inovativni pristop Širjenja dejavnosti v ...inovacije je lažje obravnavati pri eksaktnih vedah, ki...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovsko - izobraževalnih sistemov

INOVATIVNI PRISTOP ŠIRJENJA DEJAVNOSTI V PREŠERNOVEM

GLEDALIŠČU KRANJ Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk Kandidat: Jure Šprajc

Kranj, maj 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Dragu Vuku, ki je s svojim bogatim znanjem, napotki in strokovnimi nasveti pomagal pri nastanku tega dela. Hvala upravnemu odboru Kluba ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj in zaposlenim v Javnem zavodu Prešernovega gledališča Kranj za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Nini G., ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK V diplomski nalogi prikazujemo inovativni pristop v javnem zavodu, in sicer v našem primeru je to Prešernovo gledališče Kranj. Predvsem gre za začetno inovativno mišljenje, ki prinaša dokončno obliko neke inovacije. Inovacijski management se od rutinskega razlikuje po tem, da gre za odkrivanje, razvijanje in uveljavljanje novosti, ne pa utečene vsakodnevne, ponavljajoče se prakse – rutine. Oboje je pomembno – tako novosti, ki postanejo inovacije, in tudi rutine, ki skozi čas nastajajo iz inovacij. Okolje, potrebe ljudi in poslanstvo kulturnih ustanov se spreminjajo. V času, ki ga živimo, prehajamo na nove oblike sodelovanja, širjenja in mišljenja. In tako vam v naši diplomski nalogi prikazujemo ravno to, kako v inovativnem smislu ustvariti dodano vrednost. V literaturi in znanosti se o inovacijah v neprofitnih organizacijah malo piše in govori. Inovacije je lažje obravnavati pri eksaktnih vedah, ki temeljijo na tehnološko industrijskih vsebinah. Kljub temu lahko rečemo, da inovacije v neprofitnih organizacijah obstajajo, a jih na žalost včasih sploh ne opazimo. V nadaljevanju diplomskega dela bomo nazorno prikazali proces od ustanovitve društva in vse do uspešnega delovanja. Predstavili bomo neko verigo inovacij, ki jo slovensko kulturno-umetniško področje ne pozna in mu je tuja. Gre za prikaz ustanovitve društva, ki temelji na privabljanju novih obiskovalcev brez dodatnih stroškov, ki bi bremenili gledališča. Z inovacijo si preučevani javni zavod ustvarja prepoznavnost in si širi repertoar in tako prehaja iz oklepa svojega standardnega poslanstva – igranja gledaliških predstav. S svojim novim pristopom ponuja raznovrstni repertoar v vseh oblikah kulturno-umetniškega področja. Na podlagi opisa našega dela nam bo ta diplomska naloga koristila kot dokument in arhiv za preteklo delo ter kot strategija za prihodnost. KLJUČNE BESEDE

- inovacija - invencija - organizacija - društvo - kultura - gledališče

ABSTRACT Our thesis statement is based on applying innovative approach in a public institute, Prešeren’s Theatre Kranj. We talk about the beginning of innovative thinking that results in a form of innovation. Innovative management differs from routine management in development, research and applying of novelties as opposed to having well known, recurring practice. But it is important to combine both practices – those that are already rooted in management as well as novelties. Society, people’s needs and the purpose of cultural organizations are a changing procedure. Nowadays in management we try to find new forms of cooperation, expanding and thinking. Thus this diploma shows a great way how we can make an additional value by using innovative approach. There is not much written in literature about using innovative approach in non profitable organizations. Innovations are easily applied in exact sciences which are based on technological and industrial content. Even though we can confirm the existence of innovations in non profitable organizations, they are rarely noticed. Further we will analyze the process from the founding of association all the way to successful functioning. We will show a form, so called a chain of innovations, which was prior not known in the cultural area in Slovenia. The main idea is the founding of the association, based on attracting new visitors (with different social and cultural events) without additional burden on the theater’s budget. Innovation also helps with better recognition in society and expands theater’s curriculum, thus helps the theatre get out of its domain – mainly producing new theatre shows. With this approach it offers rich repertoire in many forms of cultural area. Based on this summary, the diploma will be useful as a document and archive for past work as well as a good strategy for the future. KEY WORDS

- innovation - invention - organization - association - culture - theatre

KAZALO

1 UVOD ...............................................................................................................1 1.1 NAMEN NALOGE.........................................................................................1 1.2 ZASTAVLJENI CILJI.....................................................................................1

2 TEORETIČNE OSNOVE...................................................................................2

2.1 IZUMI IN INOVACIJE V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA .....................................2 2.2 USTVARJALNOST KOT NAČIN RAZMIŠLJANJA ........................................3 2.3 DEFINICIJA OSNOVNIH POJMOV ..............................................................4

2.3.1 Inteligenca ............................................................................................4 2.3.2 Ideja – zamisel, navdih, inspiracija .......................................................5 2.3.3 Ustvarjalnost .........................................................................................5 2.3.4 Invencija, inventivnost ...........................................................................6 2.3.5 Inovacija................................................................................................7 2.3.6 Tipologija invencij in inovacij .................................................................8

2.4 USPEŠNOST INOVIRANJA .........................................................................9 3 PRIKAZ SEDANJEGA STANJA ...................................................................... 11

3.1 PREDSTAVITEV OKOLJA.......................................................................... 11 4 PRIKAZ PROBLEMA ...................................................................................... 13

4.1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 13 4.2 POSTAVITEV HIPOTEZE........................................................................... 14

5 PRIKAZ REŠITVE........................................................................................... 15

5.1 KADROVSKI VIDIK..................................................................................... 15 5.2 ORGANIZACIJSKI DEL .............................................................................. 15

5.2.1 Pravno formalni začetki delovanja društva na podlagi statuta............. 16 5.2.2 Sklic prvega zbora članov Kluba ljubiteljev PGK................................. 16 5.2.3 Postopki pridobivanja ostalih dovoljen za nemoteno delovanje in ....... 17 poslovanje društva.............................................................................. 17

5.3 ZAČETNO DELOVANJE DRUŠTVA........................................................... 17 5.3.1 Pridobivanje članov............................................................................. 17 5.3.2 Oblikovanje programskega dela.......................................................... 18

5.4 TEHNIČNA REŠITEV ................................................................................... 19 6 PRIKAZ PRAKTIČNEGA MODELA INOVATIVNEGA PRISTOPA PO

SEZONAH....................................................................................................... 20 6.1 PREDSTAVITEV PRVE SEZONE (05/06) ................................................. 20

6.1.1 Predstavitev programa........................................................................ 20 6.1.2 Marketing in promocija kluba............................................................... 21 6.1.3 Analiza in ugotovitve ob zaključku prve sezone................................... 22

6.2 OPIS IN DELOVANJE DRUŠTVA V DRUGI SEZONI (06/07)..................... 23 6.2.1 Vpisnina in članarina ........................................................................... 23 6.2.2 Izvedba programa ............................................................................... 23 6.2.3 Analiza in ugotovitve ob zaključku druge sezone ................................ 25

6.3 DELOVANJE DRUŠTVA V TRETJI SEZONI (07/08) .................................. 26

6.3.1 Izvedba programa ............................................................................... 26 6.3.2 Analiza in ugotovitve ob zaključku tretje sezone.................................. 27

6.4 OPIS IN DELOVANJE DRUŠTVA V ČETRTI SEZONI (08/09) ................... 28 6.4.1 Izvedba programa ............................................................................... 28 6.4.2 Analiza in ugotovitve proti koncu četrte sezone................................... 30

7 RAZISKAVA NAJPOMEMBNEJŠIH ELEMENTOV DRUŠTVA ....................... 33

7.1 STRUKTURA ČLANOV .............................................................................. 33 7.1.1 Struktura članov po spolu.................................................................... 33 7.1.2 Starost članov..................................................................................... 34 7.1.3 Članstvo po abonentih in neabonentih gledališča................................ 35 7.1.4 Struktura članov po kraju bivanja ........................................................ 36 7.1.5 Status članov ...................................................................................... 37

8 ZAKLJUČKI IN PREDLOGI............................................................................. 40

8.1 ZAKLJUČKI ................................................................................................ 40 8.2 PREDLOGI ................................................................................................. 42 LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 44 PRILOGA ŠT. 1 .................................................................................................. 46 KAZALO SLIK..................................................................................................... 56 KAZALO TABEL ................................................................................................. 56

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Jure Šprajc: Inovativni pristop širjenja dejavnosti v Prešernovem gledališču Kranj stran 1

