:

• zaščito tovora, • pakiranje, • označevanje (signiranje), jemanje vzorcev, • tehtanje in • posebne manipulacije s tovorom.

3.2.2 Zaščita tovora Namen zaščite tovora je, da proizvod premestimo iz kraja proizvodnje do kraja potrošnje ( ne glede na pogoje, dolžino in način transporta ) na tak način, da ne pride do spremembe

8 Sever, D. (1999): Tehnologija cestnega prometa, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor. 9 Pepevnik, A. (2007): Tehnologija prometa 2. del, skripta, Maribor.



kakovosti in videza blaga. Z osvajanjem vedno novih in vse bolj oddaljenih tržišč se podaljšuje čas trajanja transporta tovora. Tovor je treba, preden pride v roke prejemnika ali kupca, nekajkrat raztovoriti, pretovoriti itd. Problemu zaščite blaga pred odpremo in med nakladanjem na vozilo je zato potrebno posvetiti največjo pozornost. V bistvu gre tu za zaščito blaga v dvojnem smislu:

• pred mehanskimi poškodbami (udarci, pred dotikom z

drugim tovorom, preprečiti prevračanje, stiskanje itd.), • pred nezaželenimi kemičnimi in drugimi procesi (korozija,

vlaga, megla, visoke temperature itd.).

3.2.3 Izbira embalaže in način pakiranja Naslednja faza pri pripravi tovora za transport, ki je delno povezana z zaščito blaga, je izbira embalaže in pakiranja. Pri tem je potrebno ta pojma razlikovati.

Pakiranje kot pojem pomeni dvoje:

• samo aktivnosti postavljanja blaga v embalažo, • ugotavljanje optimalnega odnosa med težo, prostornino in obliko tovorov

glede na končni namen in ravnanje (okoliščine manipuliranja) s tem na poti. Z ustreznim pakiranjem skušamo doseči najracionalnejše ravnanje s tovorom v transportnem procesu.

Embalaža je material, ki je prilagojen tako, da sprejme blago in ga vsestransko zaščiti vse do trenutka, ko pride do uporabe. Material za embalažo mora izpolnjevati določene tehnično-tehnološke zahteve, ki so nujne za dobro čuvanje blaga in za doseganje željenih estetskih in propagandnih učinkov. Izbira embalaže in načina pakiranja je odvisna od naslednjih dejavnikov:

• vrste blaga ( trdni, tekoči, plinasti), • dolžine in okoliščine transporta do končnega prejemnika. Upoštevati je

treba čas prevoza ter okoliščine, v katerih blago prevažamo (npr. atmosferske in klimatske okoliščine, temperaturne razlike.).

• načina transporta ( vodni transport, cestni, železniški, zračni ). Sama organizacijska struktura podjetje PLOJ d.o.o. je takšna, da opravljajo transport tovora, katerega enote tovora se v 70 % formirajo na paletah, ki se uporabljajo predvsem za lažjo manipulacijo s tovorom. Manipulacija zajema vse operacije s tovorom v cilju natovarjanja, raztovarjanja in pretovarjanja. Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote, za katere uporablja podjetje PLOJ d.o.o palete. Palete so namenjene integraciji oz. združevanju manjših tovornih enot v večje [4]. Uporabljajo se predvsem lesene, saj je les trden in hidroskopičen, uravnava vlažnost med embalažo in pakiranim proizvodom in tako podaljša svežost in kakovost izdelka [12]. Prednost lesene palete je v tem, da se lahko večkrat uporablja in ima visoko mehansko odpornost. Imajo pa tudi pomanjkljivosti, ki se kažejo predvsem pri blagu z visokim težiščem.



Na sliki 9 je najbolj razširjena oblika – EURO paleta.

Slika 9: Prikaz EURO palete in njene mere

3.3 Uporaba tehničnih sredstev Tehnična sredstva predstavljajo vse vrste transportnih sredstev, ki so namenjena proizvodnji prometnih storitev v cestnem prometu, in sicer so to tovornjaki in vse vrste tovornih vozil ter vse vrste pretovornih sredstev, namenjenih manipuliranju s tovorom v cestnem prometu. Manipulacija zagotavlja nemoten potek transportnega procesa brez zastojev, hitro in varno, ob čim manjših stroških. V primeru mirovanja blaga zagotavlja storitve oskrbe in varovanje le-tega. S pomočjo manipulacije lahko opravljamo nekatere dejavnosti, kot so: pakiranje in označevanje, nakladanje, razkladanje ali prekladanje na relaciji, pretovorne manipulacije in ostale dejavnosti, povezane s tovorom. Z uporabo manipulacijskih sredstev lahko dosežemo nekatere cilje manipulacije:

• znižanje stroškov pretovora, z zniževanjem udeležbe živega dela, materialnih in režijskih stroškov,

• povečanje izrabe kapacitet pretovorne opreme, skladiščnega prostora in transportnih sredstev,

• izboljšanje pogojev dela, povečanje varnosti dela in zmanjšanje delovnega napora, • izboljšanje distribucije s povečanjem komercialne hitrosti.

3.3.1 Manipulacijska sredstva Opravljanje transporta zahteva številna predhodna opravila, povezana z manipuliranjem tovora. Manipulacija je dejavnost v transportnem procesu, ki povezuje tri glavne elemente fizične distribucije blaga:

• notranji transport, • skladiščenje, • zunanji transport.

Manipulacije se lahko opravljajo ročno, mehansko ali avtomatizirano. V podjetju PLOJ d.o.o. največ uporabljajo mehanski način pretovarjanja. Pri tem je kot mehanizacija najpomembnejši viličar z različnimi priključki, ki v podjetju PLOJ d.o.o. predstavlja glavno



sredstvo manipulacije s tovorom. Viličar je transportno sredstvo, ki se uporablja za razkladanje, nakladanje in prevoz tovora10. Je specialno mehanizirano, transportno pretovorno sredstvo, ki je opremljeno s posebnima podaljškoma, katera se postavita izpod palete in jo prenašata ali dvigata z namenom prenosa iz enega mesta na drugo. Viličarji so lahko motorni ali ročni, lahko so različne nosilnosti in z drugimi tehničnimi ter tehnološkimi značilnostmi. Glede na vrsto pogonov pa viličarje delimo na več skupin:

• viličarji z motorji z notranjim izgorevanjem, • viličarji na plinski pogon, • viličarji na električni pogon, viličarji na akumulatorski pogon, • avtomatični viličarji, • viličarji na hidrostatični in hidrodinamični pogon, • ročni akumulatorski viličarji, • visoko regalni viličarji.

Med pogosto uporabljenimi zgoraj naštetimi vrstami je viličar na plinski pogon. Prednosti viličarja na plinski pogon so mnogo čistejši izpušni plini, tako lahko z njim obratujemo tudi v zaprtih prostorih10. Pri teh viličarjih moramo biti pozorni na tesnjenje celotnega plinskega sistema, cevovodi za gorivo pa morajo biti pravilno pritrjeni in zavarovani pred obrabo, toploto, še zlasti pred tesnjenjem. Kot mešanica se uporabljata propan in butan. Razmerje med njima je odvisno od letne dobe, ker se pri nizki temperaturi propan lažje uplinja kot butan. Na sliki 10 je prikazan viličar, ki se uporablja v podjetju PLOJ d.o.o.

Slika 10: Viličar

Gibanje oziroma vožnja z viličarji ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom poteka po transportnih poteh. Transportnih poti mora biti toliko in morajo biti tako razporejene, da so hitro in varno prehodne ter da transport, ki po njih poteka, ni nevaren za delavce, zaposlene v bližini transportnih poti. Da bi bila transportna pot kolikor toliko varna, je v ta namen izdelan Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnih mestih, ki ga morajo upoštevati zaposleni pri delu. V tem pravilniku so vključene splošne zahteve prometnih poti:

1. Delodajalec mora zagotoviti, da se poti za gibanje delavcev in drugih oseb ter prometne poti tako široke, da omogočajo pešcem in vozilom varno gibanje. Poti za gibanje pešcev in vozil morajo biti jasno prepoznavne in predpisano

10 http://www.tehnoservis.si



označene11. 2. Delodajalec mora zagotoviti, da širina poti, ki jih uporabljajo pešci ali vozila, in

njihov razpored ustreza številu uporabnikov in njihovim aktivnostim pri delu. Če vozila vozijo po isti poti, ki jo uporabljajo tudi pešci, mora biti na obeh straneh pot za pešce minimalne širine 0,5 m.

