V sistem se nam i e zamafijski element

vzrl

Dr. IGOR LUKŠIČ,predsedniksocialnihdemokratovMATIJA STEPIŠNIKGospod Lukšič, kakšna bo kajjesen?"Kot vsaka bo. Vsak bo žel, kar jesejal. Letos ni tolkla toča, je bila pasuša. Za nas se ne bojim, 2. junijasmo na kongresu utrdili koreni-ne. Za vlado, kije delala slabo, kerje nesposobna, pa bo pridelek slab,kar je skrajno neprijetna vest tudiza vse nas."Egon Zakrajšek nam iz Washing-tona sporoča, da brez pomoči odzunaj te države negre rešiti. Premier pa dodaja, danam oktobra grozi nelikvidnost.Pravzaprav katastrofični obeti.Jim verjamete?"Grde napovedi so. V precejšnjemdelu so posledica nesposobnostiJanševe vlade. Še vedno imamoznanje in vire, da sami rešimokrizo, nimamo pa vlade, ki bi jihznala odločno uporabiti."Vedno je možnost konstruktivnenezaupnice, s katero lahko po-skušate prevzeti oblast."Leta 2011 smo šli na volitve, kerje bil en del političnega telesa pre-pričan, da zna bolje upravljati todržavo. In je za to dobil mandat.Po dveh mesecih se je pokazalo, daje vlada povsem nesposobna, dase ne namerava ukvarjati s krizo,ampak gre le za to, da se v državovsadijo ali pa utrdijo ideološki na-stavki neoliberalizma. Na isti seji,ko smo ratificirali fiskalni pakt,so zmanjšali davek na dobiček. Vistem trenutku, ko smo potrdili

zavezo o uravnoteženju prora-čuna, so oni povečali proračun-sko luknjo za 250 milijonov evrovna letni ravni. Janševo mahanje sfiskalnim pravilom kot ključnem

protikriznem ukrepu je pač edenod manevrov iz njegovega široke-ga nabora metanja dimnih bombin slepilne radikalizacije razmer.To ni slovenski unikat, to so Janšipriučili konservativni strategi.Desnica baranta s strahom, levicastavi na upanje. Če ste opazili, jeJanša za oktober že napovedalnovo krizo. Tako pač desnica držisvoje ljudi na kupu."Takrat se je s tem ukrepom raz-bremenilo gospodarstvo. Pod-jetniki velikokrat pravijo, da jeslovensko ekonomsko okolje pre-regulirano, preveč obremenjenoin neprivlačno za investicije."Cel mandat 2004-2008 so razbre-menjevali gospodarstvo, da smoprišli v fiskalno krizo. Podjetni-ki bi potrebovali stimulacije, dase davek na dobiček zmanjša vobsegu investicij, ki bi jih izvedliv Sloveniji. Če bi sredstva plasi-rali torej doma, bi jih davčno raz-bremenili. Mi pa imamo v državi

investicijski štrajk. Morali bi spre-jeti začasni protikrizni

zakon, s katerimbi spodbudiliplasiranje pri-hrankov v del-nice slovenskih

sistemskih bank,zavarovalnice in

obveznice Repu-blike Slovenije. Pri

nas se letno ustvariokoli dve milijardi neto

prihrankov, od leta 2004pa jih je v tujino odteklo pribli-

žno šest milijard, od tega velikov davčne oaze. Ti visoki prihrankiSlovenijo tudi razlikujejo od Grčije,Španije in Portugalske. Banke, za-varovalnice in pokojninske družbev pretežno državni lasti ter paradr-žavni skladi bi bili ob tem obvezanivse premoženje v tujini kot kratko-ročni kapital v nekem doglednemroku vrniti v Slovenijo, paradržav-ni skladi pa bi bili prvenstvenonamenjeni dokapitalizaciji strate-ških podjetij. Predlagamo poseben

protikrizni davek na premoženjeslovenskih rezidentov v davčnihoazah ter davčno amnestijo zanje,če jih vrnejo, za vse posle sloven-skih rezidentov pa bi predpisaliničnost pogodbenih klavzul, veza-nih na bonitetne ocene."