1 UVOD 1.1 NAMEN NALOGE V Prešernovem gledališču Kranj delam že enajsto leto kot upravitelj gledališkega gostinskega kluba. Vsi dobro vemo, da se prav v takih prostorih pojavlja največ informacij o potrebah obiskovalcev. Poleg tega moram omeniti, da sem sin očeta, ki je bil zaposlen v kulturnem sektorju, in sicer kot režiser in scenarist in tudi kot redno zaposleni igralec v Ljubljanski Drami. Vsi zgoraj navedeni podatki so dovolj tehten razlog, da sem leta 2004 na visoki šoli na Fakulteti za organizacijske vede zagovarjal diplomsko nalogo z naslovom Motivacija zaposlenih v Prešernovem gledališču Kranj. Glede na dolgoletno sodelovanje med menoj in zaposlenimi sem spoznal, da bi bila v gledališču tudi moja pomoč dobrodošla. Po mnogih pogovorih z direktorjem Borutom Veselkom sva prišla do ideje o ustanovitvi društva, s katerim bi razširili osnovno dejavnost gledališča, torej nekaj več kot le igranje predstav na odru. Po vseh skupnih snovanjih o novitetah je padla odločitev, da ustanovimo društvo, ki bo dejansko predstavljalo dodatno kulturno ponudbo v širši okolici Kranja. S pomočjo zaposlenih in zunanjih ljudi smo strnili znanje in naše delo je kmalu obrodilo veliko zanimanje za naš klub. Tako vam bomo v seminarski nalogi na zanimiv način poskušali predstaviti potek od ustanovitve društva v letu 2005, ter delovanje vse do danes, ko lahko rečemo, da je društvo že pridobilo na ugledu v širši okolici in javnosti. 1.2 ZASTAVLJENI CILJI V začetni fazi smo bili mnenja, da je potrebno začeti uvajati tudi prireditve, kot so: koncerti, literarni večeri, okrogle mize, predavanja strokovnjakov na različnih področjih, predstavitev znanih osebnosti, strokovna srečanja itd. Ugotovili smo, da imamo na razpolago dovolj resursov, ki pa na žalost niso uporabljeni in izkoriščeni. V tistem času se je uporabljala le dvorana za igranje predstav in le poredko se je izkoriščala za dodatne prireditve. V sami stavbi je še nekaj prostorov, ki so primerni za širitev dejavnosti, kot so: preddverje in kavarna gledališča ter v končni fazi zunanji trg pred gledališčem ob spomeniku Franceta Prešerna. Zunanji prostor je primeren predvsem za poletni čas, saj ga obdaja cerkev svetega Kancijana, okrasje vrb vzdolž trga in na drugi strani cvetje na portalu župnišča, ker skupaj tvori neko urejeno celoto, na katero se v mestu Kranj na žalost prepogosto pozablja ali se jo zapostavlja. Po vseh posvetovanjih in konzultacijah smo si skupaj zadali cilj, da začnemo s projektom širjenja dejavnosti v gledališču in uvajanjem novitet, ki bodo privabile še večje število gostov v naše gledališče.



2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 IZUMI IN INOVACIJE V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA Ko govorimo o zgodovini človeštva, običajno omenjamo tudi vojne uspehe ali poraze različnih akterjev. Zmagovalci, kot posamezniki, v večini primerov niso veliko pridobili. Morda le nekaj več zemlje, bogastva ali oblasti. Najzanimivejših poglavij »velikanske knjige«, ki se ji reče življenje, niso napisali niti vojaki niti bogataši niti oblastniki. Napisali so jo ljudje, ki so dejavno pripomogli k temu, da bi človeštvo živelo udobneje in posledično za delo porabilo manj napora. Nekateri od njih so postali inovatorji, spet drugi uspešni izumitelji. V starem veku so bili izumi in inovacije dokaj redki, a so kljub temu slavni Grki in Rimljani izstopali po novitetah, ki so jih iznašli. Njihove iznajdbe so prednjačile predvsem v orožju in gradbeništvu. Za slednje se mnogi še danes sprašujemo, kako jim je v tistih časih uspelo graditi tako megalomanske in dovršene objekte. Kljub temu, pa je ostali del civilizacije nazadoval in v globalnem smislu težko trdimo o nekih novitetah. V srednjem veku se je število inovacij postopno začelo povečevati in izboljšave so zahtevale kreiranje druge za drugo. Izumitelji so delovali v obliki nekih skrivnih odkritij, saj je cerkev njihove ideje pogosto kaznovala. Na žalost so svoja odkritja plačevali tudi s svojim življenjem. Novi vek se je začel z odkritjem Amerike in tako prinesel preobrat v ustvarjalnem duhu, zato mu tudi pravimo »čas odkritij«. Že v renesansi, v 15. in 16. stoletju, so novemu stanju morali popustiti tako cerkvena gospoda kot tudi cehovski mojstri. To je bilo obdobje razcveta in inovativnih posameznikov, ki so trgali okove mračnega srednjega veka. Začetek industrijske revolucije v 18. stoletju so zaznamovali s tako sijajnimi izumi (ne samo tehničnimi), da je lahko na njih zrasla industrija, ki je bila za človeštvo zanimiva vse do eksplozije invencij in inovacij, katere sodobniki smo mi. V tem času smo priča izumu parnega stroja, tkalskih in predilskih strojev, pojavi se elektrika ter prva podmornica in nešteto novih izumov. Poleg tehničnih novosti, so se začele tudi inovacije v organizaciji deli, sodelovanju, boljši izrabi znanj, marketingu, komercialni dejavnosti itd. Ljudje so začeli razmišljati o korenitih izboljšavah na celotnem področju poslovanja. Na prehodu v tretje tisočletje, ko smo sredi informacijske revolucije, ni več mogoče opisati vseh inovacij, ki poganjajo ogromno kolesje svetovnega napredka in rasti. Sedaj živimo v času, ko se v enem dnevu pojavi več izumov, tehničnih izboljšav in drugih invencij, kot prej v celem tisočletju. Današnji svet z neznansko naglico napreduje in se včasih tudi ugonablja na invencijah in inovacijah. Družba, ki ne sledi temu trendu, je obsojena na tehnološki in tudi duhovni propad. Inovacija že zdavnaj ni več stvar ljubiteljstva. Danes je to področje, ki zahteva čas strokovnjakov z različnimi znanji in organiziran pristop, kjer noben člen v invencijski in inovacijski verigi ni prepuščen slučaju. Problem je, kako doseči, da bi se jih čim več razvilo v inovacije in tako dalo korist ljudem.



2.2 USTVARJALNOST KOT NAČIN RAZMIŠLJANJA Za inoviranje ni dovolj, da se za to le odločimo. Pri tem je potrebno uporabiti različna znanja in izkušnje, ki so soodvisni od motivacije in talenta. Možgani po naravi niso namenjeni ustvarjanju, temveč stabilnosti in rutini. Od nje se odmaknejo, ko v njih – na osnovi spleta vsega omenjenega – nastane nov vzorec, ki se odmakne od logike. Ustvarjalnost je torej nasprotna logiki, ki se ujema z doslej utečeno izkušnjo in uvaja nove navade razmišljanja. 90% napak pri razmišljanju nastane v fazi dojemanja, v čemer je bistvo dogajanja in problema, le 10% zaradi logike. Slednja je torej nujna a, ni dovolj, da bi inovirali. (De Bono, 2005) Ustvarjanje je stalen proces in se ne more ustaviti pri eni sami zamisli, še posebej ne, če je nekdo ne zna tudi uresničiti. Potrebno je trenirati možgane v kombinaciji z razvijanjem in nadgrajevanjem osnovne zamisli. Včasih se odkritja pojavijo tudi po naključju, tako kot se je to zgodilo pri odkritju penicilina, ki je temelj iznajdbe in nato razvoja množice antibiotikov. Načinov, kako priti do idej, je mnogo. Porajajo se med delom, do ideje pridemo slučajno v določenem trenutku ali pa se do rešitve dokopljemo postopno. Ideja se lahko porodi med sanjami ali dnevnimi sanjarjenjem, na koncertu in drugje. Kreativnost pa lahko spodbujamo tudi načrtno, z uporabo znanih tehnik in postopkov. Proces razvoja od ideje do izdelka oziroma storitve in uveljavitve na trgu, zahteva strokovno kakovost in ustvarjalno delo v vseh fazah procesa, kot je razvidno na spodnji sliki.

Slika 3: Potreba po novih idejah v vse fazah njihovega življenjskega cikla (Likar, 2006)



Inovacija je vsaka novost, ki se ne nanaša le na nove izdelke, ampak na vsa področja življenja. V poslovnem svetu predstavljajo inovacije koristne novosti v vseh segmentih delovanja podjetja: v novih tržnih pristopih, distribucijskih poteh, novosti v administraciji, v načinu razdeljevanja pošte, logističnih poteh transporta, pri načinu motiviranja in nagrajevanja itd. Lahko rečemo, da v vsem kar podjetju ali organizaciji prinaša boljše poslovne rezultate. Posredno pa zaposlenim boljše delovne pogoje, zanimivejše delo in finančne ugodnosti…- potem ko prinese korist uporabnikom/ odjemalcem/ kupcem. 2.3 DEFINICIJA OSNOVNIH POJMOV Najpogostejše pojmi, povezani z inovacijami s katerimi se srečujemo v literaturi, nimajo splošno veljavne definicije. Različni avtorji podajajo različne definicije, a so si po vsebinah precej podobne. V nadaljevanju je za glavne pojme zbranih nekaj definicij iz različnih virov. Opisujejo iste pojme z nekoliko različnih zornih kotov. Med pomembnejšimi definicijam je tista, ki jo predpisuje OECD (Organization for Economic Coorperation and Development). Zaradi gospodarske in tehnološke moči držav članic OECD postajajo njihova merila svetovni standard tudi na področju inovacij in raziskovalno razvojnega dela. Slovenija je ena prvih držav, ki ni članica OECD (obeta se, da bo postala članica v letu 2010), vendar je statistične indikatorje na državni ravni skoraj v celoti uskladila z OECD-jevimi metodologijami in klasifikacijami. Za zdaj v večini upoštevajo samo tehnično-tehnološke inovacije, druge pa dosti manj, ker jih je težje meriti. Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) v celoti upošteva vsa OECD-jeva priporočila na področju znanosti in tehnologije ter uporablja le mednarodno veljavne definicije in izraze. Indikatorji OECD-ja so in bodo informacijske osnova za spremljanje in ocenjevanje mednarodnega položaja slovenske znanosti in tehnologije. 2.3.1 Inteligenca Inteligenca nas ne zanima kot skupek podatkov niti kot družbena skupina, ampak kot človeška sposobnost dojeti, razumeti in znajti se v določeni situaciji. Med avtorji, ki se ukvarjajo z inteligenco, ni pravega soglasja glede razlage ali kategorizacije tega pojma, strinjajo pa se, da gre za konstrukt, ki ga merimo s standardiziranimi testi. Po besedah prof. Trstenjaka (Trstenjak, 1981) lahko vsaj doslej navedena poimenovanja inteligence spravimo na skupni imenovalec. Inteligenca je:

• zmožnost posameznika, da se prilagaja novim nalogam in okoliščinam življenja,

• zmožnost spoznavati, vzpostavljati in uporabljati odnose med stvarmi, • razsodnost ali umska sila, s katero odpiramo in rešujemo probleme, • zmožnost produktivnega (ustvarjalnega) razmišljanja, • konstrukt, se pravi nekaj, kar je onstran empirično dobljenih danosti; ker pa

so empirične danosti merljive, inteligence ne moremo neposredno meriti in kvalificirati.



