inŽenirski pristop k prevozu razsutega tovora v …cestnoprometno pravo je seveda ožji pojem od...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Tina Mirkac

INŽENIRSKI PRISTOP K PREVOZU

RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM

PROMETU

DIPLOMSKO DELO

Maribor, marec 2011

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

INŽENIRSKI PRISTOP K PREVOZU

RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM PROMETU

Študentka: Tina Mirkac

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Promet, Cestni promet

Mentor: viš. pred. mag. Sebastian TOPLAK , univ.dipl.inž.prom.

Somentor: viš. pred. Silvo CESNIK, univ.dipl.inž.prom.

Lektorica: Lidija Tamše, univ. dipl. prav.

Maribor, marec 2011

III

ZAHVALA Za pomoč in vodenje pri pripravi diplomskega dela

se zahvaljujem mentorju, viš. pred. mag.

Sebastianu Toplaku, univ.dipl.inž.prom. Prav tako

se zahvaljujem komentorju viš. pred. Silvu

Cesniku, univ.dipl.inž.prom.. Hvala tudi osebju

podjetja ZAJC Transport, ki so mi pomagali z

informacijami in gradivom.

Posebna zahvala velja staršem in sestri Maji, ki so

mi omogočili študij, me spodbujali in verjeli vame,

da sem dosegla cilj, ki sem si ga zastavila.

IV

INŽENIRSKI PRISTOP K PREVOZU RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM

PROMETU

Ključne besede:

organiziranje prevozov, cestni tovorni prevozi, razsuti tovori, prevozna sredstva

UDK: 656.1.025.4(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo predstavlja inženirski pristop k organizaciji prevoza razsutega tovora v

cestnem prometu, špeditersko carinsko obravnavo ter osnovno zakonodajo o prevozu

razsutega tovora.

Vedno večja količina razsutega tovora, njegova razširjena uporaba, naraščajoč prevoz v

vseh panogah prometa in s tem povečane možnosti nesreč, zahtevajo dobro poznavanje

vseh predpisov, nevarnosti, ukrepov in ravnanj pri prevozu razsutega tovora.

Praktično zastavljeni del diplomskega dela predstavlja povprečen učinkovit model prevoza

razsutega tovora ter organizacijo prevozov razsutih tovorov v izbranem prevoznem

podjetju. Cilj dela je pokazati, da je s pravilnim prometno inženirskim pristopom možno

zagotoviti vse potrebne predpostavke za uspešno in racionalno izvedbo prevoza razsutega

tovora.

V

ENGINEERING APPROACH HOW TO ORGANISING A BULK CARGO

TRANSPORTS IN ROAD TRAFFIC

Key words:

Organizing services, road freight transport, bulk cargoes, means of transport

UDK: 656.1.025.4(043.2)

Abstract

The diploma introduces principles of engineer organising bulk cargo transport in road

traffic, customs procedure and basic legislation of bulk cargo transport.

Increasing amount of bulk cargo, its spreading usage, increasing traffic in all transport

means and consequently higher accident risk, require a very detailed knowledge of

legislation, potential dangers, actions and handlings.

Practical part of diploma introduces an average effective model of bulk cargo transport and

organising bulk cargo transports in a selected shipping company. The aim of diploma is to

point out, how a correct engineering approach could fulfil all the necessary conditions for a

successful and rational bulk cargo transport in road traffic.

