informacijska pismenost v medicini: izkušnje ibmi in cmk 1. del: pouk informatike na ibmi

Informacijska pismenost v medicini:izkušnje IBMI in CMK

1. del: Pouk informatike na IBMI

Jure Dimec1, Anamarija Rožić2, Boža Oberč2

1 IBMI, 2 CMK

1. del: Pouk informatike na IBMI

IBMI = Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (prej Inštitut za biomedicinsko informatiko) Medicinske fakultete UL.

Prazgodovina informatike na MF: Center za informatiko v medicini (1971). IBMI (1973). iz ustanovnega akta: IBMI ustanovljen da »združi

dejavnosti fakultete na področju statistike, računalništva in informatike-dokumentalistike«

ZBDS: Informacijska pismenost v visokem šolstvu Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini 2

Pomembno leto 1976

Vodstvo IBMI prevzame zasl. prof. Štefan Adamič. Prof. Adamič je eden utemeljiteljev znanstvenega

informiranja in pouka o njem v Sloveniji (in Jugoslaviji).

Urejeni prostori IBMI, zaposleni prvi stalni sodelavci, kupljena računalniška oprema.

Rač. oprema: kartični terminal, luknjalnika kartic, vrstični tiskalnik, najeta linija na Cyber 72 na RRC.

Začetek pouka biomedicinske informatike na MF.


Predmet Biomedicinska informatika

Predmet obstajal od 1976 do 2009 v 1. letniku dodiplomskega študija.

1 semester informatike v ožjem smislu, 1 semester statistike.

Od 2009 Informatika samostojni semestralni modul v okviru

predmeta Uvod v medicino. Temelji biostatistike samostojni predmet.


Pomembni zgodnji dejavnosti

Pomembno za status informatike na MF in informacijsko pismenost (IP) : L. 1979 IBMI vzpostavi terminalsko povezavo s tedaj

največjim ponudnikom bibliografskih zbirk v Evropi, DIMDI v Kölnu.

On-line delo z bibliografskimi zbirkami, predvsem Medline, Biosis, CAB Abstract.

Teleprinterski terminal s 300 baudi.


Pomembni zgodnji dejavnosti Pomembno za status informatike na MF in

informacijsko pismenost (IP), nadalj.: L. 1976 začetek gradnje računalniške zbirke

Biomedicina Slovenica. Zbirka vključuje dela slovenskih avtorjev s področij

biomedicine doma in v tujini in dela tujih avtorjev, objavljena pri nas.

V 35 letih preizkušene vse tehnološke rešitve za vnos in rabo zbirke: luknjane kartice, terminalske povezave na RRC in RCU, mikroračunalniki, miniračunalniki, osebni računalniki; lastni programi na velikih in malih računalnikih, programi na Univerzi, Oracle...


Pomen on-line dostopnosti Medline za IP

Generacijam zdravnikov in zobozdravnikov, izobraženih od konca 70-ih let dalje, so bile jasne prednosti informacijske podpore, kakršno lahko nudita informacijski center in knjižnica.

Desetletja se je medicinski raziskovalec ali praktik ob vsakem novem problemu oglasil na IBMI za poizvedbo po Medline in nekaterih drugih zbirkah, CMK pa je preskrbela separate ali kopije člankov.


Pomen zbirke Biomedicina Slovenica za IP

Za študente: trening dela z bibliografskimi zbirkami, vir informacij o delih profesorjev, koristen pri

izpitih... Za raziskovalce in praktike v slovenski medicini:

“obvezen” zadnji zadnji korak pri vsaki objavi je bila vključitev bibliografskih podatkov v Biomedicino Slovenico, in to davno pred Cobissom in Sicrisom;

dolga leta dokaz o kvaliteti raziskovalca ob reelekcijah in kandidiranju za raziskovalna sredstva.