V psihološkem smislu je inteligenca sposobnost plastične iznajdljivosti v novih situacijah. Kot sposobnost reševanja problemov in prilagajanja novim situacijam se inteligenca razlikuje od nagonskih oblik prilagodljivosti, ki so prilagojene in stereotipne, razlikujejo pa se tudi od navad, izurjenosti in znanja, kar so z učenjem in treningom pridobljene oblike prilagajanja (Enciklopedija leksikografskog zavoda, 1968). Inteligenco je mogoče meriti na osnovi reakcij posameznika na posebej izbrane, standardizirane situacije – teste. Testi so sestavljeni iz problemov, ki jih človek lahko reši na osnovi razumevanja, inventivnosti in kritičnega razmišljanja. Na osnovi rezultatov lahko ugotovimo, kakšna je njegova splošna iznajdljivost v novih položajih (Enciklopedija leksikografskog zavoda, 1968). 2.3.2 Ideja – zamisel, navdih, inspiracija Po Trstenjaku (1981) je ideja zamisel, ki se porodi izumitelju in tudi inovatorju sama od sebe ali ob nekem dogodku. Običajno se hitro pojavi, vendar lahko tudi hitro izgine, zato ni najpomembnejši trenutek, ko nas nekaj navdihne, temveč poznejši trenutek, ko se te ideje zavemo in postanemo nanjo pozorni. Sruk (1985) opredeljuje idejo kot misel, podobo, obliko, videz; umsko izoblikovan splošni pojem o nekem pojavu, procesu, predmetu; zamisel ali okvirni načrt nečesa , središčno misel oziroma sporočilo nekega filozofskega ali znanstvenega dela. Ideja je vsebina zavesti. Za Immanuela Kanta je bila ideja najvišji pojem uma. Za Platona je temeljna ontološka kategorija – transcendenčna, večna, absolutna, popolna bit, pravzor, prapodoba, pravzor vsega izkustvenega. Za inoviranje so pomembne dvojne ideje:

• kaj napraviti novega in koristnega, • kako to napraviti pa tudi uveljaviti pri novih odjemalcih.

2.3.3 Ustvarjalnost Ustvarjalnost je človekova (pretežno) naravna lastnost, da zmore pri svojem ravnanju opustiti kaj utečenega in napraviti nekaj drugačnega ali pa popolnoma novega. Ločimo več vrst ustvarjalnosti: znanstveno, glasbeno, literarno,športno itn. Ustvarjalnost ni pomembna le pri zbiranju zamisli, vendar v vseh fazah invencijsko-inovacijskega procesa. Ustvarjalnost mora biti lastnost dojemanja (percepcije), spoznavanja skritega bistva (analize), proizvodnje zamisli (produkcije), zbiranja med njimi (selekcije), njihove koristne uporabe (inovacije) ter njenega vzdrževanja vse do popolne izrabe. Z vajami in orodji/tehnikami se ustvarjalnost lahko krepi. S preveč ukazovalnimi odnosi šefov, staršev, učiteljev se ta ustvarjalnost lahko tudi poslabša. Ravno tako velja v primeru togega birokratskega zahtevanja, naj se ljudje držijo logičnega, zapisanega, včasih koristnega in včasih zastarelega pravila.



Ustvarjalnost se torej nanaša na celotno poslovanje od ideje, poroditve prve podlage za invencijo vse od razvoja nekaterih invencij do uspešne komercializacije. Nujne sestavine za vzpostavitev ustvarjalne organizacije so (Rebernik, 1997):

• kreativni ljudje, • okolje sprejemljivo za novo zamisel, • uporaba ustvarjalnih tehnik za zaznavanje in razreševanje problemov.

Pri inovativnosti tako kot pri ustvarjalnosti govorimo o lastnostih ljudi, pri inoviranju pa gre za dejavnost, ki inovativnost uporablja kot del nekih nujnih virov, da nato nastanejo invencije. 2.3.4 Invencija, inventivnost Invencija predstavlja novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces ali sistem in se lahko pojavlja kot industrijski proizvod, dizajn, izboljšan način dela, prihranek, varnost pri delu, širitev dejavnosti itd. Vsaka ideja še ni invencija. Invencija je vsak nov domislek, ki bi morda kdaj kasneje utegnil pripeljati h kakšni koristi odjemalce/potrošnike in avtorje/lastnike. Invencije je možno tudi zaščititi, npr. s patentiranjem, dokler še niso znane. Invencija je nova zamisel, morda obetavna in vredna zaščite, torej celo patentiranja, ki je ustvarjena s poklicnim in nepoklicnim raziskovanjem, namenskim ali slučajnim, tehnično-tehnološkim ali katerim koli drugim. O njej odločajo avtorji. Načeloma se prodaja dokaj poceni, saj lastnik prevzema majhno tveganje. Potencialni odjemalci so tisti, ki so pripravljeni tvegano investirati v razvoj proizvodnje in komercializacije. Invencija je proces kreacije novega znanja z opazovanjem okolice in razmišljanjem, kako bi se obstoječe znanje lahko izboljšalo ali prilagodilo specifičnim pogojem. S tehničnega vidika je invencija zamisel nove naprave, proizvodnega postopka ali uporaba proizvodov v nove namene. Invencija je pojav novih znanj, ki se teoretično in praktično dokažejo. Invencija rezultira s pojavom novih idej pri upravljanju nekih aktivnosti in se zaradi svoje praktične vrednosti često pravno zaščiti v obliki patenta (Devetak, 1980) Invencija je zamisel o novem izdelku ali procesu in obdelava detajlov v bistveni, a rudimentarni obliki (Rebernik, 1990). Inventivnost je sposobnost za dosego invencij, ki se odraža v konkretnih rezultatih – invencijah (Likar, 2006) Inventivnost predstavlja sposobnost odkrivanja novih aspektov ali odnosov med stvarmi, pojavi ali pojmi, oziroma zmožnostmi, da se na podlagi poznanih elementov izdelajo nove celote – sinteze. Ta sposobnost, ki je pri posameznikih različno razvita, prihaja do izraza v znanosti in umetnosti, in sicer pri snovanju novih teorij, hipotez, sistemov, pri odkrivanju dotlej neznanih zakonitosti, mehanizmov, naprav, postopkov. Pri psiholoških raziskavah so ugotovili, da je invencija tesno povezana z



razvitostjo domišljije in splošno inteligenco (Enciklopedija leksikografskog zavoda, 1968) 2.3.5 Inovacija Inovacija je nov ali bistveno izboljšan izdelek, postopek ali storitev, ki:

• se pojavi na trgu (inovacija izdelka, storitve) ali uporabi v okviru nekega postopka (inovacija postopka/procesa),

• se kaže za koristno. Izdelki – storitve ali postopki predstavljajo novost ali bistveno izboljšavo za uporabnika, ni pa nujno da so novi na trgu. Najprej nastane invencija (ideja, ki ima potencial da postane inovacija), nato potencialna inovacija, kar pomeni uporaben, a ne še nujno donosen oziroma koristen nov izdelek ali storitev. Zadnji člen v invencijsko-inovacijski verigi je inovacija, to je vsaka dokazana koristna novost, ki jo pokaže tržišče. Mnogi mislijo, da so inovacije le tehnološke narave, vendar je ravno nasprotno, saj so le te pojavljajo lahko v obliki družbenih, socioloških, organizacijskih, metodoloških inovacijah in podobno. Inovacija je nova korist od zamisli, ki je ustvarjena poslovno celovito. Pri tem velja temeljno načelo obnašanje v sodobnih razmerah (patentirati se da približno en odstotek invencij in dodatno nekaj nadaljnjih odstotkov drugače zaščitenih invencij). O inovaciji odločajo odjemalci. Možno jo je prodati tistim, ki bi širili trg zunaj prvih, zgodnjih kupcev/odjemalcev (Mulej in Ženko, 2004). Inovativnost je sposobnost za razvoj invencij v koristne novosti in njihovo uveljavitev, ki se odraža v konkretnih rezultatih – inovacijah. Podrobneje lahko inovacije razdelimo v tri vrste:

• Inoviranje proizvoda (kot npr. novi ali izboljšani izdelki, storitve ali novi materiali).

• Inoviranje proizvodnih procesov (kot npr. nova tehnologija izdelovanja, nova distribucijska logistika).

• Inoviranje upravljanja in managementa (kot npr. TQM in JiT). Organizacijske inovacije so se pokazale za vsaj enako pomembne kot tehnološke. Ugotovitve raziskav McKinseyevega Global Instituta so to še potrdile (Ballantine, 1999). Prvi razlog naj bi bil v neučinkovitosti obvladovanja (upravljanja in managementa) sprememb. Drugi, še pomembnejši pa se nanaša na delovanje organizacij. Schumpeter razlikuje pet tipov inovacije, ki so:

1. vpeljava nove dobrine,



2. vpeljava nove proizvodne metode, 3. odprtje novega trga, 4. zavzetje novega izvora oskrbe s surovinami in polproizvodi, 5. reorganizacija (Schumpeter v Mulej, 1994).

Nekoliko podrobneje opredeljuje definicije inovacije Evropska unija (European Commission, 1995), ki vsebuje naslednje:

• Inovacija je vsaka koristna novost. • Inovacija proizvoda je komercializacija tehnološko spremenjenega

proizvoda. Tehnološka sprememba nastopi, ko se oblikovalne značilnosti proizvoda spremenijo tako, da nudijo novo ali izboljšano uporabo proizvoda potrošnikom.

• Inovacija proizvodnega procesa se pojavi, ko gre za znatno spremembo v tehnologiji izdelave predmeta. Ta lahko vključuje novo opremo, novo upravljanje in organizacijske metode, ali oboje (tudi tehnične inovacije).

