OKUBE DIHAL:

INFEKCIJSKE BOLEZNI:

NASTANEK INFEKCIJSKE BOLEZNI:

IB nastane, kadar zajedavec prizadene gostitelja v tolikni meri, da se pri gostitelju pojavijo klinini znaki in simptomi bolezni. Tako zajedavec najde dostop do gostitelja, je zmoen vstopiti v tkiva, se v njih razmnoevati, izloa razline virulenne dejavnike in obvlada imunski odziv gostitelja.

IRJENJE INFEKCIJSKIH BOLEZNI:

Poleg oseb v inkubaciji, bolnikov in rekonvalescentov ter oseb z latentno okubo so pomembni tudi zaasni ali trajni klicenosci in nosilci mikroorganizmov na sluznicah, v krvi in v tkivih.

POVZROITELJI:

- zunanji, eksogeni zajedavci: MO ki niso del normalne bakterijske flore gostitelja. Ti zajedavci se nahajajo v nai okolici in pridejo v loveki organizem nakljuno (PRENOS ) (z zrakom, vodo, hrano, aerosoli, kapljice sline, izloki dihal, prah..), ob stiku z bolnikom, ob pokodbah, stiku s krvjo okuenih oseb, ob piku ali ugrizu okuene ivali, ob stiku z zdravo osebo ki izloa zajedavce

- endogeni zajedavci: ko se imunska obramba organizma okvari, lahko bakterije in virusi, ki so stalno prisotni na koi in sluznicah loveka in so v ravnoteju s svojim gostiteljem in prepreujejo naselitev patogenih bakterij, ki pridejo v telo od zunaj, povzroijo bolezen.

LABORATORISJKE PREISKAVE:

Krvna slika (levkociti, eritrociti - anemija), sedimentacija eritrocitov, koagulacija, ledvice

(opazujemo poveano propustnost glomerulne membrane poveana koloina beljakovin v

seu), jetra (jetrni encimi, bilirubin).

PLJUNICA:Je vnetje pljunega parenhima.- tipina bakterijska pljunica:je najpogosteja bakterijska bolezen pri starih ljudeh. pogosto zbolijo stareji ljudje, slabo prehranjeni, kronini bolniki (ledvini, sladkorni, jetrni), bolniki z boleznimi srca in oilja, s kroninim bronhitisom, z malignimi obolenji, alkoholiki, z nevrolokimi obolenji, bolniki po preboleli virozi.povzroitelji: s. pneumoniae, h. influenzae, s. aureus, g-negativne bakterijeklinina slika: nenaden zaetek z mrzlico, vroina, boleine v prsnem kou, produktiven kaelj (lahko krvav), dispneja, tahikardija, tipien avskultatorni izvid nad pljui.klinina slika pri starostnikih: poasen zaetek, mrazenje, redko mrzlica, ne kaljajo, nezmonost izkaljevanja, temperatura je normalna ali nija, zmedenost, neorientiranost,

tahikardija, tahipneja, inapetenca, ibkost, boleine v trebuhu.

- ATIPINA BAKTERIJSKA:

povzroitelji: mycoplasma pneumoniae, chlamidia pneumoniaeklinina slika: poasen zaetek, nekoliko poviana temperatura, glavobol, boleine v miicah in sklepih, po nekaj dneh suh in drae kaelj, ni izpljunka, avskultatorni izvid normalen.zdravljenje pljunic: izolacija povzroitelja, zaetno empirino zdravljenje z antibiotiki, veliko tekoine, opazovanje.prepreevanje: cepljenje proti influenci, cepljenje proti pnevmokoku.- atipina virusna:povzroitelj: virus influence, respiracijski sinicijski virus, adenovirusi, virus herpes simplexprenaa se s kunimi kapljicami (kaelj), s kontaktom (roke).klinina slika: vroina, suh kaelj, boleine v prsnem kou, teko dihanje.zdravljenje: vzrono in simptomatsko (ribavirin, kisik, umetna ventilacija, aciklovir)

prepreevanje: pri dojenkih dojenje, osamitev bolnika, umivanje rok.PREHLAD: povzroitelji prehlada so najvekrat virusi: rinovirusi,koronavirusi, virusi parainfluence, respiratorni sincicijski virus, virus influence,adenovirusi...Vir bolezni je lovek. Z omenjenimi virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah. Otroci prenaajo okube v druino in v svojo okolico.

Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko okuenih rok in predmetov.

Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje, izcedek iz nosu, praskajoe in peloe boleine v relu, suhi kaelj, lahko je prisotna poviana tel.temperatura.

Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa...

Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane vode, poitek...

Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki pridejo z obolelim v stik, si morajo pogosto temeljito umivati roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke in ne v prostor. Uporabljajo naj robke za 1x uporabo.

GRIPA: je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi influence Ain B.Znailnost gripe je, da nastopa v epidemijah. Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki jih razirijo bolniki v okolico s kaljanjem in kihanjem, razirijo pa se tudi z neposrednim in posrednim stikom in z aerosoli.

Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija traja 24-48ur. Bolezen se zane nenadoma, prisotna je mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C, hripavost,pekoe boleine v relu, boleine v miicah in kriu, pekoe boleine v oeh, glavobol, bolnik ima poviano tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen obiajno traja en teden.

Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko povzroi smrt v 48h,bakterijska pljunica, vnetje moganov(encefalitis), vnetje srne miice(miokarditis), vnetje miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave lahko tako velike,da prepreijo normalno hojo.

Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali sputuma, seroloke metode.

Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev bolnika, tudi oboleli ZD naj ostanejo doma.Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za prepreitev gripe, vendar mora cepivo vsebovati antigene, ki so identini ali zelo podobni antigenom virusa, ki povzroa trenutno epidemijo. ANGINA (vnetje nebnic): najpogosteje nastane kot posledica okube z betahemolitinim streptokokom. Zbolevajo otroci od 3.- 5. leta starosti. Inkubacija traja od 12ur-4dni. Bolezen je pogosteja v hladnih mesecih.

Prenos: tesen stik z okueno osebo prek vejih delcev relnega izloka.

Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico, glavobol, boleine pri poiranju, otroci imajo tudi boleine v trebuhu, relo je mono rdee, nebnici sta pordeli, gnojne obloge na nebnicah, poveane in bolee vratne bezgalke.(e se vnetju nebnic, ki ga povzroa Streptococcus pyogenes pridrui e izpuaj, ima bolnik krlatinko).

Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic, raziritev okube v okolno tkivo, huda splona okuba organizma.

Diag.: klinina slika, bris rela.

Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja 10dni,...simptomatskoOSLOVSKI KAELJ (PERTUSSIS): je nalezljiva bolezen dihalnih poti z znailnimi napadi hudega kalja.Povzroitelj: je bakterija Bordetella pertussis.Bakterija povzroa bolezen le pri loveku. Ogroa predvsem otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli.

Prenos: s kunimi kapljicami in aerosoli. Klinina slika: inkubacija traja 6-20dni. V zaetnem obdobju, ki traja teden ali dva ima bolnik znake okube zgornjih dihal: nahod, solzenje, poviano telesno tem., pojav kalja, ki je izrazit predvsem ponoi. Sledi obdobje pogostih napadov kalja. Bolnik ima 5-10x/dan paroksizme kalja, tako da z vso mojo iztiska zrak iz plju, nato pa sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja znailen pisk-podoben riganju (oslovski kaelj) Napadi si sledijo toliko asa, dokler bolnik ne izkalja sluzi,ki se nabira v bronhijih. Med napadom se lahko pojavi cianoza ustnic. Po napadu je otrok izrpan, prestraen,...lahko tudi bruha. Med posameznimi napadi se lahko pouti dobro. To obdobje lahko traja 2-4tedne. Pri dojenku se lahko pojavijo apnea,modrikavost,cianotine ustnice, lahko tudi kri. Zapleti: pljunica, akutno vnetje srednjega uesa, popkovna ali dimeljska kila, krvavitve v oesni veznici.