3. Oddaljenost prometnih poti od vrat, osebnih prehodov, hodnikov in stopnic mora biti najmanj 1 m.

4. Delodajalec mora zagotoviti, da so neravnine pri poteh za gibanje delavcev in prometnih poteh označene s predpisanimi znaki za varnost in zdravje pri delu.

Pomemben dejavnik varnosti je tudi osvetlitev transportnih poti, vendar pa pri tem ne pozabimo na vzdrževanje svetilnih teles, recimo prah že zniža svetilnost za približno 30%.

3.4 Prometna infrastruktura Potreba po gibanju in menjavi dobrin je že v preteklosti silila ljudi v gradnjo prvih cest. Dandanes pa sodobni promet zahteva sodobno izgradnjo infrastrukturnih objektov, ki bodo zagotovili varno vožnjo udeležencev prometa in lažje manipuliranje s tovorom [6]. Tako infrastruktura obsega celotno omrežje cest, kolesarskih stez, stez za pešce, s pripadajočimi elementi in objekti, kot so: cestišča, podporni zidovi, prepusti, mostovi, viadukti, predori. Prav tako vsebuje tudi vse pripadajoče objekte, opremo cestne naprave, kot so: celotna prometna signalizacija za urejanje in kontrolo prometa, cestninske objekte, telekomunikacijske naprave, razne zaščitne ograje, parkirišča, počivališča, servisne in bencinske postaje. Z drugimi besedami lahko pod izrazom prometna infrastruktura razumemo vse statične objekte, ki so potrebni za izvajanje transporta12. V to skupino spadajo:

• cestne prometnice, • terminali, • operativne površine, ki služijo za hrambo in tehnološko predelavo tovora, • operativne površine in objekti, namenjeni za hrambo in vzdrževanje prevoznih in

manipulacijskih sredstev. Za cestno infrastrukturo je značilno, da mora biti kompatibilna s svojo suprastrukturo in infrastrukturo vseh ostalih panog neke države, s primerno unifikacijo, standardizacijo, avtomatizacijo in informatizacijo, pa tudi s sosednjimi državami, kontinenti in celim svetom. V splošnem razvoju Slovenije pripada infrastrukturi cestnega prometa posebno mesto. Ta naj bi bila kompatibilna z infrastrukturo cestnega prometa Evrope in infrastrukturo ostalih prometnih panog. Slovenija se je vključila v sistem infrastrukture cestnega prometa Evropske unije. Leta 1994 je v Pragi sprejela dokument Smernice za nadaljnji razvoj Vseevropske infrastrukture, ki obsega skupni pristop k načrtovanju prometne infrastrukture. Glavno povezavo med odpremnim in namembnim krajem omogočajo prometne ceste oziroma prometnice. Pri tem je cesta objekt, namenjen prometu s cestnimi vozili, za prevoz potnikov in blaga.

11

http://www.uradni-list.si/ 12 Sever, D. (1999): Tehnologija cestnega prometa, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.



Sestavljena je iz različnih kategorij: avtocest, hitrih cest, glavnih ali regionalnih cest. Vse imajo skupno nalogo povezovanja različnih krajev in tvorjenja cestnega omrežja. Med infrastrukturnimi objekti imajo pomembno vlogo terminali13. Osnovni namen terminalov je povezovanje proizvajalcev in potrošnikov pri transportu tovora in ljudi. Uporabljajo se za:

• zadrževanje tovora, • pakiranje, • predelavo, • razvrščanje, • čakanje tovora za distribucijo potrošniku.

Za delovanje terminala mora ta vsebovati širša funkcionalna področja. V tem okviru se posebej označijo naloge, ki direktno izhajajo iz povezovanja med središčem. Terminali so mesta, kjer se začne in konča prevozni proces blaga oziroma mesta, kjer najpogosteje blago menja prevozno sredstvo. Tako ti s svojim položajem v prostoru in z opremo omogočajo uresničitev prevoznega procesa. Poleg zgoraj navedenih kriterijev za delitev, terminale delimo še na:

• gibanje prevozno - manipulacijskih sredstev, • pogostost prihodov/odhodov – ritem in frekvenca operacij, • tehnologijo, ki se uporablja v terminalu, • opremljenost z informacijskimi sistemi, • obseg in vsebino poslov, ki jih opravljajo, • dostopnost do posameznih prometnih podsistemov.

3.5 Tehnologija transporta v podjetju PLOJ d.o.o. Tehnologijo transporta v podjetju PLOJ d.o.o. delijo na tri osnovne stopnje dela s tovorom. Na osnovi tega v podjetju razvrščajo tehnologijo na:

• tehnologija priprave transporta, • tehnologija izvedbe transporta, • tehnologija zaključevanja transporta.

Tehnologija priprave transporta v podjetju PLOJ d.o.o. poteka na naslednji način. Pod pripravo sredstev za delo se razume, da mora vsak voznik v podjetju skrbeti za svoje vozilo, da je tehnično brezhibno in sposobno za delo. Sama organizacija transporta poteka na naslednji način. Podjetje po faksu prejme nakladalni nalog na katerem je razvidno, kje se tovor natovarja oziroma raztovarja. Nato prometnik pri stranki preveri, kdaj bodo manipulacijska sredstva pripravljena za natovarjanje oziroma raztovarjanje. Njegova naloga je tudi, da izbere primerno transportno sredstvo glede na tovor, ki ga prevaža. Te podatke nato posreduje vozniku. Pri izboru transportne poti pa se določijo smernice ob skupnem sodelovanju voznikov in prometnikov. Na koncu se uredijo še papirji in dokumenti potrebni za transport. Tehnologija izvedbe transporta zajema prihod tovornega vozila na mesto natovarjanja, kjer sledi natovarjanje z manipulacijskimi sredstvi in zlaganje tovora, dokler se ne izvrši vso

13 Pepevnik, A. (2002): Tehnologija prevoza tovora, Samozaložba, Maribor.



potrebno delo. Nato se opravi transport tovora iz mesta natovarjanja ( pošiljatelja ) do mesta raztovarjanja ( prejemnika ). Za raztovarjanje se prav tako uporabijo manipulacijska sredstva. Tehnologija zaključevanja transporta pa zajema skupen pregled tovora ( voznik in prejemnik) zaradi izgub oziroma poškodb. Nato prejemnik izda vozniku potrdilo, da je bil tovor uspešno predan. Voznik še opravi kontrolo vozila, ter ga pripravi za ponovni transport. Glede na to, da je tehnologija transporta zelo obsežna tema, smo se odločili, da bomo obravnavali samo tehnologijo dela, saj bi podrobnejše proučevanje preseglo obseg diplomskega dela.

3.6 Analiza tehnologije dela podjetja PLOJ d.o.o. Tehnologija dela, ki je predmet našega diplomskega dela in raziskave v podjetju PLOJ d.o.o., vsebuje tudi količina prepeljanega tovora. Zaradi različnih vrst tovorov, ki jih prevaža podjetje in glede na različnost prevozov tovora v posameznih mesecih v letu smo se odločili, da bomo naredili primerjalno analizo prevoza za mesec april 2007 in april 2008, tako po Sloveniji kakor tudi po Evropi. Za izračun uspešnosti poslovanja podjetja in izkoristka voznega parka je dovolj, da se primerja posamezni mesec. Količina in vrsta tovora, ki ga je prepeljalo transportno podjetje PLOJ d.o.o je prikazano v sliki 11.

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

1 2 3 4 5 6 7 5

Količinaprepeljanega tovora vAPRILU 2007 v tonah

Količinaprepeljanega tovora vAPRILU 2008 v tonah

Slika 11: Količina prepeljanega tovora v mesecu april 2007 in april 2008

Tukaj je prikaz vrste tovora, ki sledijo številkam iz slike 11:

1 SVETILKE-končni izdelki, ELEKTRO MATERIAL-deli za svetilke, ohišja 2 KOMPONENTE IN SESTAVNI DELI AVTODVIGAL 3 PLOČEVINA-PLOŠČATO IN OKROGLO ŽELEZO



4 IVERNE PLOŠČE 5 PAPIR 6 HITRO POKVARLJIVO BLAGO-sokovi, sadje, zelenjava 7 OSTALO

Največje povpraševanje po prevozu je za svetilke in elektro material. Količina prepeljanega tovora v aprilu leta 2008 prikazuje povečan obseg prevoza. 1 Količina prepeljanega tovora - SVETILKE-končni izdelki, ELEKTRO MATERIAL-deli za svetilke, ohišja:

• april 2007 → 1737 ton, • april 2008 → 1865,8 ton.