• Difuzija je način, kako se inovacija širi skozi tržne in netržne kanale. Brez širjenja inovacija nima gospodarskega vpliva.

2.3.6 Tipologija invencij in inovacij Tako invencije kot inovacije delimo v naslednje tri kategorije, ki nastopajo hkrati, zato gre za 5 x 2 x 2 =20 tipov. Po vsebini:

• programske, • tehnično-tehnološke, • organizacijske, • upravljavske, • metodološke.

Programske se nanašajo na poslovni program, tehnično-tehnološke na lastnosti izdelkov in izdelovalnih postopkov, organizacijske na stil vodenja (da čimbolj ustvarja, sprošča in koristno aktivira ustvarjalnost, inteligenco, motiviranost in strokovnost sodelavcev), metodološke na metode dela in medsebojnega sodelovanja. Po posledicah:

• korenite • drobne

Korenite zahtevajo, da nadomestimo obstoječo opremo in sposobnosti ljudi z novimi, drobne pa jih le izpolnjujejo Po službeni dolžnosti:

• znotraj nje



• zunaj nje Delitev na službeno dolžno dolžnost ustvarjati in ustvarjanje izven nje je smiselna glede invencij, ne pa glede inovacij. Nihče ne more zanesljivo uspeti z nečim tako zapletenim, kot je inovacija. Le kakšen odstotek korenitih in sedem odstotkov drobnih invencij uspe postati inovacija (Likar, 2001). 2.4 USPEŠNOST INOVIRANJA Merjenje uspešnosti podjetij in drugih organizacij ni povsem enostavno, saj gre za splet okoliščin in pogledov nanjo, ki se v zgodovini razvijanja meril uspešnosti spreminjajo in nadgrajujejo. Stari načini merjenja uspešnosti postopoma ne ustrezajo več merilom in standardom uspešnosti v sodobnem družbenem in poslovnem okolju. Gre za načrtno spremljanje meril in standardov uspešnosti inoviranja procesov, brez katerih ni možno spremljati razvoja uspešnosti podjetja ali druge organizacije. Na vprašanje kaj uspešnost organizacije sploh je, ni povsem preprosto odgovoriti. Po Slovarju Slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1991) »uspešno« pomeni: uspešno delovati, se uveljavljati; uspešno končati šolanje, študij; uspešno napraviti nalogo; lahko bi uspešneje tekmovali. Uspešnost je lastnost, značilnost uspešnega: uspešnost poslovanja, uspešnost metode ali uspešnost pri delu oziroma poklicu. Uspevati pomeni, da s svojim delom, prizadevanjem dosegamo take izide, kot se želi in pričakuje )podjetje dobro uspeva, gospodarsko uspevati itd.). Vsi imamo določene kriterije za neko splošno obliko ocenjevanja uspešnosti posamezne skupine ali organizacije, vendar je vse tako splošno, brez nedvoumno določenih kazalcev, na podlagi katerih bi lahko podali oceno. V knjigi Vile in Kovača (1998) je navedeno, da obstaja nekaj deset kazalcev po katerih naj bi vsaj poskušali oceniti uspešnost organizacije. Ti so lahko: učinkovitost, produktivnost, profit, kakovost izdelkov, nezgode pri delu, rast, absentizem, fluktacija, zadovoljstvo pri delu, motivacija, morala, kontrola, kohezija, konflikti, fleksibilnost in adaptacija, postavljanje ciljev in planiranje, soglasje o ciljih, strinjanje z normami in njihovo vlogo, poslovodne in osebnostne sposobnosti nadrejenih, poslovodne sposobnosti glede na posebne naloge, informacijsko-komunikacijsko poslovodstvo, pripravljenost, izkoriščanje okolice, ovrednotenje organizacije v ocenah eksternih faktorjev, stabilnost, vrednotenje človeških sposobnosti, participacija, izobrazba in osebnostni razvoj in poudarjanje dosežkov. Nemogoče je dobro poslovno voditi organizacijo, enoto, skupino, posameznika, če ni meril za učinkovitost in uspešnost. Brez meril ni dobrega managementa – izbiranje in določanje meril, zatem pa nadziranje delovanja po teh merilih je med temeljnimi nalogami managerjev. Vsako inovacijo, ki jo vpeljemo v organizacijo, se po začetni fazi delovanja začne spremljati, da se opraviči njihovo delovanje. Pri ocenjevanju smotrnosti inovacije poznamo dve vrsti kazalcev: prvi so merljivi (eksaktni) in drugi so nemerljivi kazalci.



Pri prvih, merljivih kazalcih, se vrednosti izražajo v kilogramih, metrih, denarnih enotah. Tako se s pomočjo raznih analiz lažje izračunava rezultate, ki nam govorijo o naši uspešnosti za dosego zastavljenih ciljev. Pri drugih nemerljivih kazalcih pa se postavlja problem, kako izmeriti nek pojav in nato na podlagi pridobljenih rezultatov napraviti analizo, ki bi nam podajala objektivne podatke za merjenje učinkovitosti uvedbe inovacije. Kot primer lahko navedemo izobraževalno ustanovo kjer se ocenjuje tudi sledeče kazalce: dostop invalidov do predavalnic, artikulacija profesorja in didaktični pristop predavanj, razumljivost predavanj, način predavanj itd. Naveden primer je dejanski dokaz, da se pri tovrstnih merilih pojavi specifično obravnavanje kakovosti in tako nekih v naprej določenih in merljivih rezultatov ne moremo pričakovati. Enak problem se pojavlja tudi na kulturno-umetniškem področju, saj je evalvacija del in ustvarjanja pogosto merjenja na podlagi subjektivnih mnenj strokovnjakov, žirij in kritikov. Z zadnjim primerom poskušamo nazorno prikazati specifičnost uveljavljanja novitet v neprofitnih organizacijah, kot so društva, šole, gledališča itd. Tudi v nadaljevanju diplomske naloge se bomo srečevali z večnimi vprašanji, kaj je kakovost na gledališko-umetniškem področju in kaj so merila uspešnosti poslovanja in delovanja tovrstni ustanov.



3 PRIKAZ SEDANJEGA STANJA 3.1 PREDSTAVITEV OKOLJA Prešernovo gledališče Kranj (v nadaljevanju PGK) je začelo delovati kmalu po koncu vojne in se je 8. februarja 1950 profesionaliziralo. Od leta 1958 do 1989 je gledališče delovalo kot amatersko, pod okriljem dramske sekcije Svoboda. Pozneje je upravni odbor Prešernovega gledališča ustanovil zavod Prešernovo gledališče z amatersko dejavnostjo in pripravil lastni abonma z osmimi predstavami. Leta 1989 pa je bilo gledališče po »samoukinitvi« amaterjev znova potrjeno kot poklicno ali profesionalno in je zaradi uprizarjanja odmevnih predstav preraslo v eno izmed osrednjih slovenskih gledališč, ki je prepoznavno po svoji estetsko-idejni repertoarni usmeritvi, igralskih imenih, pa tudi po zmeraj večji medijski odmevnosti.

Slika 1: Logotip gledališča

Gledališče ima povprečno 1500 abonentov na gledališko sezono. Gosti se lahko odločajo za devet različnih abonmajev. V eni sezoni imajo štiri lastne premierne predstave za odrasle in eno otroško predstavo. V letu 2005 so abonmajsko ponudbo razširili še na sledeče abonmaje:

� Super resni abonma (poleg osnovnih petih lastnih predstav zajema še dve gostujoči predstavi, ki se nanašata na dramsko tematiko).

� Super veseli abonma (poleg osnovnih petih lastnih predstav zajema še dve gostujoči predstavi, ki se nanašata na komično tematiko).

� Mega abonma (združuje super resni in super veseli abonma tako, da si gledalci ogledajo skupaj devet gledaliških predstav).

S svojimi predstavami nastopajo na gostovanjih po celotni Sloveniji. V zadnjem času obiskujejo tudi tuje mednarodne festivale (Venezuela, Dominikanska republika, Argentina, Srbija in Črna gora, ZDA …). Poleg predstav za abonmaje igrajo tudi predstave za izven. V večji meri se kot predstave za izven igrajo komedije, kar se kaže kot sodobni trend (potreba ljudi po sprostitvi). Gledališče financirata Mestna občina Kranj in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Občina namenja finance za plače zaposlenih, vzdrževanje stavbe in opreme ter za delna vlaganja v različne druge investicije. Ministrstvo za kulturo RS financira predstave kot projektno delo, saj krije stroške režiserjev, kostumografov, scenografov in avtorja glasbe za vsako predstavo posebej v obliki honorarja. V zadnjem času gledališče finančne vire pridobiva tudi s pomočjo sponzorjev in donatorjev ter s prijavninami na Evropske kulturne sklade. Trenutno ima gledališče skupaj 25 zaposlenih, med katerimi je 9 igralcev. Po potrebi gledališče v goste povabi tudi zunanje igralce, torej igralce drugih gledališč.



Poleg celoletnega dela z organiziranjem in prirejanjem predstav se gledališče ponaša še s snovanjem vsakoletne vseslovenske prireditve – Tednom slovenske drame. Omenjeni festival je vrh vsake sezone v gledališču, ki se odvija ob koncu meseca marca vsako leto. Prireditev traja dva tedna in se vsebinsko vsako leto širi in izpopolnjuje, tako da festival postaja odmevni kulturni dogodek izven republike Slovenije.