Diag.: klinina slika, osamitev bakterij iz kulture brisa ali aspirata nosno-relnega prostora, seroloke metode

Zdravljenje: je vzrono.zdravnik najvekrat predpie antibiotik. Bolnik mora zauiti dovolj tekoine, hrana naj bo tekoa. Dojenke in otroke opazujemo in nadzorujemo, po potrebi jih oskrbimo s kisikom. Zdravimo simptome. Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem, ki je pri nas po zakonodaji obvezno. Dojenki in otroci do 7.leta, ki niso bili cepljeni, so pa bili v tesnem stiku z obolelim, preventivno dobijo antibiotik.

DAVICA (DIPHTHERIA) : povzroitelj je bacil Corynebacterium diphtheriae, ki izloa toksin. Prebiva v relih zdravih oseb in bolnikov, povzroa pa vnetje nebnic, rela, sapnika in sapnic, vasih tudi koe in ran. Obolevajo zlasti otroci. Prenos: z izloki dihal in s stikom.

Klinina slika: lahko poteka brez simptomov ali kot hitro potekajoa smrtna bolezen.

Davica dihal: inkubacija traja 2-4dni, bolezen se zane poasi, z utrujenostjo, izgubo apetita, vroino in boleino v relu. Bolniki teko poirajo. Na nebnicah se pojavijo belo-zelenkaste obloge, ki se v 2-3 dneh razirijo do jezika, rela, trdega neba, v sapnik in sapnice. Postopoma se obloge odebelijo. Lahko je prisoten moan edem mehkih tkiv. Zaradi zoenja dihalnih poti otrok teko diha, je hripav,pojavi se stridor in napadi lajajoega kalja. Poveane so vratne bezgavke.

Davica koe: kone spremembe se kaejo z razjedo, pokrito z belkasto oblogo iz katere lahko izteka gnoj. Celi se poasi. Pogosta je v tropskih krajih.

Zapleti: bacili davice proizvajajo toksine, ki povzroajo hude zaplete: vnetje srne miice(miokarditis), nevroloke zaplete( ohromitve mehkega nebe, oesnih miic,sapnika,perifernih udov).

Diag.: klinina slika, osamitev bacila iz brisa nosu,rela,konihsprememb

Zdravljenje: imunoglobulini, antibiotiki,simptomatsko

Prepreevanje: cepljenje

KRLATINKA: je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna bolezen otrok od 3-15.leta starosti. Povzroajo jo betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni eksotoksin.

Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s kontaminirano hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).

Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le da je pridruen e koni izpuaj. Ta se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja 2-3dni. Zaetek bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko vroino. Prisoten je glavobol, bolnik uti mone boleine pri poiranju, na nebnicah so obloge. Na mehkem in trdem nebu so pikaste krvavitve, jezik je sprva obloen z belimi oblogami, ki se kmalu zanejo luiti in jezik postane malinast. Vratne bezgavke so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj se pojavi drugi dan bolezni ( folikularni izpuaj). Izpuaj se najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat in okonine,na dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le izjemoma v obliki drobnih makul...najpogosteji je v zgibih(komolni, pazduni,dimlje,kolenska kotanja) Koa na obrazu je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim belim trikotnikom med ostnima kotoma in nosom ( trikotnik filatova). Izpuaj se zane luiti ez 7dni.

Zapleti: septini zapleti(gnojni),ko se streptokoki razirijo v okolno tkivo (vnetje srednjega uesa,vnetje obnosnih votlin, peritonzilarni abces)., imunsko pogojeni(negnojni): akutni poststreptokokni glomerulonefritis, akutna revmatina vroica

Diag.: klinina slika, rutinske preizkave (zviani L, SR,CRP), osamitev streptokoka iz rela in nosu, hitri testi..

Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi makrolidne antibiotike

EN: je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje koe, posebej na obrazu in na spodnjih okoninah. Bolezen ima nenaden zaetek,bolnik se slabo pouti, ima visoko vroino, poveane lokalne bezgavke, rdeino na koi. Zdravnik postavi diagnozo na podlagi simptomov in znakov bolezni. Zdravimo s penicilinom 10dni. Na koo dajemo lokalno mrzle obkladke.

VIRUS HERPES SIMPLEKS TIP 1 in 2:je razirjen po vsem svetu. Rezervoar virusa je lovek. Ti virusi povzroajo razline bolezenske sindrome, od blagega herpesa labialisa do hude, smrtno nevarne okube osrednjega ivevja (encefalitisa). Prenos: virus herpes simpleks tip1 se prenaa predvsem s slino( herpes labialis); virus herpes simpleks tip2 se prenaa predvsem s spolnimi izloki ( genitalni herpes).

Klinina slika: inkubacija traja nekaj dni. Veina prvotnih okub poteka brez simptomov. e se pojavijo simptomi,nastanejo na mestu vstopa virusa v telo. Spremembe nastanejo na stikih med koo in sluznico.VNETJE DLESNI IN USTNE SLUZNICE je najpogosteja prvona okuba z virusom herpesa simpleksa tip 1.OKUBA SPOLOVIL je najpogosteja oblika prvotne okube z virusom hepatitisa simpleksa tip2 pri mladostnikih. OKUBE MOGANOV povzroa predvsem virus herpes simpleks tip1. nezdravljen encefalitis ima visoko smrtnost. Oboleli imajo mnogokrat okvare osrednjega ivevja.

Diag.: klinina slika, osamitev virusov iz vsebine mehurkov, iz razlinih brisov, iz telesnih tekoin in tkiv na tkivni kulturi.

Zdravljenje: bolniki z normalno imunsko obrambo pri veini klininih slik, ki jih povzroa HVS, otrebujejo le simptomatsko zdravljenje ( antipiretike, analgetike, poitek, dovolj tekoine in higienske ukrepe za prepreitev sekundarne bakterijske okube.) Na voljo imamo tudi uinkovita protivirusna zdravila,ki jih uporabljamo predvsem pri tejih oblikah.

Prepreevanje: herpes virusi so zelo obutljivi na toploto,svetlobo,milo,vroo vodo,antiseptike in drugo...s pravilno higieno rok lahko prepreimo okube. Pri genitalnem herpesu svetujemo uporabo kondomov. Bolnike v asu izpuaja osamimo.NORICE(varicella) : so po vsem svetu razirjena mono nalezljiva bolezen, ki ponavadi prizadene otroke. Bolezen povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja virus v organizmu v mirojoi obliki, najverjetneje v celicah senzorinih gangijev moganskih ivcev. Ponovno obolenje poteka kot pasavec( herpes zoster).

Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim stikom.Bolnik je kuen 2dni pred pojavom izpuaja in e 5dni potem, ko so se iz vseh mehurkov razvile kraste.

Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan ali dva nekoliko zviano tel.temp. in se slabo poutijo. Pojavi se izpuaj v obliki makule,sledi vezikula. Ko vlani mehurki na koi poijo,nastane krasta. Izpuaji lahko srbijo. Prizadeta je cela koa,tudi sluznica v ustih in v vagini. Izpuaj se najpogosteje pojavi na trupu, obrazu,manj na okoninah.

Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okuijo stafilokoki.

Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi

Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti srbenju ( antihistaminiki), uporaba tekoega pudra se odsvetuje.

Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali zostrom damo preventivno hiperimune gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v prvih tednih nosenosti, e e niso prebolele noric in so bile v stiku z njimi, damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je tudi cepivo, primerno za otroke in odrasle; cepimo po naroilu zdravnika.PASOVEC ( HERPES ZOSTER): najpogosteje sreamo pri osebah starejih od 50let. Bolezen povzroa virus varicella zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po noricah. Aktiviranje virusa v organizmu se kae kot herpes zoster, vlogo za aktiviranje pa pripisujejo zniani telesni odpornosti. Prenos: neposreden stik.

Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem dermatomu. Najpogosteje so to prsni ko, predel vratu, obrazni in sakralni predel. Priblino po 5ih dneh se lahko pojavi izpuaj, ki je enak izpuaju pri noricah. Navadno se pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec izjemoma poteka brez izpuaja, le z boleinami. Nekateri bolniki imajo poviano tel. Temp. In se slabo poutijo. Poveane so lokalne bezgavke.

Zapleti: huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega ivca, ki traja od enega do dvanajst mesecev; pareze ( ohromitve) razlinih ivcev.Zdravljenje: virostatiki, paracetamol, blokade ivcev za lajanje bolein, lokalno dajemo led, akupunktura.

INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA: povzroa virus Epstein-Barr. Virus vstopa v telo prek celic nosne in relne sluznice. Raziri se na limfocite B, ki jih okui. Za to bolezen zbolevajo predvsem mladostniki.

Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa s slino med poljubljanjem, zato imenujemo bolezen tudi bolezen poljubljanja...Klinina slika: inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki bolezni so: utrujenost,slab apetit, boleine v relu,bolei in pordeli nebnici,poveane bezgavke, zviana tel. temp., ki traja do 10 dni, lahko celo ve mesecev. Nekateri bolniki imajo poveano vranico. Na telesu se lahko pojavi izpuaj. Bolezen mine sama od sebe. Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika) seroloka...

Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek.

Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri ele ez 6mesecev po okrevanju.

OKUBE, KI JIH POVZROA VIRUS HERPESA SIMPLEKSA TIPA 6: virus povzroa okube pri otrocih. Otroci imajo 3dni visoko vroino, pri tem se ne poutijo slabo, nato temp. naglo pade, otrok pa dobi izpuaj, podoben izpuaju pri opicah. Bolezen lahko poteka tudi brez izpuaja in mine brez posledic.PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM): nalezljiva bolezen olskih otrok.Povzroa jo parvovirus B19. najve obolenj je spomladi in zgodaj poleti.

Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, z matere na plod.

Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi do 18dni.,2-3 dni imajo ortoci vroino,glavobol,boleine v miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje brez simptomov,...sledi obdobje izpuaja na licih...izpuaj je rdekast, ima dvignjene robove in obliko metulja...v naslednjih dneh se izpuaj raziri po telesu in udih, je makulopapulozen, traja 1-3tedne in pogosto srbi. Nekateri otroci imajo boleine v sklepih zaradi vnetja sklepov.

Diag.: klinina slika, seroloka

Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo protivnetna zdravila.

Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko poteka subklinino. Cepiva e

ni.

OPICE(MORBILLI): povzroa virus opic. Prenos: aerogeni, s kunimi kapljicami, z neposrednim ali posrednim stikom.

Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se pojavijo visoka vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne veznice in hripavost. Po nekaj dneh se vroina znia. V ustih ugotovimo Koplikove pege. 14i dan po okubi vroina ponovno hiro naraste, pojavi se svetlo rde izpuaj za uesi, na obrazu, po telesu in udih. Vzbrsti se sprva makulozne, nato postanejo papulozne in se zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.

Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega prostora, ugotovitev antigena opic v izlokih,seroloke preiskave.

Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje srednjega uesa), akutni postinfekcijski encefalitis, miokarditis,perikarditisZdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko, bakterijske zaplete zdravimo z antibiotiki

Prepreevanje: cepljenje

RDEKE (RUBELLA): povzroa virus rdek. Je bolezen otrok in mladostnikov.Prenos: s kunimi kapljicami, z neposrednjim ali posrednjim stikom.

Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so znailni znaki prehlada, izpuaj se pojavi na obrazu, iri se na trup,roke in noge. V 24ih urah se raziri po celem telesu, je rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne izliva,lahko srbi,traja do 5dni. Poveane so bezgavke,predvsem na zatilju in za uesi, so znailen znak okube z virusom rdek.Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih izlokov, seroloka..

Zdravljenje: simptomatsko

Prepreevanje: cepljenje.

GNOJNI MENINGITIS: je akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzroajo jo bakterije, ki vdrejo v moganske ovojnice. Najpogosteji povzroitelji gnojnega meningitisa so: pnevmokoki, meningokoki,Heamophilus influenzae tipa B. Bolezen lahko povzroajo tudi streptokoki,stafilokoki, Pseudomonas aeruginosa. Nujno je zgodaj ugotoviti bolezen, im hitreje doloiti povzroitelja in im hitreje zaeti zdravljenje z antibiotiki.Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik.

Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik ima moan glavobol, ki se stopnjuje. Moti ga svetloba, prisotna sta slabost in bruhanje. Bolniki imajo boleine v zatilju, so nemirni, razdraljivi,zmedeni,somnolentni. Bolezen poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo e nekaj ur po zaetku bolezni. Pri ostarelih je klinina slika neznailna. Imajo poviano tel.temp., prisotna je psihina prizadetost. Pri dojenkih se pojavijo visoka vroina, razdraljivost, odklanjanje hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi kri. Diag.: klinina slika, laboratorijske preizkave,bakterioloke preiskave, preiskava moganske tekoine (lumbalna punkcija),seroloke preiskave,raunalnika tomografija,magnetna resonanca. Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na osrednjem ivevju,vzdrujemo osnovne ivljenjske funkcije

Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom prepreujemo okubo in bolezen s preventivnim dajanjem antibiotikov. Uspeno je preventivno cepljenje( s pnevmokoknim cepivom,s cepivom proti H.influenzae tipaB).

Posledice: pri gnojnem meningitisuje smrtnost e vedno velika. Veliko bolnikov ima razline hude posledice: okvaro sluha,motnje govora,ohromitve,teave pri uenju,motorine okvare,epilepsijo,slepoto,hidrocefalus,...

SEROZNI MENINGITIS: je akutno ali kronino vnetje moganskih ovojnic. Povzroitelji so najvekrat virusi (enterovirusi,herpesvirusi,virus opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega meningoencefalitisa), lahko tudi bakterije,glive in zajedalci. Od bakterij je najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko stikov,kapljino,skozi koo z vbodom okuenega klopa.

Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik vroino,glavobol,slabost,bruha. Bolezen se lahko zane nenadoma ali poasi, poteka lahko v eni fazi ali dveh. Simptomi so blaji kot pri gnojnem meningitisu.

Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave(likvor je znailno spremenjen.bister)

Zdravljenje: zdravimo simptome.

Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti nekaterim povzroiteljem.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: je bolezen osrednjega ivevja.Povzroitelj je virus klopnega meningoencefalitisa. Virus prenaa klop.Gostitelji virusa pa so razlini gozdni sesalci. Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s pitjem okuenega neprekuhanega kravjega ali kozjega mleka ter mlenih izdelkov.Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka brez simptomov ali z neznailnimi simptomi. Prvo obdobje traja do 8dni. Prisotni so neznailni znaki,slabo poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v miicah,znaki prehlada, bruhanje,driska...Sledi prosto obdobje brez simptomov,ki traja 20dni. Drugo obdobje se kae z znaki prizadetosti osrednjega ivevja. Bolnik ima visoko temp.(ez 39C), glavobol,bruha, in ima meningealne znake. Meningitisu se pogosto pridruijo znaki encefalitisa: zaspanost,tremor rok in jezika, motnje zavesti(koma),motnje govora, vedenja in ravnoteja ter kri.

Diag.: epidemioloka,klinina slika...laboratorijske preiskave(znailen likvor), seroloka (specifina protitelesa IgM.)

Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben je poitek, rehabilitacija ob morebitnih parezah.

Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva imunizacija, pasivna imunizacija...( v SLO je obvezno cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi,...)HEPATITIS B: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus vstopa v organizem skozi epitelj sluznic,prehaja v lokalne bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri uivalcih drog, pri tetovai,...) , z matere na plod.

Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka najvekrat subklinino in brez simptomov. e bolezen poteka z znaki akutnega hepatitisa, je klinina slika podobna kot pri hepatitisu A. Bolnik ima slabi apetit, toi o slabostih z bruhanjem,ima poviano tel.temp., drisko ali zaprtje. Bolnik opazi temen urin in svetlo obarvano blato. Sledi zlatenica. Pojavijo se boleine pod desnim rebrnim lokom. Pri otrocih traja bolezen do tri tedne, pri odraslih pa 4-6tednov. Bolezen pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini hepatitis. Pri kronino okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter in posledino rak na jetrih.Zapleti: ciroza jeter, rak jeter...

Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske preiskave(poviani so jetrni encimi), seroloke preiskave.

Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona alfa.Prepovedane so alkoholne pijae...

Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene delavce in za posamezne skupine preb.-homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih mater,druinski lani okuenih...

HEPATITIS C:povzroa izrazito kronino potekajoo okubo jeter.Prenos: s krvjo(nakljuni vbodi, z iglami pri uivalcih drog,pri tetovai,...); z matere na plod,predvsem med porodom;...

Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub poteka asimptomatsko.Bolezen traja 20let in ve...velikokrat jo prepoznamo ele v konnem obdobju, ko se razvije huda ciroza jeter.Pozen zaplet je karcinom jeter.Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija

Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in ribavirin(protivirusno zdravilo v obliki tablet), pegiliran interferon alfa...Prepreevanje: cepiva e ni.

HEPATITIS D: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D. Prenaa se enako kot hepatitis B. Virus lahko povzroa okubo samo pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom hepatitisa B ali pri osebah,ki so se istoasno okuile z obema virusoma. Okuba s hepatitisom D poslaba kronini potek hepatitisa B, ki se lahko kona s smrtjo. Cepljenja ne poznamo.

HEPATITIS A:povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno predstavlja velik problem v deelah v razvoju(slabe hig. razmere). Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in hrano.Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v 4.obdobja.Inkubacijska doba traja od 15-45dni.Predzlatenno obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se tel.temp, pojavijo se znaki znailni za okubo zgornjih dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje traja 3-10dni.V zlateninem obdobju se pojavi zlatenica, najprej v belonicah,nato na koi. Se je temno obarvan,blato je sive barve. Zlatenica traja 1-3tedne. Ob pojavu zlatenice se poutje bolnika najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti koncu tretjega tedna. Poutje bolnika se izboljuje,velikost jeter in nivo jetrnih encimov se v serumu normalizira. Pri hepatitisu A ne poznamo kroninih oblik bolezni in ne klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno imunost.Zapleti: so redki.

Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave

Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati alkoholnih pija.

Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno je umivanje rok po uporabi strania in pred jedjo. Obstaja cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v deele,ki je prisoten hepatitis A. Cepljenje zanemo vsaj 2tedna pred potovanjem...

HEPATITIS E: poteka podobno kot hepatitisA, epidemije se pojavljajo v predelih, kjer ni neoporene pitne vode.obolevajo zlasti mladi. Bolezen je zelo nevarna za nosenice. Prenos: fekalno.oralni, z zauitjem s fekalijami onesnaene vode.

Klinina slika: inkubacija traja 4-7tednov, simptomi so podobni kot pri hepatitisu A: izguba apetita,slabost,bruhanje,poviana tel.temp.,boleina pod desnim rebrnim lokom, zlatenic,poveana jetra. Pri nosenicah poteka veliko huje in se lahko kona s smrtjo matere in ploda. Diag.: klinina slika, seroloki testi.Zdravljenje: simptomatsko.

Prepreevanje: skrb za isto vodo,varno odstranjevanje fekalij in osebno higieno. Cepiva ni.

AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS: izvor okube je najvekrat kontaminirana hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto meso,voda in druge pijae). Prenos: z uivanjem kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z dotikom okuenih rok osebja in premetov...Klinina slika: inkubacija traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami v trebuhu, driska(sprva kaasto blato,nato tekoe,primeana sta lahko sluz in kri.), drisko lahko spremlja visota vroina,glavobol,boleine v miicah, bruhanje...bolezen traja 2-5dni. Hitro se lahko pojavi dehidracija,posebej pri otrocih. Bolnik lahko izloa salmonele e 4-5tednov. Antibiotino zdravljenje lahko podalja bacilonotvo. Diag.: koplokultura Zdravljenje: nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo rehidracijsko tekoino in infuzijske raztopine...Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno, higiensko urejeno oklje,pravilnim in natannim umivanjem rok, ustrezna predelava hrane...ROTAVIRUSNE DRISKE:povzroitelji so rotavirusi skupin A in B. Najve obolenj je pri otrocih v starosti 6-24mesecev. So pogosti povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben povzroitelj potovanih drisk.

Prenos: fekalno oralni, prek okuenih predmetov, z uivanjem kontaminiranih ivil in vode.Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni gastroenteritis(glavni znaki: driska,bruhanje,vroina in dehidracija. Iztrebki so tekoi, ponavadi brez primesi sluzi in krvi.) ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve tednov ali celo mesecev; rotavirusi prizadenejo osrednje ivevje; kronini enteritis lahko vodi v izsuitev,elektrolitske motnje, acidozo, odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).Diag.: dokaz virusnih delcev v iztrebkih, serolokaZdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in uravnavanje elektrolitov.Prepreevanje: higiena rok, varno odstranjevanje fekalij, razkuevanje kontaminiranih predmetov in povrin...

POTOVALNA DRISKA: se pojavi pri potnikih, ki potujejo v tropske in subtrobske predele.(pojavi se infekcijska driska-slabe sanitarne razmere).Povzroitelji potovalnih drisk so bakterije,virusi in zajedalci. Prenos: uivanje s fakalijami kontaminirane hrane in vode. Klinina slika: inkubacija je kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki najvekrat zbolijo v prvem tednu potovanja. Bolezen se zane z boleinami v trebuhu,navzeo in bruhanjem. Nekateri imajo poviano tel.temp.,odvajajo tekoe blato od 3-10x/dan.Bolezen traja 3-5dni.Zdravljenje: nadomeanje tekoino in elektrolite;simptomatska terapija, antimikrobna zdravila.Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna izbira ivil in pijae, antimikrobna zdravila dajemo po naroilu zdravnika, imunoprofilaksa...LAJMSKA BORELIOZA: povzroa bakterija Borrelia bugdorferi.Prenos: vbod okuenega klopa iz rodu Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih insektov.Klinina slika: Zgodnja okuba: kone spremembe(erythema migrans),ki sledijo so odraz lokalnega irjenja povzroitelja po koi.nekaj dni ali tenov kasneje vdrejo borelije v kri in se raznesejo v tkiva. Moen je tudi razsoj prek limfe.Sledi latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do najve nekaj tednov ali celo let, ko se okuba kae kot prizadetost ivevja,srca,sklepov,...Diag.: anamneza bolnika, klinina slika,seroloka; Zdravljenje: antibiotiki,simptomatsko; Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje koe ter obisk pri zdravniku ob spremembah na koi.ERYTHEMA MIGRANS: Erythema migrans je najpogosteji klinini znak zgodnje lymske borelioze. Okuba je lahko omejena samo na koo, lahko jo spremlja razsoj bakterije B. burgdorferi sensu lato v kri, ali pa druge manifestacije lymske borelioze, kot so prizadetost ivevja, srca in sklepov.

AIDS:je zadnja,konna faza okube z virusom loveke imunske pomankljivosti-HIV.Okuba s HIV je okuba limfatinih tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni mozeg,prieljc...itd.) Virus HIV napada celice pomagalke in monocitno-makrofagne celice. Imunski sistem ne more uinkovito zatreti okube.Prenos: spolni stik,s krvjo in krvnimi pripravki; z matere na plod in otroka. Klinina slika: nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino 3tedne po okubi se pojavi klin.slika podobna infekcijski mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane lokalne bezgavke,boleine v relu, izpuaj...iz HIV se AIDS v povpreju razvije 10let po okubi.V tem obdobju nastanejo razlini tumorji, HIV-encefalopatija, teave s spominom, vedenjske spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca. Bolniki umrejo zaradi odpovedi funkcij vitalnega organa ter spremljajoih zapletov bolezni HIV.Zdravljenje: zdravila,ki bi uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV; oportunistine okube;rakaste novotvorbe. Prepreevanje: Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s HIV. Svetujemo spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov mono zmanja monost okube. Pregledana mora biti kri krvodajalcev. Uivalcem drog nudimo brezplane igle. V zdravstvu upotevamo ukrepe za prepreevanje prenosa okub s krvjo in izloki.SEPSA: Je sindrom z zelo razlinimi klininimi simptomi in znaki. Kae se z znaki okube in znaki

sistemskega odgovora. Konna oblika sepse je lahko odpoved tevilnih organov in smrt.