Slika 12: Prikaz transporta tovora – svetilke in elektro material za april leto 2007 in 2008 Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote. Enota pakiranja – pri tem tovoru se uporablja kartonska embalaža ( dobre lastnosti-enostavno oblikovanje, higienska neoporečnost, preprosta grafična obdelava, biološka razgradljivost, omogoča strojno pakiranje itd. ), katerih namen je zaščita materiala in promoviranje izdelka. Nato se uporablja enota tovora – sestavljena je iz več enot pakiranja, ki so formirane na paleti. Sledi enota odprave sestavljena iz več enot tovora, ki se nahajajo na transportnem sredstvu. Prevoz se opravlja s tovornim vozilom SCANIA, na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – zaprta normalna 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora, je viličar. Naslednja vrsta tovora, ki se pojavlja kot druga najmočnejša postavka v aprilu leta 2008 je prevoz komponent avtodvigal in njihovih sestavnih delov. 2 Količina prepeljanega tovora - KOMPONENTE IN SESTAVNI DELI AVTODVIGAL:

• april 2007 → 1533 ton, • april 2008 → 1178,4 ton.

0

100

200

300

400

500

600

700

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah



0

100

200

300

400

500

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 13: Prikaz transporta tovora – komponente avtodvigal in sestavni deli avtodvigal za april leto 2007 in 2008 Ker omenjeni tovor nima embalaže, se opravlja natovarjanje in raztovarjanje v njegovi prvotni obliki. Pomembno je, da ga voznik zavaruje s posebnimi pasovi. Transportno sredstvo, ki se uporablja za tovrsten transport je tovorno vozilo SCANIA na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – odprta 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je delovni stroj s teleskopsko roko ali žerjav z magnetom. 3 Količina prepeljanega tovora - PLOČEVINA-PLOŠČATO IN OKROGLO ŽELEZO: Prevoz pločevine-ploščatega in okroglega železa je v aprilu leta 2008 upadla. Tako je bila v aprilu količina prepeljanega tovora naslednja:

• april 2007 → 1781,2 ton, • april 2008 → 274,96 ton.

0100200300400500600700800

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 14: Prikaz transporta tovora – pločevina: ploščato in okroglo železo za april leto 2007 in 2008



Vzrok za tako močan padec tega materiala je predvsem prehod transporta pločevine na železnico. Posledica tega so tudi neustaljene vožnje, kar pomeni dodatno delo za prometnika. Ker omenjeni tovor nima embalaže, se opravlja natovarjanje in raztovarjanje v njegovi prvotni obliki. Pomembno je, da ga voznik zavaruje s posebnimi pasovi. Transportno sredstvo, ki se uporablja za tovrsten transport je tovorno vozilo SCANIA, na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – odprta 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je delovni stroj s teleskopsko roko ali žerjav z magnetom. 4 Količina prepeljanega tovora - IVERNE PLOŠČE: V mesecu aprilu 2008 v podjetju PLOJ d.o.o. niso prevažali ivernih plošč. Iz tega razloga primerjalna analiza ni realna. Ne glede na to je količina prepeljanega tovora naslednja:

• april 2007 → 379 ton, • april 2008 → / ton

0

50

100

150

200

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

Slika 15: Prikaz transporta tovora – iverne plošče za april leto 2007 in 2008 Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote. Enota pakiranja – pri tem tovoru se uporablja kartonska embalaža ( dobre lastnosti-enostavno oblikovanje, higienska neoporečnost, preprosta grafična obdelava, biološka razgradljivost, omogoča strojno pakiranje itd. ), katere namen je zaščita materiala. Nato se uporablja enota tovora, ki je sestavljena iz več enot pakiranja, ki so formirane na paleti. Sledi enota odprave sestavljena iz več enot tovora, ki se nahajajo na transportnem sredstvu. Prevoz se opravlja s tovornim vozilom SCANIA na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – zaprta normalna 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je viličar. 5 Količina prepeljanega tovora – PAPIR: Prevoz papirja je v aprilu leta 2008 prav tako v upadanju. Razlogi za upad prevoza papirja so različni. Količina prepeljanega papirja v analiziranem obdobje je naslednja:

• april 2007 → 350,4 ton, • april 2008 → 176,76 ton



0

2040

60

80

100

120

140

160

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 16: Prikaz transporta tovora – papir za april leto 2007 in 2008 Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote. Enota pakiranja – papir je formiran v bale, ki so zaščitene s plastično folijo ( dobre lastnosti – odpornost proti kemičnim, mehanskim in biološkim vplivom, so lahke, prosojne, enostavne za oblikovanje, omogočajo enostavno grafično oblikovanje). Nato se uporablja enota tovora, ki je sestavljena iz več enot pakiranja, ki so formirane na paleti. Sledi enota odprave sestavljena iz več enot tovora, ki se nahajajo na transportnem sredstvu. Prevoz se opravlja s tovornim vozilom SCANIA, na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – zaprta normalna 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je viličar. 6 Količina prepeljanega tovora - HITRO POKVARLJIVO BLAGO-sokovi, sadje, zelenjava: Prevoz hitro pokvarljivega tovora v analiziranem obdobju je v porastu. Količina prepeljanega tovora je naslednja:

• april 2007 → 116,8 ton, • april 2008 → 206,22 ton

0

1020304050607080

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 17: Prikaz transporta tovora – hitro pokvarljivo blago za april leto 2007 in 2008



Vzrok za porast tega materiala je v povečanju transportnih kapacitet;

• 2007 → 1 tovorno vozilo s hladilnim priklopnikom, • 2008 → 3 tovorna vozila s hladilnim priklopnikom.

Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote. Enota pakiranja - sokovi so pakirani v tetrapak embalaži, katerih namen je zaščita in promoviranje izdelka. Sadje in zelenjava sta pakirana v lesenih zabojih ( dobre lastnosti - trdnost,elastičnost, trajnost, nizka gostota, nizka cena ), ki zaščitijo izdelek in onemogočijo razsipavanje. Nato se uporablja enota tovora, ki je sestavljena iz več enot pakiranja, ki so formirane na paleti. Sledi enota odprave sestavljena iz več enot tovora, ki se nahajajo na transportnem sredstvu. Prevoz se opravlja s tovornim vozilom SCANIA na katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – 3-osni hladilni polpriklopnik. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je viličar. 7 Količina prepeljanega tovora - OSTALO Ostali tovor, ki ga prevažajo v podjetju PLOJ d.o.o. je v največjem porastu. Razlogi za velik porast količine tovora za prevoz so različni. Količina prepeljanega ostalega tovora je:

• april 2007 → 147 ton, • april 2008 → 599,02 ton

0

50

100

150

200

250

300

1do10dan

10do15dan

15do20dan

20do30dan

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 18: Prikaz transporta tovora – ostalo za april leto 2007 in 2008 OSTALO → tovor, ki je bil prepeljan enkrat ali dvakrat; mavčne plošče, kritina na paletah, kabli s pripadajočo opremo, keramične ploščice, aluminij, elektro material, strešna opeka, podvozja itd. Iz tabele je razvidno, da naraščajo neustaljene vožnje, kar pomeni dodatno delo za prometnika. Ker je iskanje tovora naporno in zelo zamudno ( poglej informacijski sistem ), bomo na področju informacijskega sistema poskušali predlagati možne izboljšave. Za lažjo manipulacijo s tovorom se oblikujejo večje transportno manipulativne enote. Enota pakiranja – vsi ti izdelki imajo svojo embalažo. Enota tovora je sestavljena iz več enot pakiranja, ki so formirane na paleti. Sledi enota odprave sestavljena iz več enot tovora, ki se nahajajo na transportnem sredstvu. Prevoz se opravlja s tovornim vozilom SCANIA, na



katero je priklopljeno vozilo SCHWARZMULLER – zaprta normalna 3-osna polprikolica. Manipulacijsko sredstvo, ki se uporablja za to vrsto tovora je viličar. Grafični prikaz količine vseh tovorov prepeljanih v podjetju PLOJ d.o.o. za mesec april 2007 in april 2008:

0200400600800

100012001400160018002000

1 2 3 4 5 6 7

april 2007 vtonah

april 2008 vtonah

Slika 19: Primerjava celotnega tovora prepeljanega v mesecu april 2007 in april 2008

Iz same slike 19 je razvidno, da se je drastično zmanjšal prevoz pločevine pod št. 3( ploščato in okroglo železo) katerega je prevzela železnica in posledično so se povečale neustaljene vožnje pod št. 7, kar pomeni več dela za samega prometnika, ki bi potreboval ažurne informacije in čim hitrejšo odzivnost, ki mu jih obstoječi informacijski sistem ne zagotavlja. Tukaj vidimo največjo pomanjkljivost.