Slika 2: Pročelje Prešernovega gledališča Kranj (vir: www.pgk.si)



4 PRIKAZ PROBLEMA Ugotovili smo, da je v okolici Kranja zaslediti veliko novih amaterskih gledališč, ki s svojimi preprostimi predstavami vzbujajo veliko zanimanja med ljudmi. Dobro so se na trgu ponudbe in povpraševanja znašli tudi vodje kulturnih dvoran ter gasilskih domov, ki z gostujočimi predstavami privabljajo ciljno publiko, ki si želi sprostitve. Takšnih dvoran je samo v okolici Kranja preko deset. Hkrati nam konkurenčnost predstavljajo večje kulturne ustanove v Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah. V poletnem času je zaslediti pestrejšo ponudbo, saj se prireditve izvajajo na prostem. Ne moremo tudi mimo dejstva, da se je v času tranzicije pojavilo veliko število novih gledališč, ki so se tržno usmerila le na prodajo komičnih predstav. Najbolj odmevna tovrstna gledališča so: Špas Teater, Teater B-52, Gustav Teater, Kulturno umetniško društvo Boom teater, Sititeater itd. Na podlagi analiz smo se januarja leta 2005 skupaj sestali z direktorjem Prešernovega gledališča Kranj Borutom Veselkom. Na sestanku smo bili enotnega mnenja, da zgoraj omenjeni razlogi nazorno kažejo, da bo potrebno začeti razmišljati o spremembah in širitvi osnovne dejavnosti. Skupaj smo sklenili, da je potrebno pripraviti akcijski načrt in strategijo o širitvi dejavnosti. Glavno načelo dogovora je bilo, da bomo potrebovali dodatni kader, ki bil nam v celoti omogočal izpeljati zastavljene cilje. Bistveni korak k spremembam je bilo dejstvo, da je za kulturo zainteresirane ljudi potrebno zadržati v Kranju in jim pripraviti dovolj zanimive prireditve v njihovem mestu. Glede na vse razpoložljive resurse, znanje in interes, ki smo ga imeli, smo začeli z inovativnim pristopom v gledališču. Po vseh omenjenih analizah smo k sodelovanju povabili ljudi, ki so zaposleni v gledališču in imajo znanja na področju kulture in umetnosti. Tako so k projektu pristopili še umetniški vodja Marinka Poštrak, koordinator in organizator predstav Robert Kavčič in vodja marketinga ter odnosov z javnostmi Mirjam Drnovšček. Pri skupnih snovanjih novih idej se je izkazalo, da je v gledališču premalo kulturnih prireditev, ki so po svoji naravi drugačne od gledaliških predstav. 4.1 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Na podlagi rezultatov in informacij, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da je potrebno širiti in gojiti kulturno raven, tako v Kranju kot na celotnem regijskem in širšem državnem območju. Mnogo ljudi iz Kranja odhaja na prireditve v Ljubljano in druga mesta v Sloveniji. Gledališče se srečuje z vedno večjimi omejitvami, gledano s finančnega vidika, saj je ustanova soodvisna od sredstev Mestne občine Kranj, ki pa v svojih proračunih vidno zmanjšuje finančne izdatke za gledališke dejavnosti. Hkrati so v zadnjem času v občini preusmerili sredstva za megalomanske projekte, kot je obnova oziroma selitev knjižnice, obnova nogometnega igrišča, izgradnja ledene hale, obnovitev grada Kieselstein in vložki še za mnogo drugih manjših investicij. To so dovolj tehtni razlogi, da je proračun dodobra izčrpan in da se zmanjšujejo sredstva na ostalih družbenih segmentih – tudi kulturno umetniških.



Tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je začelo z varčevalnimi ukrepi in posledice so že vidne pri sami kakovosti in izvedbi zahtevnih predstav. Trend zniževanja financ kulturnim ustanovam se pojavlja že nekaj let in zgolj vprašanje časa je, kdaj bodo te prijeme obširno občutili tudi obiskovalci gledališča. 4.2 POSTAVITEV HIPOTEZE V tem poglavju bomo postavili hipotezo, ki jo bomo lahko potrdili ali pa zavrnili. Hipoteza se nanaša na čas in stanje, ko smo začeli z inovacijami v PGK leta 2005, pa vse do leta 2009, ko se konča opis inovacije in vsebina v tej diplomski nalogi. Hipoteza je sledeča:

• Prešernovo gledališče potrebuje dodatno ponudbo v svojem repertoarju z namenom večje prepoznavnosti v svojem okolju in pridobivanja novih obiskovalcev.



5 PRIKAZ REŠITVE 5.1 KADROVSKI VIDIK Borut Veselko kot idejni vodja projekta je predlagal, da glede na veliko delovno obremenitev, ki jo imajo zaposleni v gledališču, k sodelovanju povabimo zunanje sodelavce. Na podlagi poizvedovanj in skupnih premislekov smo k sodelovanju povabili Zvezdano Čujovič, dolgoletno profesorico slovenščine na OŠ Stražišče in na Srednji biotehnični šoli. V svoji karieri je sodelovala pri številnih kulturnih prireditvah, trenutno objavlja strokovne članke v časopisu Delo, lektorira strokovna in literarna dela. Ljubiteljsko že celo življenje spremlja gledališke predstave in kulturne prireditve po celotni Sloveniji. Na podlagi navedenih referenc smo z Zvezdano Čujovič organizirali sestanek. Povabila k sodelovanju je bila izredno vesela in s svojimi idejami je dopolnjevala mnoga vprašanja in cilje, ki smo si jih zastavili pri projektu. Iz pogovora je bilo razvidno, da si že dolgo časa želi sodelovati pri neki širši kulturni dejavnosti in da njene izkušnje potrjujejo dejstvo, da je prava oseba pri snovanju novih idej. Nato smo k sodelovanju povabili še Nino Svetelj, študentko primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. S svojimi obširnimi raziskavami v Prešernovem gledališču je pridobila veliko znanja na področju umetnosti. Kombinacija znanja, pridobljenega na fakulteti, in neformalnega kulturnega znanja ter njenega velikega interesa pri sodelovanju so bili dovolj zgovorni razlogi, da smo ji na široko odprli vrata pri sodelovanju v našem društvu. Tako smo dosegli minimalno kadrovsko zasedbo za nadaljevanje inovativnega projekta. 5.2 ORGANIZACIJSKI DEL Na podlagi preteklega dela in iskanja najboljše rešitve, ki bi tudi pravno zadovoljila naše potrebe, smo se odločili, da ustanovimo lastno društvo. Za ustanovitev smo potrebovali tri polnoletne državljane (to so bili: Jure Šprajc, Zvezdana Čujovič in Borut Veselko) Republike Slovenije in uradni zastopnik je postal Jure Šprajc. Potrebovali smo statut, obliko znaka ter pečat društva. V skladu z 8. in 9. členom Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 60/95) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 89/99) je ustanovni zbor članov društva dne 17. 02. 2005 sprejel sklep o ustanovitvi Kluba ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj in v ta namen sprejel lastni statut (glej prilogo št. 1). V mesecu marcu 2005 smo prejeli odločbo, da je društvo s strani države tudi uradno priznano in vpisano v register društev s svojo matično številko. Klub je lahko začel z delovanjem v svojem pravnem obsegu, vendar smo potrebovali tudi druga potrdila in različna soglasja za začetek uradnega poslovanja, ki so navedena v nadaljevanju.



5.2.1 Pravno formalni začetki delovanja društva na podlagi statuta Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj (v nadaljevanju Klub PGK) je lahko začel s svojim delovanjem. Pri svojem delu smo morali paziti, da delujemo v skladu s sprejetim statutom kluba, zato so v nadaljevanju navedeni prvi štirje členi, na katerih temelji delo kluba, in si sledijo po naslednjem vrstnem redu in vsebini: 1. člen Ime društva je Klub Prešernovega gledališča Kranj skrajšano Klub PGK (v nadaljnjem besedilu društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se povezujejo zaradi druženja, izmenjavanja strokovnih informacij in izkušenj, organizacije dejavnosti in izobraževanja s področja kulture in umetnosti ter sorodnih dejavnosti. Klub PGK je ustanovljen z namenom širiti, razvijati in kakovostno bogatiti raven kulturnega življenja občanov. 2. člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je Glavni trg 6, 4000 Kranj. 3. člen Društvo ima svoj znak in pečat. Znak društva je kratica Prešernovega gledališča v obliki stilizirane obrazne maske. Pečat je okrogle oblike, premera tri centimetre, z znakom društva in napisom Klub ljubiteljev PGK . 4. člen Društvo sme sodelovati z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju kulture in umetnosti ter njim sorodnih dejavnosti.1 Ostali členi statuta so razvidni v prilogi, priloženi na koncu diplomske naloge. 5.2.2 Sklic prvega zbora članov Kluba ljubiteljev PGK Dne 25. 05. 2005 smo sklicali prvi zbor članov društva. Pomembnost zbora je velika, saj se na zboru imenuje člane v odbore in komisije. Vsebine in odločitve na prvemu zboru so se vrstile po sledečem vrstnem redu:

• Na začetku je potekal postopek uradne včlanitev prisotnih v Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj.

• Nato je sledil uvodni nagovor in predstavitev kluba • Volitve upravnega odbora – pet članov • Volitve nadzornega odbora – trije člani • Volitve disciplinske komisije – trije člani

1 Statut (prvih štirih členov) Kluba ljubiteljev Prešernovega gledališča Kranj



• Na podlagi pravilnika in statuta Prešernovega gledališča Kranj smo iz vrst članov izvolili tudi svojega predstavnika v Strokovni svet Prešernovega gledališča, kar je referenca in potrditev o velikem ugledu kluba že na samem začetku delovanja.

• Dogovor o višini članarine za sezono 2005/2006. Cene smo določili na podlagi cenika za abonmaje, tako da je bila članarina za študente 500 tolarjev, za upokojence 700 tolarjev in za zaposlene 1000 tolarjev.

• Sprejme se sklep o spremembi 13. člena društva, ki po novem govori, da je zbor sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. V primeru ne sklepčnosti se počaka 15 minut od začetka in ne glede na število zbranih se prične zbor. Pred popravkom je 13. člen določal, da je zbor namesto po 15-ih minutah sklepčen po 30-ih minutah, če je prisotnih več kot tretjina članov.