Pomembna je hitra diagnoza in imprejnje zdravljenje. Povzroajo jo po gramu negativne in pozitivne bakterije in glive.

dejavniki tveganja: hospitalizacija (zlasti dalja), tip hospitalizacije (CIT), OP, trajni

urinski kateter, vsadki, visoka starost, neonatalno obdobje, invazivni posegi, kronine bolezni.

patogeneza: bakterije vdrejo v kri, razpad celine stene bakterij povzroi vnetni odgovor

organizma. Ob tem se sproanjo bioloko zelo aktivnih snovi, na katere se organizem odzove s tvorbo mediatorjev vnetja. Ko se mediatorji aktivirajo inducirajo kaskado sepse, ki vodi v okvaro tkiv in celo smrt.

klinina slika: Zaetek je lahko buren ali poasen. Simptmi so na zaetku lahko neznailni, lahko so prisotni znaki, ki nakazujejo vstopno mesto okube. Pozorni smo na predhodna potovanja, stik z ivalmi, operacije, antibiotino in imunosupresivno zdravljenje.

Utrujenost, ibkost, slabost, glavobol, bruhanje, driska, boleine v miicah, zviana ali zniana temperatura, mrzlica, hiperventilacija, motnje zavesti, kone spremembe, krvavitve, levkopenija, trombocitopenija, odpoved organov (pljua, ledvice, jetra, srce).

zdravljenje: hitra prepoznava bolezni in takojnje pravilno zdravljenje, baktericidni ATB,

zagotovitev prekrvavitve vitalnih organov, vzdrevanje oksigenacije tkiv, prepreevanje zapletov.

prepreevanje: prepreevanje okub pri ogroenih osebah, antibiotina kemoprof., imunop.

VNETJE SREDNJEGA UESA OTITIS MEDIAJe najpogosteje bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih. Povzroajo ga tudi virusi. Znailnost vnetja je prisotnost tekoine v srednjem uesu. Vnetje lahko poteka kot akutno, subakutno ali kronino.klinina slika: nespecifini klinini znaki: vroina, nespenost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, umenje v uesih; specifini kz: boleine v uesu, slab sluh, obutek tekoine v telesu, izcedek iz uesa. diagnoza: pordelost bobniazdravljenje: pri 60% bolnikov spontana ozdravitev; kronino vnetje izboljanje okolja, odstranjenje relnice, prepihovanje tub, redni pregledi otrok, timpanostomijazapleti: motnje v razvoju govora, slabi sluh, bakterijsko vnetje okolnega tkiva.prepreevanje: izboljanje okolja, preventivno dajanje atb v zimskih mesecih.GNOJNI MENINGITISje akutna smrtno nevarna bolezen. povzroitelj:piogene bakterije ki vdrejo v moganske opne in izzovejo nevtrofilni celini odgovor (meningokoki, pnevmokoki, hemofilusi infuence tipa b, e. coli, b streptokoki, enterokoki, staphylococcus aureus).. gm se pojavlja sporadino, meningokokni m epidemino. zbolevajo otroci do 4. leta, zlasti novorojenki in starostniki. prenos je kapljien, aerogen, direkten in indirekten. nujna je zgodnja ugotovitev bolezni,im hitreja doloitev povzroitelja in imprejnje zdravljenje zdravljenje: z antibiotiki (21 dni). smrtnost je velika. tevilni dojenki, otroci in tudi odrasli ozdravijo, vendar jim bolezen pogosto pusti hude nevroloke posledice (okvare sluha, motnje govora, cerebralne ohromitve, epilepsija, hidrocefalus, teave pri uenju).klinina slika:- novorojenki: vroina, zaspanost, dihalna stiska, zlatenica, odklanjanje hrane, bruhanje,driske, kri, razdraljivost, napeta meava, motnje zavesti, slabi miini tonus.- otroci in odrasli: huda bolezen, zane se z vroino, mrzlico, glavobolom, fotofobija, slabost, bruhanje, nemir, razdraljivost, zmedenost, somnolentnost, motnje zavesti, prizadetost.- ostareli: neznailni klin. simpt. in znaki rahlo zviana tel. temp. in psihina prizadetostprepreevanje: kemoprofilaksa (rifampicin, cirpofloksacin) in imunoprofilaksa (h. influenzae tip B cepivo)

MENINGOKOKNI MENINGITIS

Meningokoki lahko povzroijo kolonizacijo nosno-relne sluznice brez simptomov, uretritis,

okube dihal, konjunktivitis, meningitis, sepso.povzroitelj: neisseria meningitidis, ki vdre v meninge in izzove nevtrofilni celini odgovor v likvorju. pojavlja se sporadino in epidemino (tip a). obolevajo otroci do 4. leta in mladi do 19 let. prenos = k, a, d in i. bolezen se zane nenadno in poteka fulminantno s petehijami, ekhimozami na koi, okom. bolniki imajo vroino z mrzlico, glavobol, bruhajo, motnje zavesti, otrplost tilnika, kone spremembe. likvor je pranat ali gnojen. pojavlja se sporadino in epidemino. nujna je hitra diagnostika in imprejnje antibiotino zdravljenje.zdravljenje :penicilin g, cefotaksin, ceftriakson, kloramfenikol 10-14 dniposledice: gluhost, pareza moganskih ivcev, hemiplegija, kri, hidrocefalus.prepreevanje: kemoprof. (rifampicin, cipro) in imunoprof. (polisaharidna meningokokna cepiva).

HAEMOPHILUS INFLUENZAE MENINIGITIS

Haemophilus influenzae povzroa razline okube: vnetje srednjega uesa, obnosnih votlin,

bronhitis, pljunico, torakalni empiem in invazivne okube (bakteriemija GM). Okuba je lahko tudi asimptomatska. Pred pojavom bolezni imajo bolniki lahko simptome okube zgornjih dihal. Bolezen se zane z mrzlico, visoko vroino, glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti. Kri se pojavljajo 2x pogosteje kot pri MM. Pojavlja se sporadino. Zbolevajo otroci od 2. meseca do 2. leti oz. do 4. leta.

prepreevanje:s cepljenjem (polisaharidna cepiva) in kemoprofilakso (rifam.)PNEVMOKOKNI MENINGITIS

Povzroitelj je Streptococcus pneumoniae. Pojavlja se sporadino. prenos je kapljien, aerogen, posreden ali neposreden. Obolevajo vse starostne skupine. Bolnik zboli nenadoma z mrzlico, vroino, glavobolom, bruha, pojavijo se motnje zavesti. Lahko ima boleine v miicah in sklepih, pogosto se pojavijo arini nevroloki znaki. zdravljenje poteka 10 dni (cefotaksin, rifampicin).

posledice: okvare sluha, kri, hemipareze. prepreevanje: imunoprofilaksaGRIA (DYSENTERIA):

povzroitelj: igela (negativna, anaerobna, negibljiva bakterija). Epidemioloki rezervoar je lovek, zbolevajo predvsem otroci od 1. 4. leta. Pojavlja se sporadino in epidemino. igele so pomembne povzroiteljice potovalne driske. Gria se porenaa fekalno-oralno (direktno, z rokami) in posredno s kontaminiranimi ivili, vodo. prepreevanje: higiena

KLININA SLIKA: inkubacija 36 72 ur; nenaden zaetek, vroina, utrujenost, boleine v

trebuhu, bruhanje, driska (krvavo-sluzasta), tevilo iztrebljanj do 100 / dan, majhna izguba

tekoine, napet trebuh. zdravljenje: rehidracija, prilagojena prehrana, simptomatsko zdr., ATB.