4 ANALIZA TRANSPORTNE UČINKOVITOSTI TEHNOLOŠKIH PROCESOV V PODJETJU PLOJ D.O.O. Racionalizacija je eden od pomembnejših pojmov in nalog v transportnem procesu. Osnovni cilj racionalizacije v transportu je prevozni učinek z minimalnimi stroški. Da bi se ta cilj uresničil je potrebno spremljati podatke dela, ki ga opravlja transportno podjetje. Za analizo se uporabljajo tako imenovani pokazatelji. Vozni park, za katerega bomo ugotavljali transportno učinkovitost, sestavljajo vsa komercialna vozila, ki jih ima podjetje za delo. Sestoji se iz tovornih in priklopnih vozil, katerih karakteristike smo že navedli. Na osnovi odčitanih digitalnih tahografov in pridobljenih podatkov, ki sem jih dobil v podjetju PLOJ d.o.o., bomo opravili izračun transportne učinkovitosti tehnoloških procesov omenjenega podjetja. Izračun bomo opravili za obdobje dveh mesecev ( april 2007, april 2008 ) in jih med seboj primerjali. Inventarni vozni park sestavljajo vsa vozila, ki se nahajajo na inventarnem spisku osnovnih sredstev podjetja. V tem poglavju bomo na osnovi podatkov iz prejšnjega poglavja (količin prepeljanega tovora) izračunali kazalce za ugotavljanje učinkovitosti tehnološkega procesa dela in poskušali definirati transportno učinkovitost.

4.1 Izračun transportne učinkovitosti tehnoloških procesov v podjetju PLOJ D.O.O. za april 2007 in april 2008 V tem delu bomo prikazali izračun transportne učinkovitosti tehnoloških procesov v podjetju PLOJ d.o.o. za mesec april 2007 in april 2008. Podatke, ki so prikazani v spodnji tabeli smo dobili na samem podjetju, oziroma so bili odčitani iz digitalnega tahografa (voznikovih kartic)14.

Vozila (april 2007)

Vozila (april 2008) Nosilnost v tonah

34- tovornih vozil

35- tovornih vozil 25

1- tovorno vozilo hladilnik

3- tovorno vozilo hladilnik 27

Tabela 1: Podatki potrebni za izračun za mesec april 2007 in april 2008

14 Podjetje PLOJ d.o.o. interna dokumentacija ( 2008 )



Število vozil inventarnega parka

Ai = 35 vozil Ai = 38 vozil

Število delovnih dni

Dd = 30 dni Dd = 30 dni

Količina prepeljanega tovora

Q = 6044,4 ton Q = 4301,16 ton

Avtour vozil ki vozijo

AHv = 3876,2 avtour AHv = 4439,39 avtour

Avtour vozil ki čakajo

AHč = 9910,76 avtour AHč = 10908,54 avtour

Avtodnevi vozil na delu

ADd = 838 dni ADd = 909 dni

Avtodnevi vozil na čakanju

ADč = 212 dni ADč = 231 dni

Skupna prepeljana pot voznega parka

AK = 290583 km AK = 328219 km

Skupno prepeljane prazne vožnje

AKp = 48233 km AKp = 47422 km

Število voženj s tovorom

Z = 414 voženj Z = 438 voženj

Tabela 1: Podatki potrebni za izračun za mesec april 2007 in april 2008

Obrazložitev nekaterih podatkov: Količina prepeljanega tovora Q – to je ves tovor, ki je bil prepeljan v mesecu aprilu. Število vozil inventarnega parka – to so vsa vozila, ki jih premore podjetje. Vsi ostali podatki so bili odčitani iz digitalnega tahografa.

4.1.1 Koeficient delovne izkoriščenosti voznega parka transportnega Podjetja PLOJ d.o.o. zračun delovne izkoriščenosti je osnovni pokazatelj dela podjetja z vozili in prikazuje tehnološko sposobnost ter organiziranost dela v podjetju. Enak je razmerju med številom avtodni na delu in številu skupnih avtodni15. APRIL 2007:

α = ADi

ADd=

1050

838= 0,8

ADi = Ai × Dd = 35 × 30 = 1050 avtodni vozil

15 Pepevnik, A. (2007): Tehnologija prometa 2. del, skripta, Maribor.

APRIL 2007

APRIL 2008



APRIL 2008:

α = ADi

ADd=

1140

909= 0,797

ADi = Ai × Dd = 38 × 30 = 1140 avtodni vozil ADi - inventarski avtodnevi vozil ADd - avtodnevi vozil na delu Ai - število vozil inventarnega parka Izračun nam prikaže, koliko odstotkov koledarskih avtodni so vozila bila izkoriščena. Določene dneve vozila stojijo zaradi zapore, recimo v nedeljo ali takrat kadar ni tovora itd. Kadar vozila stojijo ne izkoriščajo avtodneve vozil. Koeficient α za leto 2007 znaša 0,8 medtem, ko za leto 2008 znaša 0,797. Iz tega je razvidno, da so vozila leta 2007 bolje izkoristila koledarske avtodneve.

4.1.2 Koeficient delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka Podjetja PLOJ d.o.o. Izračun delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka nam prikaže dejansko izkoriščenost vozil na delu in je enak razmerju med številom avtodni na delu in številom avtodni sposobnih vozil na delu16. APRIL 2007:

α΄= ADs

ADd=

1041

838 = 0,81

APRIL 2008:

α΄= ADs

ADd=

1134

909 = 0,802

ADs – avtodnevi sposobnih vozil na delu Iz izračuna je razvidno, kakšna je delovna izkoriščenost voznega parka. Na delovna izkoriščenost vplivajo servisi, popravila in stanje vozil, kar nam pove , da je bila zaradi teh dejavnikov, ki jih je bilo v letu 2008 več, izkoriščenost voznega parka manj učinkovita.




4.1.3 Koeficient tehnične sposobnosti voznega parka podjetja PLOJ d.o.o. Izračun tehnične brezhibnosti voznega parka je enak razmerju med številom avtodni sposobnih vozil na delu in številom skupnih avtodni17. APRIL 2007:

αt = ADi

ADs=

1050

1041 = 0,99

APRIL 2008:

αt = ADi

ADs=

1140

1134 = 0,99

Izračun nam prikaže tehnično sposobnost vozil, ki je enaka in zelo visoka tako v letu 2007 kakor tudi v letu 2008. Koeficient je visok zaradi nenehnega vlaganja in posodabljanja voznega parka transportnega podjetja PLOJ d.o.o., kar nam pove, da samo podjetje nima starih vozil in da je vzdrževanje teh vozil redno.

4.1.4 Stopnjo izkoristka prevoženih kilometrov v podjetju PLOJ d.o.o. Izračun izkoristka prepeljane poti je enak razliki med prepeljanimi kilometri s tovorom in skupno prepeljano potjo, izraženo v kilometrih17. Koeficient je odvisen od:

• organizacije prevoznega procesa, • medsebojne razporeditve odprave in prispetja, • in od terena.

APRIL 2007:

β = AK

AKt = 290583

242350= 0,83

AKt = AK – AKp = 290583 – 48233 = 242350 km APRIL 2008:

β = AK

AKt = 328219

280797= 0,85

AKt = AK – AKp = 328219 – 47422 = 280 797 km




AK - skupna prepeljana pot voznega parka AKt - skupna prepeljana pot s tovorom AKp - skupno prepeljane prazne vožnje Podatki pridobljeni na osnovi izračuna nam prikažejo izkoriščenost prevoženih kilometrov s tovorom v primerjavi s skupno prepeljano potjo, izraženo v kilometrih. Uspešnost dela je odvisna od dobre organizacije prevoza, pravilne izbire poti in preskrbe povratnega tovora – manj kot je praznih kilometrov, boljše je poslovanje podjetja. Izračun nam je pokazal, da je bila organizacija transporta v aprilu leta 2007 slabša kot aprila 2008, ker so vozila opravila več praznih kilometrov.