Upravni odbor je bil izvoljen v sledeči sestavi: Predsednik: Jure Šprajc Tajnik: Nina Svetelj Vodja Programa: Zvezdana Čujovič Blagajnik: Darka Mihelič Izvoljeni član, kot predstavnik Prešernovega gledališča Kranj: Borut Veselko 5.2.3 Postopki pridobivanja ostalih dovoljenj za nemoteno delovanje in poslovanje društva Glede na dolgotrajne postopke v naši javni upravi smo od ustanovitve v mesecu marcu pa do avgusta čakali na vpis v poslovni register pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve oziroma skrajšano AIPES. Odločbo o vpisu smo dobili 25. 08. 2005. Naslednji dan smo iz Davčne uprave Republike Slovenije dobili odločbo o vpisu v davčni register z lastno davčno številko. Za nemoteno poslovanje nam je manjkal še transakcijski račun. Na podlagi iskanja najboljšega ponudnika smo se odločili za odprtje klubskega tekočega računa pri Poštni banki Slovenije. Razlogi so bili v tem, da imajo v omenjenem podjetju konkurenčne ugodnosti za društva in da imajo veliko poslovalnic po celotni Sloveniji, kar omogoča hitro in učinkovito poslovanje. Tako smo 30. 08. 2005 pridobili lastni transakcijski račun za poslovanje. Delovanje društva se je lahko nemoteno začelo tudi po vseh pravnih in poslovnih normah. 5.3 ZAČETNO DELOVANJE DRUŠTVA 5.3.1 Pridobivanje članov V klubu smo glede na v celoti izpolnjene pravne norme začeli z obširnim delovanjem v mesecu septembru 2005. Hkrati je bil to tudi začetek sezone 2005/2006, saj smo se prilagajali sezonskemu načinu dela, ki je bil v praksi utečen pri Prešernovem gledališču.



Svojo prvo javno predstavitev smo imeli s člankom v gledališki knjižici Repertoar sezone 2005/2006. Tam smo obširno pojasnili smisel delovanja društva, našo strategijo in program, ki se bo izvajal. Knjižica je bila posredovana več kot 2000-im gospodinjstvom in tako se je začelo pridobivanje članstva. V mesecu septembru je v gledališču potekal vpis abonmajev in izkoristili smo možnost informiranja gostov ob njihovem prihodu. Na kratko smo vsem zainteresiranim predstavili smisel našega delovanja in jih povabili k včlanitvi v naš klub. Odziv obiskovalcev je bil nad pričakovanji, tako da smo po enem mesecu uradnega delovanja društva že presegli število stotih članov. 5.3.2 Oblikovanje programskega dela Za oblikovanje programskega dela je bila odgovorna umetniška voditeljica – Zvezdana Čujovič, ki je s pomočjo ostalih članov sestavila programsko shemo, ki je bila temelj naše usmeritve in delovanja kluba. Zamisel je bila oblikovana v osmih točkah, ki so si vsebinsko sledile po naslednjem vrstnem redu:

1. Sodelovanje s Prešernovim gledališčem Kranj: • dejavnosti ob premierah (spremljevalne prireditve na temo predstave, več

dni), • izvirna pogostitev.

2. Srečanja z zanimivimi ljudmi (že uveljavljenimi, mladimi, Neslovenci):

• glasbeniki, • književniki, • prevajalci, • gledališčniki, • slikarji in kiparji, • psihologi in filozofi.

3. Tematske prireditve (ob določenem datumu ali posebnem dogodku):

• obletnice rojstev in smrti zanimivih ljudi, • premiere filmov, • premiere gledaliških predstav, • gostovanja tujih gledališč v PG, • nastopi amaterskih gledališč, • dogodki, povezani s Kranjem in okolico.

4. Razstave:

• Trikrat na leto (priznan/amaterski/mlad slikar) in otvoritev.

5. Glasilo kluba: • programska številka, • »poročevalska« številka, • priložnostno izdajanje.

6. Prireditve za starejše občane (v dopoldanskem času): • srečanja »po želji« (npr. z igralci PGK),



• predavanja, • recitali, • starejši občan se predstavi.

7. Kulturni dnevi za šole (v povezavi s PGK):

• dogajanje pred in po predstavi (v šoli, gledališču, mestu), • razpis seminarskih in raziskovalnih nalog na temo gledališča (v povezavi z

Gibanjem znanost mladini), • mentorski ogledi, • povezava gledališča – film – opera, • srečanja z igralci.

8. Organizacija sledečih prireditev:

• predstava, animacija in pogostitev, • organizacija pogostitev, • organizacija novoletnih in drugih zabav, • organizacija porok in rojstnih dni.

Tako smo dobili neko strateško usmeritev, ki je bila podlaga za nadaljnje delo. Zavedali smo se, da je to le vzorec, ki nam bo v pomoč pri oblikovanju repertoarja za vsak mesec posebej. 5.4 TEHNIČNA REŠITEV Kar se tiče tehnične rešitve se tukaj obračamo na matično ustanovo – Prešernovo gledališče. Vso podporo nam nudijo s sledečimi elementi:

• nudijo nam dvorano za 274 obiskovalcev z vso vključujočo opremo (zvočno, osvetlitev z reflektorji …),

• nudijo nam kavarno za 70 obiskovalcev • in nudijo nam predprostor.

Ostalih tehničnih dobrin nimamo in jih v tem obsegu delovanja tudi ne potrebujemo, če pa se ali se bodo pojavile potrebe, si bomo le te izposodili iz našega gledališča.



6 PRIKAZ PRAKTIČNEGA MODELA INOVATIVNEGA PRISTOPA PO SEZONAH 6.1 PREDSTAVITEV PRVE SEZONE (05/06) 6.1.1 Predstavitev programa Po pridobitvi članov in prvih prihodkih smo začeli z izvajanjem zastavljenega programa, ki je v prvi sezoni potekal od septembra leta 2005 do konca maja leta 2006. Velika večina predstav je bila v večernem času, in sicer ob 19.30 uri. Na prireditve so prihajali tako člani društva kot zunanji obiskovalci. Po mesecih so bile pod organizacijskim okriljem kluba izvedene sledeče prireditve:

� September • Predstavitev knjige Smrt in deklica (E. Jelinek) • Drame princes - Uprizoritev besedila Nobelove nagrajenke za literaturo 2004

� Oktober • Koncert folklorne skupine Dečve • Improleptika (gledališka improvizacija)

� November • Naš gost Andrej Perhaj (predavanje o Primožu Trubarju) • Beremo s Pižamo in predstavitev knjige Kapitana Gatnika • Predstava Obisk v izvedbi Andreja Rozmana Roze

Slika 4: Plakat predstave A. Rozmana Roze

� December • Predstava Kabarate Simplozij za Srednjo ekonomsko šolo • Video projekcija predstave Zabava za rojstni dan • Koncert skupine Hepa • Organizacija novoletne predstave Jamski Človek in pogostitve za Iskro ISD

d.o.o



� Januar • Gost meseca: Andrej Rozman Roza � Februar • Iz poezije dr. Franceta Prešerna • Predstava Izbrisani (Boom teater, Kranj) • Koncert Iztoka Mlakarja

� Marec (Teden slovenske drame) • Portret igralke Marije Vere (predstavitev knjige dr. Barbare Sušec Michieli in

projekcija dokumentarnega filma Maje Weiss) • Linhart za mlade in malo manj mlade (predstavitev knjige dr. Milene Mileve

Blažič in glasbena popestritev z Janijem Kovačičem) � April • Razstava slik diplomantov Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani

� Maj • Na praznovanje dneva muzejev smo povabili gospo Jelko Reichman

(slikarko, ilustratorko in strastno zbirateljico igrač)

6.1.2 Marketing in promocija kluba Ena glavnih dejavnosti našega društva na začetku delovanja je bila promocija kluba. Z marketingom smo krojili našo prepoznavnost in promovirali vse naše prireditve, ki so glavni člen našega društva. Zavedali smo se, da z dobro izpeljanim marketingom lahko pridobimo glavni vir financiranja s pomočjo sponzorjev, donatorjev in preko pokroviteljev. Kot promocijo (na začetku sezone) smo izkoristil eno izmed tiskovnih konferenc gledališča, kjer smo predstavili društvo. Prednost je bila v tem, da so novinarji že bili zbrani na povabilo gledališča in smo jih tako lahko neposredno informirali o našem obstoju in delovanju. Poleg tega smo se predstavljali še na sledeče promocijske načine:

• predstavitve v gledališkem biltenu in v mesečnem repertoarju predstav (omenjena sta mesečno poslana vsem 1500-im abonentom),

• predstavitev v vitrinah (pred gledališčem, v gledališču, v gledališkem klubu in na ostalih vidnih lokacijah),

• na internetni strani, • s pomočjo lastnih plakatov, • pojavljali smo se na Radiu Kranj in Radiu Belvi, • s pomočjo letakov, ki so bili razdeljeni ljudem na ulicah in v poštne

nabiralnike in z objavami na uradnih oglasnih mestih, • obveščanje preko elektronske pošte, • izkoriščali brezplačne objave v časopisih Delo, Dnevnik, Gorenjski glas in

Kranjčanka.