In Bruselj bi to mirno gledal? Tobi bil pretiran državni intervenci-onizem."Ni več možnosti, da bi posebej iz-birali. To so po našem zadnje bilke.Do uvedbe skupnih evrskih ob-veznic bi morali nujno angažiratidomače prihranke in si sami poma-gati. Kar bi morali jasno in glasnopovedati tudi v Bruslju."Kar nekaj zadnjih vlad je moralodelati slabo, da je kriza razgalilavse stranpoti tranzicije, neprila-gojenost gospodarstva, plenjenjepo bankah in firmah ..."Moram se strinjati s kolegom Dre-novcem, ki opozarja, da bi moraladržava po prvih korakih tranzici-je iti v nov razvojni zagon že tampo letu 2000. Predvsem na po-dročju visokega šolstva, znanostiin inovacij, torej znanja, bi moralinarediti prebojne korake, mi pasmo se začeli utapljati v ekonomijiprovizij, premikanja iz žepa v žepin lastninjenja razlik, ki so v temprocesu nastale. Najbolj grobo soti vulgarno kapitalistični procesipotekali med 2004 in 2008, prej-šnja Pahorjeva vlada pa ni uspelanarediti dovolj radikalnega zasukanazaj v leto 2000, ko je imeladržava še dobre nastavke za razvoj.Smo pa veliko vlagali v znanje,podprli izvoznike in ohranili soci-alno povezanost. Brez teh potez biže bili pod vodo."Zdajšnji šef vlade pravi, da je re-kordno zadolževanje v Pahorje-vem času mlinski kamen, ki ga jeizjemno težko sneti."Prejšnja vlada je podedovala ogro-mno zadolženost, ki se je nakopiči-la med 2004 in 2008 v privatnemsektorju. Gre za 25 milijard evrovdodatnega dolga. Od 1945 do 2004

se je Slovenija zadolžila za 160 od-stotkov manj kot obdobju od 2004do 2008. Janša je še pospeševalpregrevanje gospodarstva, name-sto da bi ustavil te privatne apetite,ko je bil denar poceni in dostopen.Vlada je zahtevala, da se nekate-re ceste končajo do 2008. Spomni-mo se vinjet, brezplačnega drugegaotroka v vrtcu, brezplačne malicein drugih predvolilnih bonbonov.Takrat so prodali veliko premože-nja države, namesto da bi ga kopiči-li. Vsak dober makroekonomist ve,da po letih debelih krav pridejo letasuhih krav. Zmanjšali so davke za900 milijonov in za eno desetinopovečali odhodke."Vmes pa tema? Ali kako? Ali nistebili na oblasti, da bi kaj spremeni-li, popravili?"Nismo bili dovolj odločni in uspe-šni. Davke bi morali vrniti na ravenleta 2007, s čimer bi mašili luknjopri prihodkih. Brezkompromisnobi morali ukiniti predvolilne Janše-ve posladke in minimalno zategni-ti pas. In se državi ne bi bilo trebatoliko zadolževati."Kaj storiti z bankami, ki so bilepravzaprav samopostrežnice za"posvečene"? Spet so nas ta tedenšokirali podatki o nasedlih kredi-tih, kot izhaja iz tajnega poročilabanke Slovenije."Potrebovali bi natančno revizi-jo sistemskih bank. Očitno se je vmandatu 2004 do 2008 delilo kre-dite brez ustreznih kritij."Peter Kraljic je na tem mestu prej-šnji teden dejal, da je sanacijabank prvi korak, da gospodarstvozačne delati."Slaba banka ni rešitev, ker bi biliodpustki previsoki. Ne moremobankam kar odpustiti vsega sla-bega in jim z državnim denar-jem omogočiti novega starta, neda bi kdo odgovarjal za posledice.Država bi morala iti v te banke la-stniško in prevzeti odgovornost.Ampak neoliberalci, ki nam vla-dajo, so prepričani, da je država žesama po sebi slab gospodar. AUKNje v dveh letih dvignila dobiček odnegativnih številk do 2, 2- odstotnerasti. Če imaš sistem, ki omogočaverodostojno in transparentno ka-drovanje na upravljavske pozicije,potem zadeva funkcionira."Ja, ta isti AUKN je šef vlade prijavilprotikorupcijski komisiji zaradisuma, da so se tam lomili lobijskiinteresi."Nobena družba, ki upravlja tako