V

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................... 11

1.1 DOLOČITEV PROBLEMA .............................................................................................. 2 1.2 PREDSTAVITEV CILJA .................................................................................................. 2 1.3 OMEJITVE RAZISKAVE ................................................................................................ 2 1.4 DELOVNA HIPOTEZA ................................................................................................... 3 1.5 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ........................................................................ 3

2 PRAVNI TEMELJI ZA PREVOZ RAZSUTIH TOVOROV V CESTNEM PROMETU ........................................................................................................................... 4

2.1 MEDNARODNI PREDPISI, KI UREJAJO PREVOZE V CESTNEM PROMETU ......................... 4 2.2 NACIONALNI PREDPISI, KI UREJAJO PREVOZE V CESTNEM PROMETU ........................... 5 2.3 DEFINICIJA CESTNEGA PROMETA IN PREVOZA ............................................................. 6 2.4 DEFINICIJA RAZSUTEGA TOVORA ................................................................................ 8 2.5 PRAVILNIK O MERAH IN MASAH VOZIL V CESTNEM PROMETU .................................... 9

3 ORGANIZACIJA PREVOZA RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM PROMETU ......................................................................................................................... 11

3.1 POSTOPEK ORGANIZACIJE IN PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ......................................... 13 3.2 IZBIRA PRETOVORNE MEHANIZACIJE ZA NAKLADANJE OZ. RAZKLADANJE RAZSUTIH

TOVOROV .......................................................................................................................... 15 3.3 IZBIRA PREVOZNEGA SREDSTVA IN PRIPRAVA NA PREVOZ ........................................ 20 3.4 IZVEDBA PREVOZA RAZSUTEGA TOVORA .................................................................. 23 3.5 ZAKLJUČEK PREVOZA IN OBRAČUN TER ZAKLJUČNA DOKUMENTACIJA .................... 24

4 KONTEJNERIZACIJA PRI PREVOZIH RAZSUTIH TOVOROV .................. 25

4.1 VRSTE KONTEJNERJEV: ............................................................................................. 26 4.2 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI KONTEJNERJEV ..................................................... 27 4.3 DELOVNA SREDSTVA V SISTEMU KONTEJNERIZACIJE CESTNEGA PROMETA ............... 29 4.4 STATISTIČNI PODATKI PREVOZOV RAZSUTIH TOVOROV V SLOVENIJI ZA OBDOBJE TREH

LET: 2007, 2008 ,2009 ...................................................................................................... 30 4.5 STATISTIČNI PODATKI KONTEJNERSKIH PREVOZOV (PREVOZ VELIKIH ZABOJNIKOV) V

SLOVENIJI ZA OBDOBJE TREH LET: 2007, 2008, 2009 ........................................................ 32 4.6 SPECIFIČNOSTI KONTEJNERIZACIJE PRI PREVOZIH RAZSUTIH TVOROV....................... 33

5 ŠPEDITERSKO CARINSKA OBRAVNAVA PREVOZOV RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM PROMETU ............................................................................. 35

5.1 PREDHODNA PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ................................................................. 35 5.2 POSTOPEK NA MEJNEM PREHODU .............................................................................. 35 5.3 SPROSTITEV BLAGA V PROSTI PROMET ALI IZVOZ ..................................................... 37

VI

5.4 POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPKI ...................................................................... 38 5.5 ŠPEDITERSKO CARINSKA OBRAVNAVA RAZSUTIH TOVOROV ..................................... 39

6 ORGANIZACIJA PREVOZOV PRI IZBRANEM PREVOZNIKU ................... 41

6.1 POVPREČEN UČINKOVIT MODEL PREVOZA RAZSUTEGA TOVORA ............................... 41 6.2 ORGANIZACIJA PREVOZOV RAZSUTIH TOVOROV V IZBRANEM PODJETJU ................... 42 6.3 VOZNI PARK V PODJETJU ZAJC .................................................................................. 42

6.3.1 Vlačilci ............................................................................................................. 44 6.3.2 Tovorno vozilo s polpriklopnikom ................................................................... 44 6.3.3 Cisterne za razsuti tovor .................................................................................. 45

6.4 PREVOZI V PODJETJU ZAJC TRANSPORT .................................................................. 47 6.5 PREDNOSTI OBRAVNAVANEGA PREVOZNIKA PRED KONKURENČNIMI PODJETJI ......... 48

7 SKLEP ........................................................................................................................ 50