6.1.3 Analiza in ugotovitve ob zaključku prve sezone Vse navedene prireditve so bile izvedene brez zapletov. Skupaj smo imeli 18 prireditev. Iz repertoarja je razvidno, da smo stremeli k raznolikosti in pestrosti programa. Prireditve so bile dobro obiskane in obiskovalci so izražali zadovoljstvo nad našim delom. Na koncu sezone smo imeli registriranih preko 160 članov. Zanimivo je, da smo privabili tudi prebivalce drugih krajev Slovenije, tako da smo presegli pričakovanja o delovanju na nekem lokalnem področju. Pri pregledu povprečne starosti članov smo ugotovili, da je prisotno zanimanje med vsemi starostnimi mejami. Vidno vlogo smo imeli na Tednu slovenske drame, ki je eden izmed odmevnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji. Kot soorganizatorji smo sodelovali pri dveh prireditvah, kar je bila za nas dragocena izkušnja, ki nam je potrdila naše zmožnosti, da lahko sodelujemo tudi pri veliki projektih. Naloge in opravila finančnih in poslovnih obveznosti je opravljal predsednik. Najtežji so začetki in tako je bilo tudi pri nas. Prvi finančni viri so bili dokaj skromni in prav ta skromnost nas je vodila pri naši dejavnosti ves čas. Zunanjih finančnih virov v obliki sponzorstev in donacij nismo dobivali, tako da smo bili popolnoma odvisni od lastnega ustvarjenega dobička. Predvsem smo bili pozorni, da smo organizirali prireditve, ki finančno niso bile rizične in vprašljive. Ponudbe, ki bi pomenile prevelika tveganja, smo zavračali. Plod previdnega poslovanja je bilo finančno stanje na koncu sezone 2005/2006, ki je bilo več kot zadovoljivo. S svojimi viri prihodkov in odhodkov pri poslovanju smo 01. 06. 2006 beležili čisti dobiček v višini 445.000,00 sit oziroma danes izraženo z novo valuto približno 1.850,00 EUR. To je bil za nas pomemben uspeh, saj smo si s to bilančno osnovo postavili trdne temelje za delo v prihodnosti in si omogočili lažje poslovanje v naslednjih sezonah.

Slika 5: Teden Slovenske Drame (vir: www.pgk.si)



6.2 OPIS IN DELOVANJE DRUŠTVA V DRUGI SEZONI (06/07) 6.2.1 Vpisnina in članarina Po premoru v poletnem času leta 2006 smo septembra začeli z novo sezono. Svojo predstavitev s slikami smo imeli v knjižici o repertoarju za abonente za sezono 2006/2007.

Na podlagi izkušenj iz pretekle sezone smo poskušali izboljšati način plačevanja članarine. Zaradi velikega števila članov iz pretekle sezone nismo iskali novih, tako da smo na podlagi baze podatkov o članih, ki je bila že izdelana, pripravili izpolnjene položnice in jih skupaj z nagovorom predsednika poslali po pošti na naslove članov. Odziv je bil pozitiven, saj smo z optimizacijo poslovanja prihranili veliko časa in dosegli boljšo preglednost pri evidenčnem izkazu vplačil. Glede na dokaj kratko obdobje delovanja, smo na 2. zboru članov dne 29. 06. 2006 sprejeli sklep, da višina članarine ostane enaka kot v prejšnji sezoni. V tej sezoni so člani pridobili še dodatno ugodnost pri nakupu predstav, saj so imeli možnost uveljavljanja 10% popusta pri nakupu vstopnic za gledališke predstave v Prešernovem gledališču. 6.2.2 Izvedba programa Na podlagi našega gesla »za vsakega se nekaj najde« smo preko cele sezone poskušali pripraviti raznolik in pester program za vse starostne meje in različne interese članov. Bistvo delovanja je bilo, da organiziramo nekaj prireditev z dobičkom, s katerim bomo lahko pokrivali stroške brezplačnih dogodkov, saj te predstavljajo več kot 80% naših prireditev. Izvedena programska shema je bila oblikovana na podlagi klubskega gesla »za vsakega se nekaj najde« in si sledi po sledečem vrstnem redu:

� Oktober • Predstava Blato v izvedbi BB Teatra

� November • Predstavitev pesemske zbirke Tih bod dedi avtorja A. Rozmana Roze � December • Mozart – učenec in učitelj, predavanje profesorja in skladatelja Ivana

Florjanca • Literarni večer: Simon Gregorčič • Organizacija prednovoletne prireditve za Iskro ISD d.o.o. s predstavo

Zafrkon v izvedbi Borisa Kobala in Sergeja Verča • Predstava Sosedove skrivnosti



Slika 6: Plakat predstave Sosedove skrivnosti

� Januar • Predstava Sosedove skrivnosti � Februar • Prešernova proslava v izvedbi Dramskega krožka Škofja Loka • Cvetje v klubu, aranžiranje cvetja � Marec (Teden slovenske drame) • Predstava se predstavi (gledališka predstava Dom) � April • Alenka Bole Vrabec predstavlja Marqueza • Večer z Bojanom Emeršičem • Ana Nuša Kneževič in njena Oljka

Slika 7: Naslovnica knjige Oljka



6.2.3 Analiza in ugotovitve ob zaključku druge sezone V omenjeni sezoni smo skupaj organizirali 13 prireditev, kar je 5 prireditev manj kot v prejšnji sezoni. Razlog za upad se nahaja v sledečih možnostih:

• Velika prostorska stiska gledališča onemogoča primerno planiranje predstav in vaj. Gledališče ima le en oder in neprimerne prostore za igralske vaje, tako da se le te pogosto odvijajo na glavnem odru.

• Pomanjkanje kadrov je velik problem zavoda. Produkcija predstav v gledališču se iz leta v leto povečuje, število zaposlenih pa se ne povečuje sorazmerno glede na rast produkcije. Predvsem gre za časovno vzporedno realizirane in igrane predstave, ki pa so prostorsko dislocirane. Torej pri enem zaposlenem lučkarju, tonskem mojstru in maskerju v gledališču časovno ne morejo igrati hkrati dveh predstav – ene doma in druge na gostovanju.

• V gledališču je zaznati tudi oteženo delo pri organizaciji mesečnega oblikovanja terminov predstav zaradi: bolezni v ansamblu, zasedenih gostujočih igralcev itd.

• Pomanjkljiva informacijska podpora, ki bi omogočala ažurno in preglednejše planiranje predstav.

• Velik dejavnik tujih vplivov na potek in dejansko izvedbo prireditev, ki otežujejo delo koordinatorju programa.

• Časovni termini v mesecu marcu in aprilu so rezervirani za Teden slovenske drame, ki traja tudi več kot 14 dni.

Vse člane smo mesečno obveščali preko mesečnika oziroma zgibanke, ki jo izdaja Prešernovo gledališče. Po dogovoru z vodstvom smo imeli v njej zadnji dve strani, kjer smo objavljali lastni program. Poleg tega smo javnost obveščali še preko lokalnih radiev, časopisov, letakov in plakatov. Število članov v drugi sezoni se je zmanjšalo, kar smo dejansko tudi pričakovali. Ob koncu uradnega dela sezone smo zabeležili 83 registriranih članov, ki so bili v veliki večini že člani v preteklem obdobju. Upad članov za nas ni pomenil neuspeha, temveč ravno nasprotno. Naša strategija govori, da je boljša kvaliteta kot kvantiteta in tudi to se je odražalo pri članstvu. Vodstvo društva stremi k cilju, da ima manjše število članov, ki dejansko obiskujejo prireditve kluba. Ravno to je bilo razvidno na vseh prireditvah, saj se je v povprečju obisk na posamezni prireditvi povečal za trideset odstotkov. Pojavilo se je vprašanje ali imeti 163 registriranih članov, ki se ne odzivajo na klubske akcije, ali 83 članov, ki se odzivajo na prireditve kluba? Vsekakor se nagibamo k zadnjemu odgovoru. Finančno stanje na računu je bilo ob koncu sezone 1480 EUR. Iz bilance je razvidno, da smo v drugi sezoni naredili za 370 EUR primanjkljaja. Glede na negativno poslovanje smo po analizi prišli do zaključka, da smo imeli malo prireditev s tako imenovano dodano vrednostjo. Dejansko v tej sezoni na trgu tudi ni bilo dobrih predstav, s katerimi bi ustvarjali dobiček. Kljub temu smo prirejali prireditve z brezplačnim vstopom, ki pa so bile za nas strošek. Kakovostne prireditve smo še



naprej izvajali in stroške smo krili iz dobička preteklega leta, kar je bilo tudi v skladu z našo vizijo poslovanja. Ob koncu sezone dne 20. 06. 2007 smo imeli 3. redni zbor članov, kjer smo ugotovili, da kljub kratkemu obstoju društvo deluje na vseh področjih nad pričakovanji in da bo v prihodnosti potrebno le še nekaj manjših sprememb, ki bodo zagotavljale velik uspeh in odmevno delovanje v javnosti tudi v širši okolici Kranja. 6.3 DELOVANJE DRUŠTVA V TRETJI SEZONI (07/08) 6.3.1 Izvedba programa V tretji sezoni 2007/2008 smo se držali gesla »polepšaj si dan, postani naš član«. Sledili smo željam članov in glede na spremljanje prejšnjih sezon smo po mesecih realizirali sledeče predstave:

� Oktober • Gost meseca: Evald Flisar • 100 let Astrid Lindgren • Cvetje v klubu, Art cvetličarna

� November • PUHart za prijaznejši Kranj • Gost meseca: Vinko Tušek • Premiera predstave Popravni izpit (Boom teater Kranj) • Predstava se predstavi: Življenje v senci bananovca • Koncert Iztoka Mlakarja � December • Gost meseca: Tone Partljič • Predstava Popravni izpit (Boom teater Kranj) • Predstava Vse zastonj (KUD Predoslje) organizirana za novoletno prireditev

Iskre ISD d.o.o. • Predstava Popravni izpit (Boom teater Kranj)

� Januar • Gost meseca: Desa Muck • Predstava Popravni izpit (Boom Teater Kranj) � Februar • Predstava Popravni izpit (Boom Teater Kranj) • Ježek in ansambel Ankaran

� April • Pesmi - Andrej Rozman Roza • Cvetje v klubu na temo pomladnih dni

� Maj • Predstava Popravni izpit (Boom teater Kranj)



Slika 8: Pisateljica Desa Muck (vir: www.pgk.si)