veliko premoženje, ni imuna zapritiske privatnih interesov. Na za-četku so bile težave, a sistem se jevzpostavil in je deloval. Prek sis-tema AUKN nikoli ni prišla tajni-ca avtošole v nadzorni svet ene odbank. Ali pa učitelj golfa v kak drugnadzorni odbor. To je bilo nemo-goče. Zdaj smo se vrnili k direktne-mu strankarskemu kadrovanju vgospodarstvu. Cel zakon o držav-nem holdingu je katastrofa, saj greza sistem pokrivanja hitrih prodajdržavnega premoženja. Vlada se znjim kvalificira kot prodajalec dr-žavnega premoženja za kakršno-koli ceno, in to mimo državnegazbora. Ta še zdaj ni sprejel strategijerazpolaganja z državnim premože-njem. Sod in Kad bi se morala v temčasu s posebnim zakonom usmeritik pomoči državi pri izhodu iz krizein bi začasno prestavili obvezno-sti, ki jih imata iz naslova dena-cionalizacije in tako naprej. To sopoteze, ki nas še lahko ohranijo su-verene v svoji ekonomski politiki.Doslej predstavljena politika nimanobene razvojne dimenzije in je leposlušanje siren iz Berlina in prejiz Pariza ter sledenje plenilskemunagonu, da bi odnesli še preostalodržavno srebrnino."Do idej dua Merkozv ni bil ravno-dušen niti Pahor. Obratno. Bil jevelik fan tega vlaka."Nekaj časa je še izgledalo, da bi Slo-venija lahko stopila v ligo tistih, kibi lahko v prihodnjih letih najhitre-je napredovali. Imeli smo posebnasporazuma s Francijo in Nemčijo, sčimer smo postavili dobro strate-ško pozicijo, a je bil most do uspehapožgan na trojnem referendumupredvsem po zaslugi SDS."In sindikatov, vaših "naravnih" za-veznikov."V odnosu do njih smo naredilinekaj nepotrebnih napak. Nekate-ri od akterjev so napačno ugotovili,da sindikati niso strateški partnerjiza nas in jih je treba v imenu reše-vanja krize zaobiti."

Janševa vlada na mizo vrača vašereforme - pokojninsko, trg dela ...V pomembnem delu bodo podob-ne. Torej bi morale dobiti esdeje-vo podporo?"Reforme bomo podprli, če nebodo kot zakon o uravnoteženjujavnih financ vsebovale ideolo-škega revanšizma in bodo vsebin-sko vzdržne za naše poglede. Minismo požigalci domače zemlje,kot je SDS, da bi lahko na pogori-šču potem vladali. Pokojninsko

blagajno je treba razbremeniti, de-mografski procesi diktirajo nižanjepokojnin in dvig upokojitvene sta-rosti. Individualnih pokojninskihračunov na noben način ne bi pod-prli. V Avstraliji imajo sistem, da nadan, ko greš v pokoj, dvigneš denar,

ki so ga vplačeval, in ga imaš,dokler imaš. Če živiš predolgo, jetvoj problem. To je varčevanje in nepokojninski sistem. Informativniizračun je prav tako dvorezen meč,ker omogoča, da ga bo nekdo lahkohitro pretvoril v realen račun.Sistem, da današnja generacije delaza tiste, ki so v penziji, mora ostati.Če si kdo želi varnost v starosti za-gotoviti še z varčevanjem, z vla-ganjem v drugi in tretji steber, jeto njegova stvar. Država pa moraposkrbeti za minimalno varno sta-rost vsakega človeka. In predvsemtistih, ki so delali."Isto kot na pokojninski sistempritiska demografija, spremem-be ekonomskih razmer in okoljasilijo tudi v spremembe trga dela."Imamo dobro delovno zakono-dajo, tudi kar se tiče fleksibilnosti.A delovna sodišča so zelo zožilainterpretacijo določil, ki se te do-tikajo. Nemogoče je, da po pravilusodišča pač odločajo v korist šib-kejšega in se ne vprašajo po pra-vičnosti. Podjetja so v tem smislunajmanj zaščitena, raje ščitimolastnike delovnih mest. Od tu padelodajalci ne zaposlujejo za nedo-ločen čas, da nimajo problemov priodpuščanju. To spiralo v napačnosmer je treba ustaviti."Kako počistiti javni sektor, ki jeprerazbohoten, je predrag, saj jebil in je ob državnih firmah odla-gališče za sinove, hčere, političnesoborce, znance in druge tovari-še?"Ko smo šli v demokracijo in samo-stojnost, je bilo jasno, da bo lastnadržava bistveno dražja. Desnestranke so tedaj zastopale teze onujnosti zmanjšanja javnega sek-torja. Pa smo dobili sistem, kije bilbistveno bolj bogat, razbohoten,netransparenten in neobvladljiv.Javne zadeve je treba upravljatikvalitetno. Naš javni sektor po šte-vilu zaposlenih glede na prebival-stvo ni prevelik, ne dela pa dobro,učinkovito. Neoliberalna mantraje, da je javni sektor klop, zajeda-vec realnega sektorja, pri čemerseveda namerno spregledajo, darealni sektor brez kvalitetne- »ga zdravstva, šolstva in tako naprejne more delovati. S tem so nare-