TUBERKULOZNI MENINGITIS

Povzroa ga Mycobacterium tuberculosis. Odvisen je od socialno-ekonomskih in higienskih

pogojev. Kae se z glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti, kri, pareza obraznega ivca,

arini nevroloki znaki, spremembe v likvorju.

- 1. obdobje: 2 tedna: poasen zaetek z utrujenostjo, splonim slabim poutjem, glavobolom,

slabostjo, bruhanje, subfebrilni, vedenjske motnje, depresija

- 2. obdobje: klinini znaki zaradi zvianega intrakranialnega tlaka: motnje zavesti, zaspanost,

pareze moganskih ivcev, bruhanje, kri, otrplost tilnika

- 3. obdobje: koma, naraajoa vroina, motnje dihanja.

imprejnje zdravljenje e preden potrdimo povzroitelja s kulturo, kemoterapevtiki (rifampicin, INH, PZA, EMB, streptomicin)

posledice: huje motnje vida in sluha, debelost, duevna zaostalost, diabetes insipidus.

prepreevanje: aktivna imunizacija

ENCEFALITIS

Je akutno ali kronino vnetje moganov. Veina bolnikov ima hkrati prizadete tudi meninge

(meningoencefalitis). Najpogosteji povzroitelj so virusi, pa tudi bakterije, glive in paraziti.

Bolezen se zane z glavobolom, zviano TT, bruhanjem.

simptomi: glavobol, motnje zavesti, motnje osebnosti, zaspanost, zmedenost, koma

znaki: arini nevroloki znaki, generalizirani kri, tremor, hipertermija, diabetes insipidus,

pareze moganskih ivcev, neustrezno izloanje antidiuretinega hormona.

posledice: intelektualne in duevne motnje, gibalna prizadetost, epilepsija, motnje vida, sluha.

prepreevanje: cepljenjeSALMONELOZA:

Bolezen, ki jo povzroajo bakterije iz rodu salmonel (gram negativni bacili).

- neprilagojene salmonele: epidemioloki rezervoar so ivali (perutnina, praii, pes,

maka ptii, morske, elve, kae), lovek se okui nakljuno. Pri irjenju okub med domaimi ivalmi je pomembna industrijsko pripravljena krmilna meanica, ki je velikokrat okuena. Tudi sadje in zelenjava sta lahko kontaminirana. Pojavlja se sporadino in epidemino, najve poleti.

Osnovne znailnosti epidemij: mnoinost, eksplozivnost, hiter konec, odsotnost kontaktnega

repa, obolevajo le osebe ki so jedle kontaminirano hrano.

- salmonele prilagojene na loveka: (S. Typhi in S. Parathypi)

Trebuni tifus je velik zdravstveni problem, na leto zboli 12 33 mio ljudi. Bolezen je endemina v nerazvitih dravah. Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se neposredno analno-oralno (umazane roke) in posredno s kontaminirano vodo in ivili. Dejavniki tveganja za huji potek so starost, motnje v imunskem odzivu, anomalije olnih poti, seil, malarija

klinina slika:

- bacilonotvo brez simptomov- trebuni tifus in paratifus: inkubacija 7 21 dni. 1. teden: poasen zaetek, glavobol,

utrujenost, boleine v miicah, vroina ki postopoma naraa, bolnik = zaprt, suh, drae kaelj.

2. teden: slabost, visoka vroina (febris continua), suha koa, pojav rozeol na koi, bradikardija, piski in poki nad pljui, napet trebuh, poveana vranica, jetra, bezgavke, rjav jezik, meningealni znaki. Zdravljenje ciprofloksacin, ceftriakson, deksametazon (teak potek) ob zapletih KRG.

- bakteriemija z zunajrevesnimi vnetnimi arii ali brez njih: pojavlja se pri IK bolnikih,

AIDS, starostniki; neznailni klinini znaki: vroina, mrzlica, potenje, hujanje, pojav ari v

razlinih organih: osteomielitis, meningitis, pljunica, absces vranice, jeter. zdr.: ATB, KRG

- akutni enterokolitis: inkubacija 6 48 ur, pojavlja se sporadino in epidemino. Nenaden

zaetek s slabostjo, boleinami v trebuhu, drisko, lahko bruhanje, visoka vroina, glavobol,

boleine v miicah. Traja 2 10 dni. Izloanje salmonel 4 5 tednov po prenehanju bolezni.

prepreevanje: higiena, cepljenje (3 vrste cepiva). Zdr.: simptomatsko (FR, ORS), vzrono.

DRISKE S CLOSTRIDIUM DIFICILE in PO ANTIBIOTINEM ZDRAVLJENJU:

Epidemije se pojavljajo predvsem na oddelkih za novorojenke, kirurkih, internistinih,

onkolokih oddelkih. Izvor okube je bolnik, bacilonosec ali kontaminiran predmet. C. difficile se nahaja v zemlji, plavalnih bazenih, obalah jezer, bregovih rek, ivalih. Prenos je posreden in neposreden (roke, predmeti).

klinina slika: lahko je asimptomatska (novorojenki) lahko pa poteka fulminantno.

Simptomi in znaki se pojavijo 5 10 dni po zaetku ATB zdravljenja: driska, bole trebuh,

vroina, lahko se razvije slika akutnega abdomna (trd trebuh, boleina). Traja 10 12 dni.

Zdravljenje: prekinitev ATB zdr. = spontana ozdravitev, simptomatsko, metronidazol.

KOLERA:

Povzroa jo enterotoksin bakterie Vibrio cholerae. Pojavlja se endemino, epidemino in

pandemino. lovek se okui z uivanjem kontaminirane vode in hrane. Asimpt., huda oblika.

klinina slika: inkubacija 12 72 ur; nenaden zaetek, vodena driska (podobna rievi vodi, 5 l in ve), brez trebunih krev, bruhanje, miini kri, dehidracija (udrte oi, hladna in suha koa, slab turgor, suhe sluznice) tahikardija, hipotenzija, kri, oligurija, ok, smrt. Traja 12 ur 7 dni. Prognoza je dobra, smrtnost 1%. Zdravlj.: rehidracija (i.v., ORS), ATB 3 dni. Prepreevanje.: higienaBOLEZEN MAJE PRASKE:

Povzroitelj je Bartonella henselae. Bolezen je razirjena po vsem svetu. 90% vseh bolnikov je imelo stik z makami (opraskanine, ugrizi). Bolezen se prenaa z neposrednim stikom loveka z mako, predvsem z ugrizom ali lizanjem. Zelo redko se pojavi po ugrizu ali praski psa ali opice.

klinina slika: inkubacija 3 10 dni; na mestu pokodbe se pojavi mehurek, papula ali

pustula. Prisotna je nekoliko zviana TT, utrujenost, glavobol, boleine v relu. 2 tedna po praski se pojavijo poveane lokalne bezgavke, ki niso bolee. Bezg. se lahko zagnojijo. Lahko se pojavi makulopapulozen izpuaj ki traja 2 tedna. Bezgavke lahko ostanejo poveane 2 meseca do 2 leti.

Atipini potek: vnetje oesnih veznic, lahko izguba vida (1 oko), encefalitis ali encefalopatija, granulomi v jetrih, nejasno vroinsko stanje, osteitis. Zdr.: spontano v nekaj mesecih, ATB.