8 LITERATURA IN DRUGI VIRI ............................................................................. 55

9 PRILOGE ................................................................................................................... 60

9.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................ 60 9.2 SEZNAM TABEL ......................................................................................................... 61 9.3 SEZNAM GRAFOV ...................................................................................................... 61

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

m - meter m3 - kubični meter t - tona

VIII

UPORABLJENE KRATICE

ADR - The European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road – Evropska pogodba o prevozu nevarnega blaga po cesti cca - približno (cirka) CEMT - dovolilnica, ki jo izda Evropska konferenca ministrov za promet DDV - davek na dodano vrednost d.o.o. - družba z omejeno odgovornostjo i.p.d. - in podobno

GPS - satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega

položaja vozila

s.p. - samostojni podjetnik ZPCP - Zakon o prevozih v cestnem prometu ZVCP - Zakon o varnosti cestnega prometa ZPNB - Zakon o prevozu nevarnega blaga ZPPCP - Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu ZICPES - Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti ZOZP - Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu

IX

1 UVOD

Za temo, ki jo bom predstavila v diplomski nalogi, sem se odločila na podlagi osebnega

zanimanja in strokovnega interesa. Pogosto se v domači prevozniški praksi dogaja, da so

tovrstni prevozi slabo organizirani, oz. se upoštevajo le stroškovni vidiki.

Prevoz razsutega tovora organizacijsko in izvedbeno ni vedno enostaven. Večkrat imamo

opraviti z ostrorobim, abrazivnim materialom neenakih velikosti in oblik, z neugodnimi

okoliščinami pri nakladanju in drugimi vplivi.

Vedno večja količina razsutega tovora, njegova razširjena uporaba, naraščajoč prevoz v

vseh panogah prometa, konkurenčni boj prevoznikov, povečane možnosti nesreč idr.,

zahtevajo dobro poznavanje vseh predpisov, nevarnosti, ukrepov in ravnanj pri prevozu

razsutega tovora.

Naloga prevoza tovora je premagovanje prostorskih razlik. Tovor oz. določeno materialno

dobrino je potrebno prepeljati od mesta nahajanja (od kmetovalca, obrtnika, proizvajalca...)

do uporabnika (veletrgovca, finalista, posameznega kupca, potrošnika...).

Pri prevozu tovora z različnimi prevoznimi sredstvi v različnih prevoznih sistemih od točke

A do točke B, se v realizacijo prevoza vključujejo razni subjekti, ki uresničujejo svoj

interes z izvajanjem dejavnosti in storitev, ki jih opravljajo posamezne organizacije kot

samostojno gospodarsko dejavnost.

Končni oz. skupni namen vseh teh dejavnosti je organiziran prevoz tovora iz enega kraja v

drugi kraj, z različnimi prevoznimi sredstvi, po različnih prometnih poteh, na varen, hiter

in racionalen način.

Inženirski pristop k prevozu razsutega tovora v cestnem prometu Stran 2

1.1 Določitev problema

Pri prevozu razsutega tovora gre za prevoz sipkega materiala (primeroma: moka, sladkor,

pšenica, granulati,….) s silo cisternami.

Potrebno je zagotoviti kar se da hitro in varno celotno transportno verigo, saj se le tako

zmanjša potovalni čas, minimizirajo stroški in zagotovijo ostali učinki oz. izpolnijo

potrebni pogoji za uspešno izvedbo prevoza.

Zagotoviti se mora torej kar se da hiter in kakovosten transportni proces ter hitro in primerno

natovarjanje in raztovarjanje tovora, saj se tako prihrani čas in denar. Zato je potrebno

poznavanje tehničnih in tehnoloških značilnosti tovora, manipulativne mehanizacije ter

lastnosti tovornih vozil.

1.2 Predstavitev cilja

Cilj naloge je predstaviti uspešen pristop prometnega inženirja k organiziranju prevoza

razsutega tovora po cesti s primerno tehnologijo in sodobno organizacijo prevoza.