dili ogromno škode. Veste, v čemje problem? Vsak, ki dela v javniupravi, misli, da bo tam večno, daje popolnoma suveren in mu nitreba upoštevati nobene okolišči-ne. V predstavah ljudi, tudi odlo-čevalcev v javni upravi, imamovisoko stopnjo avtoritarnosti vrazumevanju avtonomije. Javnisektor ob tem ne opravlja svojefunkcije, ker je prestrašen. Ura-dniki v izogib hudemu kravalu inkritikam njihovih zakonskih pre-dlogov, uredb in drugih rešitev,ki so jih deležni, če v odločanjene vključijo zainteresiranih dele-žnikov, podjetij, lobijev z močni-mi odvetniki, raje delo prepuščajokar tem. In tako si ti kritiki' samipišejo zakone, v katere vtihotapi-jo svoje partikularne interese. Vsistem se nam je zažrl mafijski ele-ment. Spomnite se filmov, kjer pri-dejo v gostilno neki oboroženi tipi,vprašajo šefa, če rabi zaščito, in čeje odgovor negativen, vse razbijejo.Zato gostilničarji raje preventivnoplačujejo to varnost in zaščito. Tose nam dogaja v sistemu. Privatnezdružbe, povezane z močnimi od-vetniškimi hišami, delajo namestojavnega sektorja samo zato, da jemir. Javni sektor pa postaja v šte-vilnih segmentih vse bolj nesposo-ben, da bi opravil delo."Saj prevzemno zakonodajo so sipisali tedaj še bodoči tajkuni?"To je velik problem. Neoliberalnarevolucija je uspela vsadki misel-nost, da je država slaba. In dejan-sko so jo tudi načrtno razgradili.Večina sposobnega kadra je zaradislabih pogojev dela, plač in slabihmožnosti stimuliranja presežkovže zdavnaj pobegnila v zasebnisektor. In z znanjem iz javnega sek-torja se znajo lepo prebiti do javnihsredstev. Če pa jim ne uspe, pa na-redijo blazen kraval, češ, državaslabo dela."Bonitetne agencije so nas vzele napiko. Njihov pritisk se povečuje.Mu je sploh možno ubežati?"Tisti, ki se spomnijo dolžniškekrize 1979-1980, bodo povedali,da je bil v ozadju ameriški plan iz-črpavanja držav v razvoju in prektega velikega tekmeca, tedanjeSovjetske zveze. Postopek dvigo-vanja obresti na dolar se je končals padcem nekaterih režimov, pred-vsem pa je neoliberalizem kot ide-ologija zmagal v celem svetu. CeloKitajci so veselo sprejeli kapitali-stično biznislogiko. Po 30 letih, ko

je neoliberalizem v krizi in brezodgovorov, so si izmislili, priznaj-mo, intelektualno pravzaprav bri-ljantni mehanizem. Neodvisne'agencije odločajo, koliko bo moralaneka država iz javnih sredstev večplačati za denar, za kredite, obre-sti. In če pogledamo genezo tehagencij, vidimo njihovo vpetost vgrozde finančnega kapitala. In ob-vladujejo PR-agencije, podjetja zanove finančne mehanizme, nalož-bene hiše. Neoliberalizem je počr-pal vse možnosti, kako bi ljudemjemal denar iz žepa prek raznihoblik varčevanja, zavarovanj,naložb. In zdaj so se spravili najavne budžete. Tu je edina alterna-tiva okrepitev levice in uveljavitevnačela pravičnosti, solidarnosti.Cilj mora biti kvaliteta življenjaza vse, ne le za akterje finančnegasektorja. Plače že leta padajo, tudiza to, da se ohranja profite finanč-nega sektorja."Bo Janša preživel reformni val, kiga napoveduje za jesen? Vi ste znjim nasedli."Vse je v njegovih rokah. V našemsistemu je predsednik vlade močnafigura, funkcija stabilnosti je v nje-govi domeni."