4.1.5 Koeficient dinamične izkoriščenosti nosilnosti vozil v podjetju PLOJ d.o.o.

Za vsakega prevoznika je eden pomembnejših podatkov izkoriščenost nosilnosti vozila, ki posledično vpliva na produktivnost dela18. Izredno pomemben je podatek med opravljenim in možnim prevoznim učinkom, ki ga imenujemo izkoristek nosilnosti vozila. APRIL 2007:

ε = AKtq

U

×= 24235006,25

3538310

×= 0,58

q = Ai

Qm= 35

877= 25,06 ton

Qm = ( 25×34 ) + ( 27×1 ) = 877 ton U = AKt×14,6 = 242350×14,6 = 3538310 tkm ( 14,6 ton – povprečna teža prepeljanega tovora na tovornjak ) APRIL 2008:

ε = AKtq

U

×= 28079716,25

54,2757426

×= 0,39




q = Ai

Qm= 38

956= 25,16 ton

Qm = ( 25×35 ) + ( 27×3 ) = 956 ton U = AKt×9,82 = 280797×9,82 = 275742 ( 9,82 ton – povprečna teža prepeljanega tovora na tovornjak ) U - ustvarjeno prevozno delo v tonskih kilometrih q - povprečna nosilnost vseh vozil Qm – skupna nosilnost vseh vozil

4.1.6 Koeficient statične izkoriščenosti nosilnosti vozil v podjetju PLOJ d.o.o.

Statična izkoriščenost nosilnosti vozil je enaka razmerju med stvarno obremenitvijo in možno obremenitvijo nosilnosti vozila19. APRIL 2007:

γ = Zq

Q

×=

41406,25

4,6044

×= 0,58

APRIL 2008:

γ = Zq

Q

×=

43816,25

16,4301

×= 0,39

Q - skupna prepeljana količina tovora Z - število voženj s tovorom Pri samem transportu je izredno pomembna izkoriščenost nosilnosti vozila, saj nam ta poveča produktivnost dela. Izračun nam prikaže, kakšno je razmerje med stvarno in možno obremenitvijo nosilnosti vozila. Če torej primerjamo koeficienta iz aprila leta 2007 in 2008 vidimo, da je bila izkoriščenost nosilnosti vozil zaradi težjega tovora, kot so komponente avtodvigal, pločevine in razni sestavni deli avtodvigal, večja v letu 2007. Prevoz pločevine je nato prevzela železnica, zato so v letu 2008 prepeljali več tovora kot so svetilke, deli za svetilke, ohišja, ki predstavljajo lažji vendar prostorninsko zajetnejši tovor, in posledično so se povečale neustaljene vožnje, kar pomeni tudi več dela za samega prometnika.




4.1.7 Povprečno dnevno prevožena pot v podjetju PLOJ d.o.o. Srednja dnevna prepeljana pot je enaka razmerju med skupno prepeljano potjo voznega parka in številom avtodni na delu20. APRIL 2007:

Kpd = ADd

AK= 838

290583 = 346,75 km

APRIL 2008:

Kpd = ADd

AK= 909

328219 = 361,07 km

Rezultati so pokazali, da se je povprečna dnevna prevožena pot povečala za 14,32 kilometrov iz aprila leta 2007 glede na april 2008.

4.1.8 Koeficient izkoristka časa v toku 24 ur v podjetju PLOJ d.o.o. Izračun izkoristka časa v 24 urah ( ρ ) je enak razmerju med časom na delu in skupnim možnim časom 21. APRIL 2007:

ρ = ADd

AHd

×24=

83824

96,13786

×= 0,69

AHd = AHv + AHč = 3876,2 + 9910,76 = 13786,96 avtour APRIL 2008:

ρ = ADd

AHd

×24=

90924

93,15347

×= 0,71

AHd = AHv + AHč = 4439,39 + 10908,54 = 15347,93 avtour




AHd – število avtour na delu AHv – število avtour vozila ki vozi AHč – število avtour vozila ki čaka Izračun nam prikaže razmerje med časom na delu in skupnim možnim časom. Iz tega je razvidno, da so vozila v aprilu leta 2007 prebila manj časa na delu kot aprila 2008, torej se je delavnost povečala.

4.1.9 Prometna hitrost v podjetju PLOJ d.o.o. Prometna hitrost je hitrost vozila, ki je sestavljena iz časa odhoda iz enega kraja do cilja v drugem kraju21. APRIL 2007:

Vp = AHv

AK = 2,3876

290583= 74,97 km/h

APRIL 2008:

Vp = AHv

AK = 39,4439

328219= 73,94 km/h

Odvisna je od tehnične hitrosti in vseh predvidenih zadrževanj. Krajši kot je produktivni čas in manj kot je čakanja, večja je prometna hitrost. Iz izračuna je razvidno, da se je prometna hitrost, ki je v aprilu leta 2007 znašala 74,94 km/h v povprečju zmanjšala na 73,94 km/h istega časa leta 2008. Torej v aprilu leta 2008 je bilo več zadrževanj, čakanja in daljši produktivni čas. Prometno hitrost sestavljajo vožnja in krajši postanki v prometu.

4.1.10 Komercialna hitrost v podjetju PLOJ d.o.o. Komercialna hitrost predstavlja pot, ki ga vozila opravijo v enoti časa. Upošteva se celotni čas, ko je vozilo na delu, ne glede na to, ali je vozilo ali čakalo22. APRIL 2007:

Vk =AHk

Ak=

16,17663

290583= 16,45 km/h

AHk = AHv + AHd = 3876,2 + 13786,96 = 17663,16 h

21 Pepevnik, A. (2007): Tehnologija prometa 2. del, skripta, Maribor. 22 Pepevnik, A. (2007): Tehnologija prometa 2. del, skripta, Maribor.



APRIL 2008:

Vk =AHk

Ak=

32,19787

328219= 16,58 km/h

AHk = AHv + AHd = 4439,39 + 15347,93 = 19787,32 h Izračun je pokazal, da se je komercialna hitrost, ki je v aprilu leta 2007 znašala 16,45 km/h v povprečju povečala na 16,58 km/h istega časa leta 2008. Torej v aprilu leta 2008 je bilo manj čakanja.

4.1.11 Eksplotacijska hitrost v podjetju PLOJ d.o.o.

Eksplotacijska hitrost je razmerje med prepeljanimi kilometri in skupnim časom dela vozil – eksplotacijski čas vozil22. APRIL 2007:

Ve = AHd

AK = 96,13786

290583= 21,07 km/h

APRIL 2008:

Ve = AHd

AK = 93,15347

328219= 21,38 km/h

Izračun je pokazal, da se je eksplotacijska hitrost, ki je v aprilu leta 2007 znašala 21,07 km/h v povprečju povečala na 21,38 km/h istega časa leta 2008. Eksplotacijsko hitrost sestavljajo vožnja, krajši postanki v prometu in same priprave na delo.

4.1.12 Koeficient izkoristka delovnega časa v podjetju PLOJ d.o.o. Koeficient izkoristka delovnega časa je enak razmerju števila avtour vozila ki vozi in številu avtour vozila ki dela23. APRIL 2007:

δ = AHd

AHv= 96,13786

2,3876= 0,281




APRIL 2008:

δ = AHd

AHv= 93,15347

39,4439= 0,29

Izračun nam je pokazal, da se je izboljšal izkoristek delovnega časa v podjetju PLOJ d.o.o., ki je v aprilu leta 2007 znašal 0,281 na 0,29 istega meseca v letu 2008.

4.1.13 Povprečna razdalja prevoza ene tone tovora v podjetju PLOJ d.o.o. Srednja oddaljenost prevoza ene tone tovora je enaka razmerju med ustvarjenim prevoznim delom in količino prepeljanega blaga23. APRIL 2007:

Ktt = Q

U= 4,6044

3538310= 585,38 km

APRIL 2008:

Ktt = Q

U= 16,4301

54,2757426= 641,1 km

U – ustvarjeno prevozno delo Q – količina prepeljanega blaga Iz izračuna smo ugotovili, da se je povprečna razdalja ene tone tovora povečala za 55,72 kilometrov.