V diplomski nalogi bo podan primer prevoza razsutega tovora po cesti v izbranem podjetju.

Cilj raziskovanja je ugotoviti in predstaviti, katere so nujne predpostavke in pogoji za

organizacijo in izvedbo racionalnega, hitrega in varnega prevoza ter predlagati možne

poenostavitve oz. izboljšave postopkov prevozov in poteka nadzora na mejnih prehodih.

1.3 Omejitve raziskave

Tekom pisanja diplomske naloge lahko pride tudi do omejitev v raziskavi. Nekateri

podatki so lahko za določene teme nedostopni, kar lahko dodatno oteži raziskovanje.

Menim pa, da je literatura o prevozu razsutega tovora razpoložljiva v dokaj širokem

obsegu, torej se večje težave pri pisanju ne bi smele pojaviti.


1.4 Delovna hipoteza

Za temelj raziskave postavljam naslednjo hipotezo:

S pravilnim prometno inženirskim pristopom je možno zagotoviti vse potrebne

predpostavke za uspešno in racionalno izvedbo prevoza razsutega tovora.

1.5 Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem delu so predvidene naslednje raziskovalne metode, ki jih bom uporabljala

samostojno ali v ustreznih kombinacijah:

− metoda oblikovanja

− induktivna in deduktivna metoda

− metoda opazovanja in intervjuja

− metoda slikovnega prikazovanja

− metoda računalniške obdelave in oblikovanja

− statistične metode

− metoda analize in sinteze.

V diplomskem delu bo uporabljena razpoložljiva strokovna literatura, članki iz revij in

publikacij, razpoložljivi internetni viri ter aktualna zakonodaja na področju cestnega

prometa in transporta ter ravnanja z razsutim tovorom.


2 PRAVNI TEMELJI ZA PREVOZ RAZSUTIH TOVOROV V

CESTNEM PROMETU

Prevozi v cestnem prometu, vključno s prevozi razsutega tovora, temeljijo na skupku

pravnih in drugih predpisov, izmed katerih želim izpostaviti nekatere bistvene mednarodne

predpise ter relevantno zakonodajo Republike Slovenije.

V najširšem smislu je prometno pravo skupek vseh pravnih pravil, s katerimi se urejajo

odnosi med subjekti v prometu v celoti ali v kateremkoli izmed njegovih delov. Pravna

pravila pomenijo moč prava, da ureja pravne mehanizme organiziranja, izvedbe in

zavarovanja prometa, ljudi in stvari v njem ter posledice, ki bi v tem poteku utegnile

nastati (Horvat 1998, 35). Cestnoprometno pravo je seveda ožji pojem od prometnega

prava, ki zajema še pomorsko, železniško, zračno, poštno in telekomunikacijsko pravo,

pojavljajo pa se še vedno nove pravne panoge (Horvat 1998, 38). Cestno ali

cestnoprometno pravo je torej skupek pravil, s katerimi se urejajo odnosi v cestnih

prevozih. Upravno pravna pravila sestavljajo predpisi o pogojih za opravljanje javnega

cestnega prometa, javnega prevoza potnikov, javnega prevoza tovora, zasebnega prevoza,

organizacije in delovnika postajališč in tako dalje. Lastninsko pravna pravila pa sestavljajo

predpisi o pogojih za prevoz potnikov, prtljage, tovora, o prevozih, pri katerih sodeluje

večje število prevoznikov, o mešanem prevozu, odgovornosti za škodo in tako dalje

(Horvat 1998, 41).

2.1 Mednarodni predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu

Mednarodne vire prava predstavljajo zlasti mednarodne pogodbe (sporazumi oziroma

konvencije), lahko pa so tudi predpisi mednarodnih organizacij, mednarodni običaji, sodbe

mednarodnih sodišč, arbitražne odločbe in podobno.