Janša ni človek, ki bi odstopil kartako, čeprav je pozivov k temu ženekaj."Zdaj je v konstruktivni' fazi.Okvir reform, ki ga je zastavil dokonca jeseni, je realen. Česar ni vplanu, pa bi moralo biti, je dvigdavka na premoženje, davka naprofit in še kakega davka, izbolj-šanje davčne discipline. S tem bi vproračun lahko pripeljali 900 mili-jonov evrov. To bo signal tujini, dasmo sposobni preživeti z lastnimdenarjem. Kljub konstruktivnifazi Janše je treba vedeti, da tečeod začetka nastavljanje ljudi, ki sospecialisti za prodajo premoženja.Najprej je pod svojo kontrolo spra-vil vladno komuniciranje, obvešče-valno službo in vojsko, zdaj bo šepolicijo. Vmes pritiska na javno te-levizijo, ustanavlja si svojo. Vse sis-teme bo postavil tako, da bo lahkos propagando pokrival razprodajopremoženja in kontroliral more-bitni upor ljudi, ki ga ni izključiti.Morda se zgodi, da pritiskov ne bozdržal in bo šel. "

Ni ta druga Janševa vlada vseenomanj homogena, disciplinirana,kot je bila prva?"Izgleda tako. Pri ključni zgodbi,delitvi plena, torej premoženja, ki

je ostalo, so enotni. Najmanj po-memben je pri tem Desus, saj je prinjih dovolj že, da je predsednik napoložaju, ki mu imponira. Ta vladaje super eksponat tistih, ki mislijo,da se v Sloveniji da še kaj olastnititiin da je zdaj, ko so cene nizke, ide-alen čas. Zato ima visoko stopnjopodpore tovrstne elite, po drugistrani pa imamo še naprej visokostopnjo naivnosti na levem delu,tudi pri intelektualcih, ki mislijo,da gre za normalne demokratičnepostopke. Ne vzamejo si časa, da bipodrobneje pogledali procese, kijih na Slovenskem vodi Janša. Onje ralo potisnil v zemljo do dvehmetrov. In ne tako, kot je običaj-no pri demokratičnih vladah, ki lemalo potisnejo ralo pod površje inorjejo, da bi kaj bolje obrodilo. Onbo strukturno preoral Slovenijo.Če bo ostal štiri leta, bomo ostalibrez premoženja, Janševi soborcibodo dobili nagrade, kdo od njihše kakšno univerzo. Na vsak načinbi radi razformirali ljubljanskouniverzo, kije največja izpostavaznanja pri nas."SD je z oviranjem Jankoviča, ki jevendarle dobil volitve, sokreiraloblikovanje desne koalicije."SD je po 2. juniju, odkar sem pre-vzel stranko, bistveno drugačna odSD pred tem."Kako? SD je v fazi prehoda? Boostrejša opozicija kot pod Pahor-jem?"Težko je biti ostrejša opozicijadestruktivni vladi, in to v razme-rah, ko je večina leve elite dobrosituirana, je pasivizirana in ne čutipotrebe po organiziranem nasto-pu. Desnica veliko bolje mobilizirasvoje ljudi. Če ne drugače, s poceni,skrajno bednimi izmisleki v stilu,da se bo, če njih ne bo na oblasti,vrnila rdeča zvezda, slika koman-danta Staneta v grozni luči ... Levicase ima dobro. V intelektualnihkrogih in menedžerskih vrstah si jezagotovila udobne pozicije in vsakuživa v svoji avtonomiji. In ti ljudjene čutijo potrebe, da bi se izposta-vili, organizirali, ker ne vedo, za kajgre. Tudi leta 1941 je le nekaj ljudivedelo, kaj se bo zgodilo. Večina seje pridružila postopno, kasneje."Skratka, levičarji so zmagovalci v20 letih, zasedli so lepe stolčke inzdaj lagodno žanjejo privilegiranpoložaj, za nič se niso pripravlje-ni boriti?"Tak vtis nastaja. Čeprav v najve-čji meri to ni bila nikoli levica. Se je

pa tako predstavljala. Gre za tiste,ki so v imenu levice in pod njenozastavo prišli do ogromnega pre-moženja in zdaj bremenijo tudipozicijo SD. Ko ljudje gledajo, kjeso danes glavni lopovi, tranzicijskidobičkarji, ugotavljajo, da se mnogislikajo z ikonami levice. In miimamo problem nenehno razlagati,da to ni bila naša zgodba."Oprostite - a ni bila SD v večini Dr-novškovih vlad?"SD je bila tam rezervna postava,bili smo alibi, da se javno govori olevi orientaciji vlade, medtem koso za preostale posle, ki so dajali fi-nančne vire politične moči, igralciiz ozadja vedno imeli pripravljenedruge stranke."