4.1.14 Povprečna dolžina vožnje s tovorom v podjetju PLOJ d.o.o. Srednja dolžina vožnje s tovorom je enaka razmerju med skupno prepeljano potjo s tovorom in številom opravljenih voženj24. APRIL 2007:

Kst = Z

AKt= 414

242350= 585,38 km

APRIL 2008:

Kst = Z

AKt=

438

280797= 641,1 km

Z – število opravljenih voženj s tovorom




Izračun nam je pokazal, da se je Povprečna dolžina vožnje s tovorom v podjetju PLOJ d.o.o. povečala za 55,72 kilometrov, kar nam pove, da so bile vožnje s tovorom daljše.

4.2 Primerjalna tabela dobljenih rezultatov V tabeli so podani rezultati za mesec april 2007 in april 2008 in na osnovi teh podatkov bomo opravili primerjalno analizo.

APRIL 2007

APRIL 2008

α = 0,8 α = 0.797

α΄= 0,81 α΄= 0,802

αt = 0.99 αt = 0.99

β = 0.83 β = 0.85

ε = 0,58 ε = 0,39

γ = 0,58 γ = 0.39

ρ = 0.69 ρ = 0.71

δ = 0.281 δ = 0.29

Kpd = 346,75 km Kpd = 361,07 km

Ktt = 585,38 km Ktt = 641,1 km

Kst = 585,38 km Kst = 641,1 km

Vp = 74,97 km/h Vp = 73,94 km/h

Vk= 16,45 km/h Vk = 16,58 km/h

Ve = 21,07 km/h Ve = 21,38 km/h

U = 3535253,83 tkm U = 2768881,546 tkm

Q = 6039,24 t Q = 4318,95 t Tabela 2: Primerjalna tabela dobljenih rezultatov



00,10,20,30,40,50,60,70,80,9

1

α α΄ αt β γ ρ δ ε

apr.07apr.08

Slika 20: Primerjava koeficientov med aprilom 2007 in aprilom 2008 Delovna izkoriščenost voznega parka podjetja PLOJ d.o.o. je upadla iz 0,8 na 0,797, kar pove, da se je tehnologija dela poslabšala. Vzrok za to lahko iščemo predvsem v slabši organizaciji transporta. Izkoriščenost sposobnega dela voznega parka se je zmanjšala iz 0,81 na 0,802, predvsem zaradi slabšega načrtovanja in usklajevanja transporta, ki je delo prometnika ( vozila so več stala ). Tehnična sposobnost voznega parka je enaka in zelo visoka, kar nam pove, da je služba za vzdrževanje in kontrolo korektno opravljala svoje delo. Redno so bili izvedeni tehnični pregledi, opravljalo se je sprotno vzdrževanje in popravilo vozil. Izkoristek prevoženih kilometrov se je povečal zaradi dobre organizacije – izbor najkrajše možne transportne poti, ter priskrba povratnega tovora v bližini raztovarjanja, kar pomeni manj praznih kilometrov. Statična in dinamična izkoriščenost nosilnosti vozila se je zmanjšala iz 0,58 na 0,39 predvsem zaradi upada transporta pločevine, ki ga je v letu 2007 prevzela železnica. V letu 2008 je podjetje PLOJ d.o.o. prepeljalo več tovora kot so svetilke, deli za svetilke, ohišja, ki predstavljajo lažji vendar prostorninsko zajetnejši tovor in posledično so se povečale neustaljene vožnje, kar pomeni tudi več dela za samega prometnika. Izkoristek časa je narasel iz 0,69 na 0,71, kar pove, da se je delavnost v letu 2008 povečala - proizvodni proces transportne storitve se je povečal. Tudi pri analizi transportne učinkovitosti s pomočjo kazalcev uspešnosti smo ugotovili upad statične in dinamične izkoriščenosti, kar je posledica upada transporta pločevine, kot smo že večkrat opisali in posledično neustaljene vožnje in pojavi se nam enak problem kot smo ga opisali v poglavju 3. ( posodobitev informacijskega sistema za čim hitrejšo odzivnost in zagotavljanje ažurnih informacij )



5 MOŽNE IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKIH PROCESOV – TEHNOLOGIJE PREVOZA V PODJETJU PLOJ D.O.O. Dandanes je izredno pomembna kvaliteta dela, dobra organizacija prevoza ter nenehno izpopolnjevanje. Seveda sta tržišče in želja kupca neodklonljiva v novih - proizvodno-tehnoloških pogojih. V kolikor želi biti podjetje konkurenčno, mora biti ob moderni tehnologiji organizirano tako, da zagotavlja storitev v ustrezni količini pravočasno in s ceno, ki jo sprejme trg. To bo namreč najlažje doseči z vedno novim uvajanjem in ustvarjanjem kakovostnega informacijskega sistema, podprtega z računalnikom in izpolnjevanjem organizacije ter organizacijskih oblik in struktur. Ker so se pri podjetju PLOJ d.o.o. zmanjšale stalne vožnje, kot je bilo razvidno iz analize ( prehod pločevine na železnico ) in je vedno več neustaljenih voženj, smo se osredotočili predvsem na posodobitev informacijskega sistema, s katerim bi lahko izboljšali tehnologijo prevoza. Iskanje tovora je zelo zamudno, zato bomo tudi na tem področju podali možno izboljšavo dela. Izredno pomembno je, da se informacijska tehnologija posodablja iz dneva v dan. Potrebno je spremljati novosti v informacijski tehnologiji in težiti k temu, da si zagotovimo čimveč informacij o stanju vozila in tovora. Iz same slike 19 v poglavju 3 je razvidno, da se je drastično zmanjšal prevoz pločevine ( ploščato in okroglo železo) katerega je prevzela železnica in posledično so se povečale neustaljene vožnje, kar pomeni več dela za samega prometnika, ki bi potreboval ažurne informacije in čim hitrejšo odzivnost, ki mu jih obstoječi informacijski sistem ne zagotavlja. Tudi pri analizi transportne učinkovitosti s pomočjo kazalcev uspešnosti v poglavju 4 smo ugotovili, upad statične in dinamične izkoriščenosti, kar je posledica upada transporta pločevine, kot smo že večkrat opisali in posledično neustaljene vožnje in pojavi se nam enak problem kot smo ga opisali v poglavju 3. ( posodobitev informacijskega sistema za čim hitrejšo odzivnost in zagotavljanje ažurnih informacij ) Tukaj vidimo največjo pomanjkljivost, katero bi lahko odpravili z uvedbo sistema Transics in TimoCom. Transics omogoča ažurne informacije, on-line komunikacija z voznikom, pozicioniranje vozila ob katerem koli času, ter avtomatični prenos podatkov v zvezi s stroški in vsemi potrebnimi podatki pri nakladanju in razkladanju. Sistem TimoCom je borza natovarjanja, ki olajša delo disponentu, saj omogoča preglednost in vse podatke v zvezi z natovarjanjem in raztovarjanjem na enem mestu. S tem bi se povečala odzivnost in fleksibilnost podjetja.

5.1 Transics

Podjetje Transics25 je svetovno priznano in uveljavljeno podjetje na področju upravljanja z voznimi parki. Rešitvam podjetja Transics zaupa že več kot 800 logističnih podjetij. Računalnike podjetja Transics za vgradnjo v tovorno vozilo ima nameščeno že več kot 45.000 vozil.