Izmed pomembnih mednarodnih pravnih virov izpostavimo Konvencijo o mednarodnem

prevozu blaga po cesti ter Konvencijo o mednarodnem prevozu potnikov po cesti (Horvat

1998, 42).

2.2 Nacionalni predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu

Pravni viri prometnega prava in pod-panoge cestnega prava so kar obširni. Kratko želim

izpostaviti nekaj zakonskih aktov. Sicer je v nacionalni zakonodaji najvišji pravni vir

ustava, ki daje tudi temelj za sprejem vseh nižjih pravnih aktov, ki so pri nas v Sloveniji

zakoni in podzakonski akti. Vire pa predstavljajo tudi običaji, sodna praksa in tako dalje.

Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006), v nadaljevanju ZPCP-

2, določa pogoje in način opravljanja prevozov potnikov in potnic in blaga v notranjem in

mednarodnem cestnem prometu ter organe, pristojne za izvajanje in nadzor nad izvajanjem

tega zakona (1. člen).

Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004), v nadaljevanju: ZVCP,

ureja pravila javnega cestnega prometa in pogoje za udeležbo v cestnem prometu (1. člen).

Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/1999), v nadaljevanju: ZPNB,

ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, ki

sodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca,

usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pristojnosti državnih organov in nadzor nad

izvrševanjem zakona. Namen zakona je zagotoviti varen prevoz nevarnega blaga (1. člen).

Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 102/2007), v

nadaljevanju: ZPPCP, ureja razmerja iz pogodb o prevozu potnikov in prtljage ter tovora v

notranjem cestnem prometu, kakor tudi v mednarodnem cestnem prometu, če ni drugače

določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (1. člen).

Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/2004), v

nadaljevanju: ZICPES, določa izvajanje carinskih predpisov Evropske Skupnosti (v


nadaljnjem besedilu: Skupnosti), ki dajejo pooblastila državam članicam, da področje

carinskih predpisov nadalje uredijo v nacionalni zakonodaji ter ureja zadeve s tega

področja, katerih ureditev ni v pristojnosti Skupnosti (1. člen).

Določila Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o

zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/2005) se nanašajo, na primer,

na dnevni čas in druge omejitve, ki se jih mora držati delavec – voznik tovornega vozila v

cestnem prometu ter na kakšen način se mora beležiti potek prevoza in počitek.

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/2007), v nadaljevanju:

ZOZP, ureja obvezna zavarovanja v prometu ter med drugim določa zavarovanje potnikov

v javnem prometu proti posledicam nesreče ter zavarovanje lastnika motornega vozila proti

odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (1. člen).

2.3 Definicija cestnega prometa in prevoza

Promet je fenomen, ki zadovoljuje osnovne potrebe človeštva po premeščanju ljudi in

stvari. V prostoru in času je postal promet stalno prisoten, začenši z najzgodnejšimi

migracijami ljudi, nato s pomorskimi potovanji in odkrivanjem sveta pa do danes, ko niso

redka niti več potovanja v vesolje. Med drugim pa ima promet veliko vlogo pri menjavi

blaga. Ta se je začela s preprostimi karavanami, danes pa poznamo vsa mogoča

najmodernejša prometna sredstva za prevoz blaga (Horvat 1998, 36). Na preprost način

lahko pojem prometa razumemo, kot kakršenkoli premik stvari, ljudi, energije, informacije

idr. z ene na drugo lokacijo.

Cestni promet je, kot izhaja iz same besede, vezan na ceste, ki kot prometna pot pomenijo

vezo med točko pričetka prevoza po cesti in točko konca prevoza. Prevoz po cesti ni nujno

edina sestavina nekega prevoza – povezuje lahko namreč dve drugi obliki, na primer,

tovornjak prevzame blago, prispelo s tovorno ladjo v luko, in ga po cesti odpelje naprej.