BOTULIZEM:

Bacil je prisoten v zemlji, vodi, dno jezer, morij. Bolezen je posledica zastrupitve z doma

pripravljeno ali konzervirano hrano zelenjava, meso, sadje, suho meso, ribe, konzerve, med dojenki (med). Okuena hrana ima drugano barvo, arkast vonj in okus, konzerve so

napihnjene. Lahko pa je videz in okus normalen. Botulizem lahko nastane zaradi okub rane z bacilom, pri i.v. narkomanih, uivalcih kokaina.

klinina slika: inkubacija 6ur 8 dni, slabost, bruhanje, boleina za prsnico, bole trebuh,

driska, lahko vrtoglavice, glavobol, oslabelost miic. Bolezen se zane s simetrinimi

ohromitvami ki se irijo navzdol (pareze okulomotorinih ivcev, ohromitev ivcev

glosofaringeusa in vagusa, ohromitev dihalnih miic, miic udov in telesa). Pri dojenki je prvi znak zaprtje, postopoma nevroloki znaki.

zdravljenje: emetiki, lavaa elodca, visoke klizme, antitoksini serum, simptomatsko zdr.

prepreevanje: pravilna priprava in shranjevanje hrane, termina obdelava kontaminirane

hrane (kuhanje, peenje), dojenkom do 1. leta ne dajamo meda.

KUGA:Povzroa jo Yersinia pestis. Pojavlja se pandemino in je endemina v nerazvitih deelah.

Epidemioloki rezervoar so glodalci, podgane, bolhe. PRENAA se preko ugriza okuene ivali ali pik bolhe, premalo kuhano meso okuene ivali, vdihavanje okuenih izkaljanih delcev bolnika s pljunico, sluznica oesne veznice in rela, laboratorijska okuba.

klinina slika:

- bubonska kuga: inkubacija 2-7 dni, nenaden zaetek, temperatura, mrzlica, glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje, driska, boleine v terbuhu. V enem dnevu se poveajo bezgavke buboni, prizadetost, nemir, kri, poveana jetra, veanica. Po 1 tednu postopna izdravitev, buboni se lahko zagnojijo flegmona.

- septina kuga: inkubacija 2-7 dni, kot G-negativna sepsa, brez poveanih bezgavk. Nevroloki simptomi.

- pljuna kuga: razvije se kot primarna ali sekundarna bolezen. Poteka kot najhuja hemoragina pljunica z vroino, kaljem, hemoptizami, dispneja, boleine za prsnico. Velika kunost in smrt.

zdravljenje: streptomicin, tetraciklin, kloramfenikol.

prepreevanje: iztrebljanje podgan, uporaba insekticidov, izolacija bolnikov s pljunico,

zaitni ukrepi v laboratoriju, preventivno ATB zdravljenje oseb v stiku z bolnikom, cepljenje.

LEGIONELOZE:Najdemo jih v vodah, klimatskih napravah, okuba preko vodnih hlapov med prhanjem.

Epidemije se pojavljajo v bolninicah, hotelih

klinina slika:

- pontiaka vroica: inkubacija 1-2 dni, poteka kot influenca (mrzlica, vroina, glavobol, boleine v miicah), spontana ozdravitev po 2-7 dneh.

- legionarska bolezen: poteka kot pljunica, inkubacija 2-10 dni. Prvi in drugi dan ima bolnik

neznailne znake (utrujenost, glavobol, vroina - 40, izguba apetita, boleine v miicah), kaelj, krvav sputum, plevralna boleina, glavobol, driska, bruhanje, lahko nevroloki znaki, izpuaj.

zdravljenje: makrolidi 14 dni, kinoloni, tetraciklin.

prepreevanje: en dan v tednu v vsem vodovodnem omreju za 24 ur dvigniti temperaturo vode nad 60 stopinj, izogibanje slepim rokavom pri gradnji.LEPTOSPIROZA:

Je bolezen divjih in domaih ivali, ki spirohete izloajo z urinom. Kontaminirana je tudi voda in zemlja. Prenos je neposreden (urin, kri) ali posreden. Pojavlja se sporadino in epidemino.

klinina slika:

inkubacija 2-20 dni.

- leptospiroza brez zlatenice: septino obdobje traja 2-4 dni, nenaden zaetek, temperatura, utrujenost, glavobol, fotofobija, konjunktivitis, boleine v miicah, oeh, trebuhu. Drugo obdobje traja 4-30 dni: konjunktivalne sfuzije, otrdelost miic, boleine v oeh, adenopatija, ispuaj, lahko serozni meningitis.

- leptospira z zlatenico: znaki nezlatenine oblike + odpoved jeter, ledvic, hemoragina pljunica, krvavitve.

zdravljenje: hudo obliko s penicilinom i.v., ostalo tetraciklin, ampicilin p.o.

prepreevanje: higienska ureditev klavnic, farm, kopali, deratizacija, cepljenje domaih

ivali, kemoprofilaksa.

LISTERIOZA:Listerie so osamili iz zemlje, prahu, ivalske krme, vode, odplak, iztrebkov ivali. tevilna ivila so kontaminirana zelenjava, sadje, nepasterizirano mleko, mleni izdelki, ribe, perutnina, meso. Obolevajo predvsem IK bolniki, nosenice, novorojenki, starostniki, onkoloki bolniki. lovek se okui s kontaminirano hrano, neposredni stik, aerogeno, transplacentarno.

klinina slika: okube v nosenosti (neznailna vroinska bolezen), okuba novorojenka,

sepsa, meningoencefalitis, arine okube, enterokolitis.

zdravljenje: ampicilin. prepreevanje: kemoprofilaksa, higiena.TETANUS:

Clostridium tetani se nahaja v iztrebkih loveka in ivali, v zemlji, hini in cestni prah. Bacil

vstopa v telo skozi rane, igelni vbodi, gangrena, absces, izdrtje zob

klinina slika: inkubacija 1 dan nekaj tednov. Pojavlja se v 4 oblikah: lokalni, kefalni,

generalizirani, nenonatalni.

- generalizirani: je najpogosteja oblika; rigidnost, tonini kri veilnih miic, razdraljivost,

nemir, otrplost tilnika, okorelost trebunih miic, teave pri poiranju, tonini kri miic,

generalizirani tonini kri, hiperrefleksija, prizadetost vegetativnega ivevja (znojenje,

hipertermija, motnje srnega ritma, vroina, vazomotorne motnje).

zdravljenje: humani tetanusov imunoglobulin, stalna nega, sedacija, relaksacija, umetna

ventilacija, oskrba ran, antibiotino zdravljenje, simptomatska terapija.

prepreevanje: cepljenje otrok, cepljenje ob pokodbi.

TULAREMIJA(zajja vroica):Povzroitelj: F r a n c i s e l l a t u l a r a n s i s ( G n e g k o k o b a c i l , z o o n o z a )Bacile najdemo v vodi, odplakah, pri ivalih (zajci, klopi, muhe, komarji). Pojavlja se sporadino in epidemino. Prenos dotik ali ugriz ivali, vbod klopa, kontaminirana voda ali meso, laboratorij. Je nalezljiva bolezen.klinina slika: inkubacija 3-4 dni, nenaden zaetek, vroina, mrzlica, glavobol, utrujenost, bruhanje, kaelj, driska, boleine v trebuhu, relu in miicah, koni izpuaj (makula, papula, pustula).

zdravljenje: streptomicin, meningitis s kloramfenikolom.

prepreevanje: z mesom divjih ivali ravnamo previdno, nosimo rokavice, meso pravilno

toplotno obdelamo, zaita pred klopi (obleka in repelenti), atenuirano cepivo (omili potek bol.).

VRANINI PRISAD ANTRAKS:

Pojavlja se endemino (ival zemlja ival), sporadino in epidemino. lovek se okui na ve nainov: pri stiku z bolno ivaljo (agrikulturni A), z izdelki ivalskega izvora (industrijski A), inhalacija spor (inhalacijski A), uivanje kontaminiranega mesa, prek domae muhe, v laboratoriju (laboratorijski antraks).