Mejniki v razvoju informatike na MF... Začetek gradnje Biomedicine Slovenice (1976), povezava na DIMDI (1979), povezava z omrežjem UUCP (1987), povezava z omrežjem DECnet (1990), prvo internetno vozlišče (1992), Komunikacijsko informacijska mreža MF in vključitev

omrežij UKC, Onkološkega inštituta, Zavoda za transfuzijo ... (1994),

spletni strežnik (1994, med prvimi 1000 na svetu), spletni iskalnik po zbirki Biomedicina Slovenica (1996), prve lastne multimedijske d-knjižnice (1997), ...ZBDS: Informacijska pismenost v visokem šolstvu Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini 9

... in posledice za pouk informatike

Stik z UUCP in DECnet omogoči izobraževanje študentov na do- in podiplomskem nivoju o obstoju in prednostih elektronske pošte.

V začetku 90-ih ima vsak študent, raziskovalec ali zdravnik v KIM MF svoj naslov e-pošte, ki mu ga je dodelil in vzdržuje IBMI.

K informacijski pismenosti na MF od začetka 90-ih upravičeno prištevamo tudi omrežno pismenost.


Pouk informatike: prvih 10 let

Predavanja: teoretične osnove znanstvenega informiranja in

knjižničarske informatike.

Vaje: velika zadrega, kako zapolniti razpoložljivi čas, pretežno demonstracije dela s takrat aktualno

opremo, reševanje enostavnih logično-programerskih

problemov s kredo in tablo.


Pouk informatike: naslednjih 25 let

Temelji pouka stabilni: značilnosti in posledice informacijske eksplozije, ontologije, nomenklature in klasifikacije v medicini, podatkovne zbirke (bibliografske, relacijske,

faktografske in zbirke znanja), in značilnosti signalov v medicini.

Ves čas vdirajo in počasi izginjajo druge aktualne teme.


Pouk informatike: naslednjih 25 let

Ves čas vdirajo in izginjajo druge aktualne teme: začetek 90-ih: tehnologija interneta in uporabnosti

internetnih aplikacij v medicini, sredi 90-ih poudarek na spletu in spletnih aplikacijah, okrog 2005 spletne aplikacije postanejo vsakodnevna

realnost - prehod na specialne teme (telemedicina...). danes: od prvotnih »internetnih« tematik ohranjena le

poglavja o varnosti na omrežjih. Začenjamo z bioinformatiko in genomiko.


Česa nismo počeli

Nikoli nismo študentov učili dela s programsko opremo za »osebno rabo« (Windows, MS Office...).

Izjema so programi za gradnjo relacijskih zbirk in osebnih bibliografskih zbirk.

Odkar so osebni računalniki tudi doma, na MF prihajajo generacije z računalniškimi spretnostmi, ki večinoma omogočajo aktivno sodelovanje pri vajah.


Uvajanje IP med odrasle

Rabo računalnikov in osnovnega programja smo učili odrasle.

Izobraževalni tim MF in UKC v letih 1990 do 2001 izvedel 445 večdnevnih tečajev s skoraj 6000 udeleženci.

Po 2001 manj zanimanja, ohranjeno le za specialne statistične programe in Excel.


Kaj je uspelo in kaj ni

Informatika na dodiplomskem nivoju je relativen uspeh: obseg pouka enak skoraj od začetka (pred 35 leti):

15 ur predavanj in 15 ur vaj; pri vajah sodeluje tudi CMK.

Pouk sledi razvoju področja in potreb medicinske stroke.

Informatika na podiplomskem nivoju je neuspeh.


Kaj je uspelo in kaj ni Informatika na podiplomskem nivoju je neuspeh:

L. 2000 ustanovljen skupni predmet Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Oddelka za kemijo FNT na medfakultetnem magistrskem študiju Biomedicina.

20 ur predavanj in 10 ur vaj, dve tretjini jih prispeva IBMI.

Izkušnje predavateljev in študentov so bile zelo pozitivne, študenti pa motivirani.

Podajanje informacijskih vsebin z zornih kotov treh "informatik”.

Sledi reorganizacija podiplomskega študija: leta 2008 še 6 ur predavanj, leta 2010 le še 2 uri.


Delo drugje

Pedagoški delavci IBMI predavamo teme iz informatike tudi na nekaterih drugih fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Najbolje sodelujemo (od zgodnjih 90-ih) z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost

in knjigarstvo Filozofske fakultete, ter z Visoko šolo za zdravstvo.


informacijska pismenost v medicini: izkušnje ibmi in cmk 1. del: pouk informatike na ibmi

Documents