25 http://transics.com



Rešitve podjetja Transics zajemajo naslednja funkcionalna področja:

1. DISPONENTI

• On-Line kumunikacija z voznikom, kontrola dostave sporočila in potrjevanje branja sporočila Avtomatično proženje alarmnih sporočil

• Vizualizacija pozicije vozil na digitalnem zemljevidu • Pozicioniranje vozil glede na vnaprej določene referenčne točke na zemljevidu

(npr, vaši kupci, bencinski servisi, …) • Možnost posredovanja sporočila na mobilni telefon • Pošiljanje naročila vozniku neposredno iz programske opreme za planiranje • Spremljanje naročil v realnem času • Izgradnja podrobnih poročil o poti voznikov • Avtomatično generiranje alarminh sporočil ob vstopu v določeno geografsko

območje (Geofencing)

2. VOZNIKI

• Enostavna uporaba vgrajenega računalnika • Integrirana inteligentna navigacija • Avtomatična registracija časa, pozicije, razdalje, hitrosti • Povezava z Digitalnim Tahografom • Alarmna sporočila, ki olajšajo spremljanje vseh regulatornih predpisov (hitrost

vožnje, počitki, vožnja) • Povezava z centrom preko sistema izmenjave sporočil • S smart kartico voznika prenos časov vožnje in časov počitka na naslednje

vozilo, ki ga voznik uporablja • Gumb S.O.S. • Pregled delovnega naloga (spisek naročil) • Upravljanje s stroški na pot

3. VODSTVO PODJETJA

• Analiza časov za postanek in vožnjo • Možnost integracije z obstoječimi aplikacijami • Upravljanje in pregled nad stroški • Analiza sporočil izmenjanih med vozniki in bazo podjetja • Poročilo o poti, porabljen čas, razdalje in pregled nad podatki iz Digitalnega

Tahografa • Spremljanje ponovnih točenj goriva in porabe goriva • Analiziranje stila vožnje (statistika pospeševanja in zaviranja) • Poročila o tovoru in morebitnih škodah na tovoru • Spremljanje porabe po vozniku preko povezave s CAN Bus sistemom

5.1.1 Delovanje sistema Transics - računalnik v vozilu Quattro+

Zmogljiva in robustna naprava za vgradnjo v vaše vozilo. Enostavna uporaba s tipkami in uporabniški vmesnik v več različnih jezikih (Slovenski, Hrvaški, Angleški, Nemški, …) omogoča hitro priučitev za ravnanje z napravo. Inteligentni sistem navigacije je integriran v napravo. Na napravo je možno priključiti tudi zunanje enote (Digitalni Tahograf, CAN Bus,



Bar code skener, digital pen, …). Smart kartica, ki jo ima voznik omogoča enostaven prenos vseh podatkov o vozniku iz vozila v vozilo.

Slika 21: Prikaz računalnika Quattro+ in smart kartice

5.1.2 Programska oprema za upravljanje z voznim parkom

Programska oprema s svojimi moduli omogoča učinkovito upravljanje in nadziranje vašega voznega parka. Uporabniški vmesniki vseh modulov so prevedeni tudi v Slovenski in Hrvaški jezik.

Transics Management Software (TMS) omogoča:

• Centraliziranje vseh informacij • Podrobne analize in poročila o vozniku in vozilu • Upravljanje s stroški in ukrepanje v skladu s tem • Hitro poročanje o nastalih odstopanjih • Analize o porabi in polnjenjih z gorivom • Statistika hitrosti in vrtljajev vaših voznikov

Slika 22: Prikaz delovanja Transics Management Software



Transics Fleet Monitor (TFM) omogoča:

• V vsakem trenutku pozicijo in status vaših vozil v realnem času ter grafični prikaz • Pregled nad poslanimi in prejetimi poročili in spremljanje statusov • Spremljanje vašega tovora in dogajanja z njim • Nastavitev in spremljanje alarmov

Slika 23: Prikaz delovanja Transics Fleet Monitor

5.1.3 Komunikacija in dostop do aplikacij SIM, kartica ki je vgrajena v napravo Quattro+ omogoča ti. cenovno neomejeno komuniciranje (ang. Flat-Fee) preko mobilnega podatkovnega omrežja GPRS. Ne glede na količino poslanih sporočil in izmenjanih podatkov med bazo podjetja in vašimi vozniki je strošek za komunikacijo vedno isti.Dostop do aplikacij poteka v ti. hosting načinu. Vse aplikacije so nameščene na oddaljenih strežnikih, kar zagotavlja maksimalno razpoložljivost delovanja v načinu 24/7 (24 ur na dan, 7 dni na teden). Edina zahteva za dostop do aplikacij je širokopasovna povezava na Internet (ADSL, VDSL, optika,…). Do aplikacij tako lahko

Slika 24: Prikaz delovanja sistema Transics



5.1.4 Digitalni Tahograf

EU regulativa opredeljuje, da morajo biti od 1. maja 2007 vsa na novo registrirana vozila opremljena z Digitalnim Tahografom. Delodajalci morajo po zakonodaji evidentirati delovni čas oseb, ki opravljajo mobilno dejavnost. Podatke iz voznikove kartice digitalnega tahografa je potrebno minimalno vsakih 28 dni shraniti na varno mesto. Minimalno vsakih 90 dni je potrebno iz Digitalnega Tahografa prenesti kompletno vse zapise, ki so shranjeni na njem. Certificirane rešitve podjetja Transics omogočajo izvedbo vseh teh opravil na daljavo preko mobilnega omrežja. Tako zaradi tahografa ni več potrebno vračanje vozil v bazo podjetja. Poleg tega nudimo tudi rešitve za ustrezno arhiviranje podatkov iz digitalnih tahografov.

Slika 25: Prikaz delovanja digitalnega tahografa

5.1.5 Storitve in svetovanje Namestitev opreme podjetja Transics nima nobenega pomena, če se vrhunska tehnologija ne integrira z vsemi poslovnimi procesi. Poskrbljeno je tudi za kompletno projektno vodenje vpeljave rešitve Transics, ki zajema:

• Posnetek stanja • Evidentiranje težav in postavitev ciljev za odpravo le teh • Namestitev strojne in programske opreme • Testiranje opreme v realnem okolju • Profesionalna pomoč in podpora • Šolanje • Dokumentacija v Slovenskem in Hrvaškem jeziku

5.2 Uporaba informacijskega sistema TIMOCOM TimoCom26 TRUCK & CARGO borza natovarjanja je virtualno mesto na tržišču za špediterje in prevoznike. Širom Evrope dnevno vnašajo podjetja ( 67.000 uporabnikov iz 44 evropskih držav ) do 172.000 praznih kamionskih in natovornih kapacitet ( stanje: 14.10.2008 ). Kot minimalne sistemske potrebe zadostujejo računalnik z Windows programom in modem (

26 http://www.timocom.com



pretvornik digitalnih signalov ). Baza podatkov ima pregleden ekranski prikaz in je zelo enostavna za koriščenje. Uporablja se lahko na dvajset različnih jezikih. Koristnik ima svoboden izbor prenosa podatkov: analogno preko modema, digitalno preko ISDN- a ali preko interneta. Princip elektronske borze natovarjanja je enostaven. Disponent vnese svoje prazne kamionske in natovorne kapacitete v svoj računalnik. Nato prenese svoje ponudbe, preko digitalne telefonske veze ali preko interneta do centralnega računalničarja borze natovarjanja, sebi pa istočasno pridobi ponudbe drugih ponudnikov. Nato lahko v miru na svojem računalniku pregleda vse ponudbe, katere ga zanimajo.

5.2.1 Prikaz delovanja TIMOCOM sistema Vsebovanje aktualnih ponudb natovarjanja Prikazani podatki predstavljajo realne ponudbe iz njihove baze podatkov. Kot je prikazano spodaj lahko izbiramo med posameznimi državami ( za primer smo vzeli transport iz Nemčije za Slovenijo ) in nato kliknemo na tipko prikazponudb. V spodnji tabeli se nam nato prikažejo vse odprte ponudbe.

iz države

D za državo

SLO

Prikazati ponudbe natovora

iz države

D za državo

SLO

Prikazati ponudbe natovornega prostora

Slika 26: Prikaz ponudbe TIMOCOM sistema iz baze podatkov



Izbor mednarodnega transportnega tovora

| nova relacija | naprej | [1-10] Termin od do Dolžina Teža Nadgradnja

[Info] 14.10.08 D 00000... AUGSB... SLO HR,BIH... 13.60 m 24 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 00000... DORT... SLO ... 15.50 m 24 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 00000... OSNAB... SLO LJUBLJA... 13.60 m 24 t Cerada

[Info]14.10.08 D 00000... KEHL... SLO ... 13.60 m 24 t Cerada

[Info]14.10.08 D 00000... Wurz... SLO ... 13.60 m 24 t Cerada

[Info]14.10.08 D 00000... SIEGE... SLO LJUBLJA... 13.60 m 24 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 07426... König... SLO _... 13.60 m 24 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 28000... Breme... SLO _... 7.30 m 3.20 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 28000... Breme... SLO HR, BIH... 7 m 3.50 t Cerada

[Info] 14.10.08 D 30000... Hanno... SLO ... 13.60 m 24 t Cerada Tabela 3: Prikaz vseh odprtih ponudb Tako kot smo zgoraj navedli smo za prikaz izbrali ponudbe prevozov iz Nemčije za Slovenijo. Iz tabele 3 so razvidni podatki kot je sama pot ( odvisno, kje v Nemčiji smo raztovarjali – poiščemo nam najugodnejšo in najbližjo lokacijo ), dolžina, teža ter nadgradnja ( torej izberemo profil, ki ustreza tehničnim karakteristikam našega tovornega vozila) in nato potrdimo prevoz. Na ta način bi olajšali delo disponenta, ki za iskanje tovora ne bi več porabljal nepotrebne energije in časa.