Slovenija, država s komunistič-no preteklostjo, torej sploh nimalevice? In če še stopnjujem logiko:produkt te vsebinske izpraznje-nosti levice je bila pop politikaBoruta Pahorja, njen končni re-zultat pa velekapitalist na čelu"leve stranke" Jankovič?"Levica je šla v demokratične pro-cese demoralizirana. Čeprav je de-mokratične procese v pomembnimeri vodilo reformno krilo zvezekomunistov v osemdesetih. Ti sodali nastavke za ustavo, za svobo-dne volitve, in zmagali v bitki scentralno oblastjo, kije bila že podvplivom Miloševičeve velikosrbskepolitike. A vse priznanje je pobraladesnica, ker je levica živela z nekoslabo vestjo preteklosti. In glavniakterji izza korita so se takrat pačpredvsem aktivirali v procesih la-stninjenja in tukaj so se stvari pre-križale. Levo-desno ni igralo večnobene vloge, šlo je za razporejanjeljudi v politične stranke, kateregaključ niso bile ideologija, ideje, pačpa le obvladovanje procesov lastni-njenja."Kako ste v tem kontekstu videliPahorja, pri čigar liku in delu stebili dolgo soavtor? Pa Jankovič, jeon za vas levičar?"V špici so bili vedno ljudje, kidobro odsevajo stanje na levici.Tam je ideološka zmeda, zato je zapodporo zadostovalo, da je imelnekdo medijsko moč, ne pa tudipolitične moči, obenem pa se jeučvrstila prevlada logike, da je zalevičarja dovolj biti proti desnici inza partizane. Zato so si za liderje iz-birali ljudi, da bi ustavljali Janšo, nepa da bi za vse državljane naredilispodobno državo."

Jankovič je zadnji produkt Kuča-

nove kadrovske politike. Kakšnaje torej ta?"To je bilo jasno že iz prizorov, ki soprišli pred ljudi iz županstva. Jan-kovič sije sestavil stranko. Strankani nikoli izbrala njega. Razen parti-zanstva se ne zna definirati. In to jepremalo, da bi rekli, da je on edenod govorcev levice, ki bo znal po-vedati, kdo smo, od kod prihajamoin kam gremo."

Vaša temeljna naloga je torej pre-pričati ljudi, da je SD edina pravaleva izbira?"SD mora znati definirati lastnoidentiteto. Počasi nam uspeva. Invedno več ljudi bo videlo, da so naistih ideoloških pozicijah kot mi."Dolga Pahorjeva doba je v končnifazi bila za stranko že škodljiva?"Trajala je tako dolgo, dokler staSlovenija in levica to potrebovali.Zdaj moramo ljudi leve orientaci-je, ki so zaspali in so pasivizira-ni, aktivirati. Iz vseh sfer. ObstajaHeglovska kategorija duh časa'- obstajajo revolucionarne dobe,kontrarevolucionarne dobe indobe tihih revolucij. Ta naš čas jeizrazito nerevolucionaren, ker jekapital uspešno ljudi individualizi-ral, jih prepričal, da so najprej od-visni od sebe in da je država motečelement, podpiranje solidarnostipa je škodovanje sebi. Mislim pa,da se vračajo vprašanja, kaj splohpomeni biti človek, potem ko jebila doslej ključna kategorija ka-riera. In z njo denar ter varnost.Kriza vrača vprašanja o tem, kajsploh imamo za opraviti tukaj inkaj moramo storiti, da bomo preži-veli kot ljudje, kot skupnost. To bovelika sprememba. Prihaja doba, kibo bolj gnala k radikalni misli."Denimo grška Siriza to kaže?"Ne. Tam gre za linije anarhizma inantipolitike, ki so vedno obstaja-le, želijo le mehansko pritiskati naoblast, nimajo pa programa in solevici jemale toliko, da se je težkovzpostavila na oblasti. Poglejtenaše zadnje volitve, kako so se gla-sovi levice razdrobili in veliko jihje ostalo zunaj parlamenta."