Spore bacila antraksa so pridobivali za uporabo biolokega oroja. Spore so nevidne, zelo

toksine, se jih lahko pridobiva, lahko se jih uporablja v vojnah, teroristinih akcijah. Inhalacijski antraks smrtna e zelo makhna koliina spor.

klinina slika:

- koni antraks: inkubacija 2-5 dni; zane se s pojavom majhne rdee pege na koi, ki se razvije v papulo in ima trdo, rno sredie. Papula se razvije v krvavkast mehurek. V okolici mehurka se pojavi rdeina. Mehurek se posui in na njegovem mestu nastane temno rdea, skoraj rna krasta, ki se iri v irino in globino. Okoli kraste nastane venec sekundarnih krvavkastih mehurkov. V okolici kraste lahko najdemo edem, lokalne bezgavke oteejo. V 2. tednu bolezni se krasta zane celiti. Bolniki so ves as bolezni utrujeni, prizadeti, imajo vroino, glavobol.

- pljuni antraks: prva faza 1-3 dni (temperatura, utrujenost, suh kaelj, tianje za prsnico), druga faza (nenaden zaetek, tahipneja, stridor, hipoksija, hematemeza, melena, lahko smrt v 24 48 urah).

- revesni antraks: inkubacija 3-7 dni; abdominalni antraks (slabost, bruhanje, vroina, driska, boleine v trebuhu, hematemeza, smrt v 2-5 dneh) in orofaringealni antraks (edem in psevdomembrane ali razjede).

zdravljenje: peniclin G, ciprofloksacin, simptomatska terapija.

prepreevanje: imunoprofilaksa (veterinarji, laboratorijski delavci), kemoprofilaksa (ATB).

MUMPS:

Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se preko tesnega stika, kunih kapljic, sline,

direktnega stika. Pojavlja se sporadino in epidemino.

klinina slika: inkubacija 13-18 dni, slabo poutje, visoka vroina, boleine v eljustih,

suha usta, oteklina obuesne slinavke.

zdravljenje: simptomatsko, hiperimuni gamaglobulini pri vnetju edinega testisa.

prepreevanje: cepivo mrtvo in atenuirano.

OTROKA OHROMELOST (POLIOMIELITIS):

Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se direktno fekalno-oralno, indirektno (slina, feces), kontaminirana voda, ivila.

klinina slika: inkubacija 9-12 dni, lahko kot asimptomatska okuba (95%)

- mala bolezen: vroina, slabost, bruhanje, glavobol, bole trebuh, inapetenca, likvor normalen

- velika bolezen: kot mala bolezen + boleine v kriu in tilniku, parestezije, hiperestezije, likvor spremenjen

- paralitini poliomielitis: poteka kot mala bolezen, prost interval, nato kot velika bolezen z meningitisom, vroino, glavobolom, bruhanje, pojav ohromitev, boleine v miicah.

zdravljenje: simptomatsko (analgetiki, sedativi, poitek, topli, vlani ovitki, lega okonin).

prepreevanje: cepljenje

AKUTNI RETROVIRUSNI SINDROM:

Prognoza: visoka stopnja virusa, po serokonvenziji t.virusov pade, asimptomatsko obdobje 7-10 ali ve let. Zdravljenje: 2 zaviralca reverzne transkriptaze + 2 zaviralca proteaze

B R U C E L O Z A ( m a l t e l k a m r z l i c a )

P o v z r o c i t e l j i :B r u c e l l a m e l i t e n s i s , B . b o v i s , B . s u i s , B . c a n i s . E p i d : v s t o p n a m e s t a : p o l k . k o a , p r e n a l a s e a e r o g e n o i n p r e k o k o n j u k t i v e

( v e z n i c e ) , o r a l n o , s p o l n o . P a t o g e n e z a : v s t o p n o m e s t o l i m f a , b e z g . k r i n o t . o r g a n i ( b e z g . , j e t r a , v r a n i c a , l e d v i c a , k . m o z e g ) .

K S : i n k u b a c i j a 1 - 3 t ( l a h k o n e k a j d n i - n e k a j m e s e c e v ) , a s i m p t o m a t s k a o k u b a , a k u t n a b r u c e l o z a : T - v a l u j o c a , u t r u j e n o s t , z n o j e n j e , s l a b o s t , n e s p e c n o s t , g l a v o b o l , b r u h a n j e , d r i s k a , b o l e c e m i l i c e , s k l e p i , d e p r e s i v n o s t , h u j l a n j e ; b e z g . , j e t r a , v r a n i c a , C S , s k l e p i , o c i , i z p u l c a j i , k r o n i c n a b r u c e l o z a : > 1 l e t o . D g : a n a m n e z a ( z a u i t j e n e p a s t e r i z i r a n e g a m l e k a , s i r o v ) , i z o l a c i j a b r u c e l i z k r v i , d o k a z I g G i n I g M p p t .

Z d r : s p o n t a n o , a t b ( t e t r a c i k l i n i ) . P r e p r e c e v a n j e : o d s t r a n i t e v o k u e n i h i v a l i , c e p l j e n j e i v a l i , u i v a n j e t e r m i c n o o b d e l a n e h r a n e .

R I K E C I O Z E ( k o k o b a c i l i )

R e z e r v o a r m a l i s e s a l c i , u l i , b o l h e , k l o p i , p a j k i , d r o b n i c a . S k u p n i k l i n . z n a k i : a k u t e n z a c e t e k , m r z l i c a , g l a v o b o l , T , i z p u l c a j . I z j e m a : Q m r z l i c a . 1 . s k . r i k e c i j s k i h m r z l i c z i z p u l c a j e m : m r z l i c a s k a l n a t e g a g o r o v j a ( R M S F - R o c k y m o u n t a i n s p o t e d f e v e r ) , m e d i t e r a n s k a m r z l i c a , a v s t r a l s k a m r z l i c a , s e v e r n o a z i j s k a k l o p n a m r z l i c a , r i k e c i j s k e k o z e . 2 . T i f u s n a s k . r i k e c i o z : p e g a v i c a ( p e g a v i t i f u s ) , B r i l l - Z i n s s e r j e v a b o l e z e n ( r e c i d i v p e g a v i c e ) , m i l j i t i f u s . 3 . O r i e n t i a t s u t s u g a m u s h i : j a p o n s k a r e c n a m r z l i c a . Q M R Z L I C A

P o v z r o c i t e l j C o x i e l l a b u r n e t i i . E p i d : z o o n o z a ( b o l e z e n i v a l i , k i s e l a h k o p r e n e s e n a c l o v e k a p r e k o i z t r e b k o v , s l i n e )

d i v j e i n d o m a c e i v a l i - p r e n a l a l e c k l o p , o k u b a c l o v e k a d i r e k t n a i n i n d i r e k t n a . K S : k r a t k o t r a j n o f e b r i l n o s t a n j e ( 2 - 1 4 d n i ) g l a v o b o l , T , m i l i c e , s k l e p i , e v .

d r i s k a , b r u h a n j e ; a t i p i c n a p l j u c n i c a : T , k a l e l j , g l a v o b o l , 2 0 % s a m o r t g p l j u c n i c a ; e n d o k a r d i t i s : s u b k l i n i c n i p o t e k , v e c m a l i l e t p o p r i m a r n i o k u b i , T , u t r u j e n o s t , d i s p n e a , h e m o k u l t u r e N E G . K S n a s p l o l n o : h e p a t i t i s , e n c e f a l i t i s , s e r o z n i m g t , Q m r z l i c a p r i I K , Q m r z l i c a p r i d o j e n c k i h . P r o g n o z a : n e z d r a v l j e n a a k b o l e z e n t r a j a 2 - 1 4 d n i , o k r e v a n j e d o l g o t r a j n o , s m r t n o s t 1 % ( o d p o v e d s r c a a l i j e t e r - k r o n i c n i p o t e k ) . D g : K S ( T + g l a v o b o l + o k v a r a j e t e r ) , i z o l a c i j a i z k r v i i n u r i n a , P C R , s e r o l o l k a . Z d r : t r a j a 1 4 d n i , s p o n t a n a o z d r . , a t b ( t e t r a c i k l i n i , m a k r o l i d i ) , e n d o k a r d i t i s z d r a v l j e n j e 2 - 5 l e t . P o m e m b n a j e p a s t e r i z a c i j a a l i p r e k u h a v a n j e m l e k a , h i g i e n s k i p o s t o p k i z i v i l i .