6.3.2 Analiza in ugotovitve ob zaključku tretje sezone V tej sezoni smo imeli rekordnih 19 prireditev, ki so bile po zvrsteh in žanru zelo različne. Izpolnila se nam je želja, da iz leta v leto povečujemo svoj obseg dela in pripravljamo raznolikost repertoarja. Vsako leto prirejamo vsebinsko zahtevnejše in odmevnejše prireditve. Gosti, ki jih vabimo so priznani umetniško-kulturni ustvarjalci, ki pritegnejo mnogo obiskovalcev. Prireditve, ki smo jih organizirali, so pogosto povezane z rednimi dogodki v samemu gledališču ali pa se nanašajo na neke pomembne obletnice v širšem pogledu. Vpeljali smo novo zamisel s sodelovanjem gledališča, in sicer projekt z naslovom: »predstava se predstavi«. Gre za predstavitev vsake predstave pred premiero, ki jo igra matično gledališče. Na ta večer se v kavarni zberejo igralci, režiser in ostali soustvarjalci predstave, s katerimi je bil organiziran intervju. Te intervjuje je vodila priznana slovenska kulturnica – Alenka Bole Vrabec. V začetni fazi je bila s pomočjo dramaturga narejena interpretacija teksta. Nato so obiskovalci lahko prisluhnili, kako so potekale vaje in kakšno je mnenje igralcev o predstavi. S to idejo so v gledališču lahko ukinili tiskovne konference za premiere v dopoldanskem času. Tako so bili novinarji vabljeni na predstavitev predstave, kjer so pridobili še bolj izčrpne informacije. V tej sezoni so bili vzpostavljeni stiki z različnimi sorodnimi organizacijami v našem okolju. Prva izmed teh je Boom teater, saj smo v mesecu novembru skupaj organizirali premiero predstave Sosedove skrivnosti. Dobro sodelovanje se je odražalo preko celotne sezone, saj smo ponovili še pet predstav. V povprečju si je eno ponovitev ogledalo 200 obiskovalcev, tako članov kot nečlanov kluba. Poleg sodelovanja z Boom teatrom smo začeli sodelovati tudi s hišo ustvarjalnih dejavnosti Puhart in tako pomagamo pri oživljanju našega starega dela mesta. Pri tej organizaciji sodelujeta Petra Puhar kot idejni vodja in poznani akademski slikar,



rojen v Kranju – Zmago Puhar. Vsi sodelujoči smo mnenja, da so takšne medkulturno organizacijske povezave edino primerno »zdravilo« za privabljanje ljudi v mesto. Tako se je naše poslanstvo širilo in krepilo tudi pri oživitvi mesta Kranj. Ta se spopada s klasično problematiko – beg prireditev iz centra mesta na obrobje, kjer kraljujejo »mega« centri velikih trgovcev. Po podatkih se je članstvo v tretji sezoni povečalo za 15 procentov. V tej sezoni smo imeli registriranih natanko 100 članov. Trend povpraševanja je v zadnjem letu spet narasel, kar dokazuje pravilno pot našega delovanja. Finančno stanje je izkazovalo povečanje realizacije tako po obsegu predstav kot po prihodu obiskovalcev. V tej sezoni smo realizirali za približno 1500 evrov čistega dobička, kar pomeni 260 procentov več kot v pretekli sezoni. Tako smo na svojem letnem zboru članov ob koncu sezone izglasovali, da se dve tretjini omenjenega dobička porabi za piknik članov društva. 6.4 OPIS IN DELOVANJE DRUŠTVA V ČETRTI SEZONI (08/09) 6.4.1 Izvedba programa

� September • Predstava se predstavi: Heda Gabler • Predstava Damijane Golavšek z naslovom Čarovnije protipackarije

� Oktober • Mitja Puhar, otvoritev fotografske razstave z naslovom Ženska • Gost meseca: igralec Janez Škof

� November • Krasimo Klub v prednovoletnem času • Vino in poezija v Klubu s priznanim vinskim svetovalcem in prodajalcem

Gašperjem Čarmanom • Predstava Popravni izpit (Boom teater Kranj) • Predstava se predstavi: Avtocestni nadvoz ali zgodba o zlati ribici � December • Predstava Najemnina ali We are the nation on the best location (Rozinteater

Ljubljana) • Gost meseca: Tine Oman – Foma • Predstava Najemnina ali We are the nation on the best location (Rozinteater

Ljubljana ) • Predstava Partnerski odnosi (Prešernovo gledališče Kranj)

� Januar � Gostja meseca: Ivanka Mežan � Predstavitev knjige Zdravka Kaltnekarja: Poti, poti, poti



Slika 9: Ivanka Mežan v predstavi Heda Gabler (vir: www.pgk.si)

� Februar � Animateka po animateki: projekcija zmagovalnih filmov v sodelovanju s

filmskim društvom Reflektor � Predstava se predstavi: Moje pesmi moje sanje � Premiera Izbrisani 2 (Boom Teater Kranj)

� Marec � Predstava se predstavi: Blazno resno o seksu (Desa Muck) � Gostja meseca: Neža Maurer � Predstava Izbrisani 2 (Boom Teater Kranj)

Slika 10: Neža Maurer – Slovenka leta 2008 in prejem nagrade (vir: spletna stran www.siol.net)



� April � Gost meseca: Tone Pavček � Maj � Zdravko Kaltnekar: monodrama Mali oglasi � Bojan Bešter: predstava Pravkar ločen

6.4.2 Analiza in ugotovitve proti koncu četrte sezone Ko govorimo o članstvu, smo glede na preteklo sezono ponovno presegli število članov, saj se je povečalo za 5 procentov. Popolnoma novih in prvič registriranih članov je 26, enaindvajset članov iz prejšnje sezone pa je izstopilo iz društva. Vsekakor je to normalen pojav, saj se spremembe pri članstvu beležijo okoli 20 procentov. Bolj pomembno je, da se celotno število članov giblje okoli številke 100, saj je to optimalno glede na naše razpoložljive prostorske kapacitete, saj je v foayerju gledališča prostora za največ 70 obiskovalcev. Drugačna pa je podoba pri prireditvah v dvorani, kjer je prostora za 272 gledalcev. Kar se tiče programskega dela, lahko ponovno govorimo o rekordu, saj imamo v četrti sezoni 21 prireditev, ki so si po vsebini različne in tako sledimo našemu poslanstvu, ki se glasi: »za vsakega se nekaj najde«. Obisk prireditev se povečuje do te mere, da so kapacitete velikokrat zapolnjene. Gostili smo ugledne goste, ki so prišli tudi s svojevrstnimi nameni: upokojitev Tineta Omana-Fome, Nežo Maurer, Slovenko leta 2008, Toneta Pavčka, ki v letu 2009 praznuje svojo osemdesetletnico itd. Že na samemu začetku sezone smo se povezali z Janjo Rehberger, ki ima podjetje PijaR in se ukvarja z managementom in organizacijo predstav, saj zastopa predstave sledečih ustvarjalcev: Andreja Rozmana Roze, Damjane Golavšek, Cveta in Boštjana Severja in druge. Prvi projekt, s katerim smo se odločili za skupno sodelovanje, je bila predstava Damjane Golavšek z naslovom Čarovnije Protipackarije. Predstava je narejena za osnovnošolske učence in govori o ekološki ozaveščenosti o današnjemu okolju. V okviru slovenskega nacionalnega projekta Ekošola, v katerega je vključenih preko 80 osnovnih in srednjih šol smo organizirali promocijsko predstavo za mentorje na področju kulture. Na podlagi tega projekta v prihodnosti pričakujemo, da se bo na podlagi povpraševanja odigralo večje število teh predstav. Kot soorganizatorji bomo tako pripomogli k vzgoji učencev in dijakov.



Slika 11: Plakat predstave Čarovnije Protipackarije

Po drugi strani so ravno takšni projekti zanimivi za naše delovanje, saj v sebi ne nosijo nekih rizičnih vsebin, kar se tiče finančnega področja. To pomeni, da za prireditve, ki so namenjene šolam, ne potrebujemo velikih marketinških akcij, ki so povezane z visokimi stroški. Te predstave so v naprej dogovorjene, s poznanim številom zasedenosti kapacitet in prinašajo tudi nekaj dobička. Z Janjo Rehberger smo nato že v mesecu novembru organizirali dve predstavi Najemnina ali We are the nation on the best location, ki so jo odigrali za srednji šoli v Kranju. Tako so dogovori o sodelovanju padli na trdna tla in to velja tudi za prihodnost. Glede na preteklo sezono smo ohranili projekt z naslovom predstava se predstavi, kjer Prešernovo gledališče predstavi zakulisje in interpretacijo predstave. Z letošnjo sezono smo uvedli tudi ogled ene izmed vaj, tako da si člani lahko ogledajo kako poteka oblikovanje in postavitev predstave do svoje lastne končne podobe, ki se konča in hkrati začne na premieri. S tem projektom želimo gledalcem približati delo igralcev, režiserja in ostalih soustvarjalcev med projektom, saj gre za zanimiv pogled na delo znotraj navedenega soustvarjalnega sistema. Obnovili smo sodelovanje z Boom teatrom, s katerim smo organizirali predstavo Izbrisani 2. Predstava je bila razprodana, tako da se ji v prihodnosti obeta veliko ponovitev. Predstava je primerna za srednje šole, tako da pripravljamo akcijski načrt o promociji, ki bi koristila kulturno-umetniškim mentorjem srednjih šol. Resnica je, da tovrstne predstave niso na visokem umetniškem nivoju, a kljub temu se pojavlja vprašanje, kako pritegniti današnjo mladino v srednjih šolah. Na podlagi izkušenj obstajajo dejstva, da so zahtevne predstave (Hamlet, Antigona, Kralj Ojdip itd.) primerne za gimnazije in srednje šole z maturitetnimi razredi. Vso ostalo populacijo pa je na žalost potrebno vzgajati in pritegniti (v smislu obiska gledališča) z enostavnimi predstavami v obliki komedij in humorja. Le tako jim vcepimo še tisto

inovativni pristop Širjenja dejavnosti v ...inovacije je lažje obravnavati pri eksaktnih vedah, ki...

Documents