6 SKLEPNE UGOTOVITVE Namen diplomskega dela je bila ugotovitev sedanjega stanja v podjetju PLOJ d.o.o. in s pomočjo novih tehnologij informacijskega sistema izboljšati njegovo učinkovitost dela. V nalogi smo podali tudi vizijo in cilje samega podjetja, opisali njihov vozni park ter tehnološke značilnosti tovorov prepeljanih v določenem obdobju. Osredotočili smo se predvsem na april leta 2007 in april 2008. Ugotovitve v diplomskem delu so realne glede na delo v podjetju PLOJ d.o.o. na osnovi ugotavljanja učinkovitosti tehnoloških procesov – tehnologije prevoza. S pomočjo prostorske in časovne analize smo ugotovili določene prednosti in slabosti v poslovanju podjetja, kakor tudi njegovo učinkovitost izrabe prevoznih sredstev in nato na osnovi rezultatov ugotovili, kakšna je njihova delovna storilnost. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in podali analizo njihove uspešnosti ter ugotovili, da je ob dobri organizaciji in delu bila njihova transportna učinkovitost dokaj uspešna. Opazili smo, da se je drastično znižal prevoz pločevine, katerega je prevzela železnica in posledično so se povečale neustaljene vožnje, kar pomeni tudi več dela za samega prometnika. Njihov način iskanja tovora je zelo zamuden, saj mora prometnik kontaktirat oziroma poklicat vse prevoznike dokler ne najde tovora. Na tem področju bi lahko izboljšali delo z uvedbo TIMOCOM informacijskega sistema, ki deluje kot borza natovarjanja za prevoznike in špediterje.

Svojo organizacijo tehnologije prevoza bi lahko izboljšali tudi z uporabo Transics informacijskega sistema za sledenje tovornih vozil. Natančne in ažurne informacije o lokaciji vozil so med najpomembnejšimi pogoji za učinkovitost sodobnih logističnih sistemov. V sistemu Transics so združene z nadzorom nad vozili in zmogljivo komunikacijo z vozniki, ter takojšnjim prenosom informacij, kar omogoča učinkovito in kakovostno izvajanje poslovnih operacij.

Torej če podamo končno oceno, bi podjetje PLOJ d.o.o. zaradi vse večje konkurence in potrebe po čim večji fleksibilnosti moralo dajati večji poudarek na inovacije, kajti le tako lahko ostane v koraku s časom in zadovolji potrebe uporabnikov, ki so vse bolj zahtevni in neusmiljeni.



7 LITERATURA IN VIRI Knjige: Anton Čižman : Logistični management v organizaciji 2002, Upravljanje logističnih procesov v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj 2001 Bogović, B., Luketić, M. (1995): Prijevoz robe, Sveučilište u Zagrebu, Fakultet prometnih znanosti, Zagreb. Brest, J.,Zazula, D., Žalik, B. (1999): Osnove računalniške tehnologije, Visoka zdravstvena šola, Maribor. Godnič, C. (2001): Tehnologija prometa, Samozaložba, Maribor. Jakomin, L., Zelenika, R., Medeot, M. (2002): Tehnologija prometa in transportni sistemi, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet , Portorož. Kolenc, J. (1998): Organizacija in tehnologija cestnega prometa, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet , Portorož. Kolenc, J. (1997): Infrastruktura cestnega prometa, Fakulteta za pomorstvo in promet , Portorož. Lesjak, D.(2001): Informatika, Ekonomska poslovna fakulteta, Maribor. Lipičnik, M., Pepevnik, A. (1999): Tehnologije prometnih sistemov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Maribor. Oblak, H., Mulej, M. (1998): Organizacija poslovanja prometnih podjetij, Studio Lineja, Maribor. Pepevnik, A. (2007): Tehnologija prometa 2. del, skripta, Maribor. Pepevnik, A. (2002): Tehnologija prevoza tovora, Samozaložba, Maribor. Sever, D. (1999): Tehnologija cestnega prometa, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor. Zupančič, S. (1998): Ekonomika transporta, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Poročila, interni dokumenti: Podjetje PLOJ d.o.o. interna dokumentacija ( 2008 ) Spletne strani: Uradni list RS, 1999, št.89, 52 člen, str. 13478. http://www.uradni-list.si/ http://www.tehnoservis.si ( 2008 ) http://www.timocom.com ( 2008 ) http://transics.com (2008) http://www.ploj.si/ (2008)



KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz tovornjakov za prevoz blaga pod ponjavo v klasičnih polprikolicah................13 Slika 2: Prikaz tovornjaka za prevoz blaga pod temperaturnim režimom z vozilom hladilnik.13 Slika 3: Prikaz dimenzij klasičnih prikolic................................................................................14 Slika 4: Prikaz dimenzij hladilnika...........................................................................................14 Slika 5: Prikaz tovornjakov za izredne prevoze......................................................................15 Slika 6: Prikaz dimenzij in vrst priklopnih vozil za izredne prevoze........................................16 Slika 7: Prikaz dimenzij in vrst priklopnih vozil za izredne prevoze........................................16 Slika 8: Elementi tehnologije cestnega prometa v najširšem smislu......................................17 Slika 9: Prikaz EURO palete in njene mere............................................................................20 Slika 10: Viličar.......................................................................................................................21 Slika 11: Količina prepeljanega tovora v mesecu april 2007 in april 2008..............................24 Slika 12: Prikaz transporta tovora – svetilke in elektro material za april leto 2007 in 2008.........................................................................................................................25 Slika 13: Prikaz transporta tovora – komponente avtodvigal in sestavni deli avtodvigal za april leto 2007 in 2008.............................................................................................26 Slika 14: Prikaz transporta tovora – pločevina: ploščato in okroglo železo za april leto 2007 in 2008............................................................................................................26 Slika 15: Prikaz transporta tovora – iverne plošče za april leto 2007 in 2008.......................27 Slika 16: Prikaz transporta tovora – papir za april leto 2007 in 2008.....................................28 Slika 17: Prikaz transporta tovora – hitro pokvarljivo blago za april leto 2007 in 2008..........28 Slika 18: Prikaz transporta tovora – ostalo za april leto 2007 in 2008...................................29 Slika 19: Primerjava celotnega tovora prepeljanega v mesecu april 2007 in april 2008……30 Slika 20: Primerjava koeficientov med aprilom 2007 in aprilom 2008....................................43 Slika 21: Prikaz računalnika Quattro+ in smart kartic.............................................................46 Slika 22: Prikaz delovanja Transics Management Software...................................................46 Slika 23: Prikaz delovanja Transics Fleet Monitor..................................................................47 Slika 24: Prikaz delovanja sistema Transics...........................................................................47 Slika 25: Prikaz delovanja digitalnega tahografa....................................................................48 Slika 26: Prikaz ponudbe TIMOCOM sistema iz baze podatkov............................................49 KAZALO TABEL

Tabela 1: Podatki potrebni za izračun za mesec april 2007 in april 2008...............................32 Tabela 2: Primerjalna tabela dobljenih rezultatov...................................................................42 Tabela 3: Prikaz vseh odprtih ponudb....................................................................................50 KAZALO DIAGRAMOV

Diagram 1: Organizacijska shema podjetja PLOJ d.o.o...........................................................5 Diagram 2: Vizija in cilji podjetja PLOJ d.o.o............................................................................6 Diagram 3: Prikaz stopnje izobrazbe zaposlenih v podjetju.....................................................7

izboljŠava transportne storitve v podjetju ploj d.o.o. · prednosti cestnega transporta v...

Documents