V Vatikanu rečejo, da pride podobi kakšnega dolgoletnega,markantnega papeža "prehodnipapež". Vi ste v SD prehodni pred-sednik?"To se bo pokazalo. Obnavljamstranko, da bo spet politični, inte-lektualni in moralno-etični centerlevice, bo laboratorij idej in kadro-vska baza za državo. V tem smislu

želimo stranko oblikovati tudi kotsilo za povezovanje z vsemi pro-pulzivnimi gibanji v svetu."Če bi Janševa vlada razpadla, bibila odgovornost PS in SD, da se-stavita vlado?"V tem državnem zboru levevečine ni. Poskušala se je obliko-vati, a po preštetju poslancev se jevidelo, da je ni. In v tej sestavi DZ jeleva vlada iluzija."Potrebujemo slovenskega "superMaria (Montija)"? Tehnično vlado,ki bi jo vodil nekdo brez dnevnihpolitičnih kalkulacij?"Ne. V veliko vladah smo imelitehnične ministre'. Ki so torej na

položaj prišli z avreolo nestran-karskih, neobremenjenih strokov-njakov. Marsikatera vlada je bilaže precej takšna. In veliko od tehtehničarjev' je naredilo zaradi po-litične neizkušenosti ali naivnostidobre osnove za kasnejše političnekrize. V vladi je potreben politič-ni premislek, moraš predvideti re-akcije ljudi, političnih partnerjev,tudi tujine na tvoje poteze. Za teje treba znati najti podporo. To nibarantanje z naravoslovnimi dej-stvi, je umetnost priprave ljudi, dagredo v določeno smer. Tukaj je po-trebna politična in etična opravil-na sposobnost."Jankovič si je z odhodom iz DZnazaj na županski položaj precejzmanjšal mandatarski potencial?"Potencial, da bi še kdaj sestavljalvlado, si je vzel tisti hip, ko ni ra-zumel, da ponavljanje glasovanjao istih kandidatih za predsednikadržavnega zbora vodi v dokončnoodpoved te možnosti."Kako vidite prvih sto dni Franco-isa Hollanda, čigar zmaga je bilaza levico veliko upanje? In to čakaletos še ena pomembna simbolnatočka - ameriške volitve."V času neoliberalizma razlika medlevico in desnico pri praktičnih ko-rakih ni prav velika. Tudi visokoorganiziran kapitalizem daje malomožnosti za velike premike. Ame-riški predsednik, pa tudi franco-ski, sta šele obet premikov, če botemu sledila še kakšna velesila. Toje premalo. Za EU pa je tako ključ-na Nemčija, ki dela predvsem vkorist lastnih finančnih centrov.Varčevalna politika EU je v osnovinastavek za krepitev nemškegagospodarstva. Hollande je pote-gnil nekatere prave poteze, a ostajapredvsem na ravni upanja, da bodo

spremembe. Kajti Obama je v Belohišo sedel ob velikih pričakova-njih, pa je Guantanamo še odprt,protiteroristični bušistični zakoniše v veljavi, vojne se ne končujejo."Ste tudi profesor, politolog.Včasih so bila študentska gibanjagonila razvoja, napredka, idej-nih kreacij. Kako študente viditedanes skozi bolonjsko mcdonaldi-zacijo študija?"Vloga mlajših generacij se spre-minja. Karel Destovnih - Kajuh jebil leta 1940, ko je bil star 18 let,že zaprt zaradi širjenja idej. Osoj-nik je pri nekaj čez 20 vodil Koče-vski zbor. Študent je danes nekdo,ki pride po izobrazbo. Večina birada papir, nekaj pa jih je še, ki soprišli študirat. Na njih bo teme-ljil razvoj države. Predvsem pa jeta prostor depolitiziran. ZSMS jebil izrazito politična organizacija,ŠOU pa je daleč od organizacije, kibi se ukvarjala s politično aktivaci-jo te populacije. Univerza je danesmašina, ki ustvarja ljudi za profesi-je, ne pa tudi družbeno in političnoodgovornih ljudi."Tukaj ni baze, iz katere bi prišlitisti, ki bodo zamenjali osamo-svojitveno politično elito, ki jeizpeta in tudi ni več sposobnastopiti čez kakšne politične inosebne konflikte?"Nekaj menjav elit imamo za seboj.Elito, kije prišla v ospredje okoli1918, so leta 1941 zamenjali novimojstri'. Stari pa so šli v kolabora-cijo. Povojna elita se je tudi izpelapo 20 letih, okoli leta 1965. V par-tizanstvu nastala vodilna skupinaje ugotovila, da je obstala v med-sebojnih blokadah. In so odšli Ma-rinko, Leskošek, Maček. Potem jeprišlo strankarstvo in nova genera-cija leta 1990. Danes smo dvajset letod zadnje velike menjave. Slovenijo

obvladuje konflikt Kučan-Janša. Toje ločnica, po katerih jih večina di-ferencira levico in desnico."Njun umik bi razbremenil državo?"Nikogar ne moremo naganjati, a toje dejstvo, ki politični prostor zeloobremenjuje. Za predsednika SDsem kandidiral tudi, da se postavinov človek na levi strani. Politikaje zaradi tega destruktivnega stanjapostala boj proti in ne boj za zdru-ževanje najboljših potencialov."Zaupanje v institucije države,predvsem pa v politiko, je drama-tično padlo. Kako to vrniti?"Le z novimi ljudmi z novo verodo-stojnostjo. Predstava, da so v politi-ki vsi isti, da vsi kradejo, je izjemnonevarna. To govorim v imenuneke nove potencialne elite, ki sije zadala cilj to predstavo razbiti.Nismo vsi sodelovali pri delitvi voj-nega plena, nismo vsi zagovarjalipremoči vojske nad civilno sfero.Nismo vsi za to, da strankarske pri-jatelje zaposlujemo mimo drugihkriterijev. Nismo vsi obogateli alipodpirali tajkunov. Če bodo ljudjeverjeli, da bo vsak v politiki kradel,se državi slabo piše, saj se bodo nakoncu v njej res znašli le takšni.Ljudstvo mora narediti ta napor,da bo videlo razliko in podprlores etično čiste, strokovne ljudi, kidelajo za javno dobro."Kako vidite kampanjo Boruta Pa-horja za predsednika? Cirkus, pra-vijo mnogi na levici."Volilni štab avtonomno odloča oaktivnostih. Moral je iti v kampa-njo, da bo pridobil pozornost ljudi,ki imajo največ težav v teh časih."

Janez Kocijančič je predlagal, daše enkrat podprete Turka. Ste viimeli kakšno dilemo okoli tega?"Evidentirana sta bila Tiirk inPahor. Oba smo pozvali, naj se izja-

snita, ali bi bila kandidata stranke.In za razliko od 2007 Tiirk ni pri-volil, da bi bil naš kandidat, dejal jele, da si želi podpore. Mi smo želelisvojega kandidata. Kot smo imeliprej Leva Krefta, Milana Kučana ..."

Kakšne so Pahorjeve možnosti?"Situacija je podobna kot 2007, kosmo imeli na levici močna tek-meca. Za Gasparijem so tedaj staliLDS, Jankovič, Kučan in Stanov-nik. Šli so ostro proti našemu kan-didatu Danilu Turku. Zdaj gredo tiisti ostro proti našemu kandidatuPahorju. 2002 so namesto našegaLeva Krefta podprli Janeza Drnov-ška. Neke ekipe z leve vedno pod-prejo kandidate, ki niso naši."Strici iz ozadja?"Kakorkoli jih pač imenujemo.Imajo svojo voljo, ki je legitimna.2007. smo uspeli kljub temu in zdajimamo spet dobre možnosti. Šlismo v igro, da zmagamo."

Koliko bo pomembno, kdo bopredsednik v tem histeričnemčasu?"Vsake volitve so pomembna meri-tev za politične opcije. Govorim oopcijah v širšem smislu. Pomemb-no je, da se bo pokazalo, da obsto-ječa koalicija ni enotna toliko, da bise lahko postavila za enim člove-kom. Da ne gre pri njih za ideolo-ško, pač pa interesno zgodbo. Nizkapodpora polvladnemu kandidatubo pomemben signal vladi. Velikakritika za levico pa je, da širokepodpore, ki jo naša opcija zbere napredsedniških volitvah, ne znamopretopiti v trdno parlamentarnovečino. Tam se glasovi še vednorazpršijo, mnogo jih gre iz parla-menta. Levica pa v tej samouniče-valni igri še vedno ustanavlja novestranke in tedensko išče nove kan-didate za mandatarje." •

Ne moremobankam karodpustiti vsegaslabega in jimz državnimdenarjemomogočiti novegastarta, ne da bikdo odgovarjal zaposledice