Termin prevoz se pojavlja v povezavi s pojmom prometa. Prevoz oz. transport je

ekonomska funkcija prometa, v procesu prevoza se opravlja prevozno delo (premeščanje

tovora ali ljudi na določeni razdalji), odvija se med različnimi pravnimi subjekti ali


fizičnimi osebami, izvaja ga prevoznik ali transporter, s strokovno usposobljenim osebjem,

ob uporabi transportnih naprav, prevoznih sredstev in prometne infrastrukture.

Izraza transport(prevoz) ter promet, nista sinonima. Promet je namreč širši pojem in obsega

prenos ljudi, stvari, informacij in energije z enega mesta na drugo. V širšem smislu pa

pomeni promet tudi denarni promet, plačilni promet, trgovski promet (Godnič 2004, 11).

Namesto slovenskega izraza prevoz, je tudi pri nas pogosto v rabi mednarodni izraz

transport, ki ima identičen pomen (Godnič 2004,10).

ZPCP-2 določa v 38. točki 3. člena, da pomeni izraz 'prevoz v cestnem prometu' vsak

prevoz potnikov ali blaga, kot tudi vožnjo praznega ali ne natovorjenega motornega vozila

ali skupine vozil po javnih in ne kategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet.

V nadaljnjih dveh točkah zakon ločuje med prevozom v notranjem in mednarodnem

cestnem prometu.

Načrtovanje prevozov pa se je pojavilo in razvilo v obdobju zadnjih 50 let, sprva brez

prave podlage v teoriji (Banister 1993, 21). S porastom prevozov zlasti za namene trgovine

in za trgovino vzporedne dejavnosti, je bilo načrtovanje nujno potrebno, da se omogoči

čim bolj efektiven premik blaga z ene na drugo geografsko točko.

Dobršen del prevozov v prometu se opravi brez poprejšnje raziskave in na osnovi tega

načrtovanja prevoznih procesov. Prevozni procesi v tovornem prometu predstavljajo

materialni oziroma blagovni tok stvari od surovin do porabnika končnih proizvodov.

Seveda se ob tem pojavi prizadevanje za čim bolj uspešno in učinkovito izvajanje teh

procesov, toda različne oblike vodijo k bolj ali pa manj učinkoviti in uspešni izvedbi.

Odgovor za boljše reševanje morebitnih problemov daje poslovna logistika ter v njenem

okviru prometni sistemi in uporaba njenih izsledkov v praksi (Pepevnik 2002, 8).


2.4 Definicija razsutega tovora

Z razsutim tovorom merimo na tisti tovor, ki ga lahko razsujemo, to pomeni kosovni ali

zrnati tovor, kot npr. žito, premog, rudnine, gramoz, pesek ali kamenje

<http://www.timocom.si/sec/900110/?lexicon=802250842322238|razsuti-tovor|transportni-

leksikon> [11.10.2010].

Za razliko od kosovnih predmetov imajo razsuti materiali naslednje lastnosti: zrnasto

obliko, obliko prahu, prostorninsko in specifično maso, kot notranjega trenja, vlažnost,

lepljivost in tako dalje. Med razsute tovore spadajo vsi tovori, ki se nahajajo v masovnih

količinah, kot so na primer: premog, rude, cement, gramoz, pesek, umetna gnojila idr. V

prometu je zelo pomembno poznavanje tehnoloških lastnosti razsutega tovora in postopkov

pri manipulaciji s pretovorno tehniko. Velikost materiala ali granulacija se določi na

osnovi večjih ali manjših kosov v sestavi razsutega materiala. (Pepevnik 2002, 69).

Lastnosti takšnega tovora se tudi vežejo na potrebo po uporabi zanje prilagojenih embalaž,

transportnih sredstev ter na samo izvedbo prevoza.

Za prevoz razsutega tovora so največkrat primerni zabojniki ali kontejnerji. S tehničnega

vidika je zabojnik posebna embalaža oziroma zaboj. Kontejner je torej posebno oblikovan

transportni zaboj iz kovine ali drugega materiala, tako da je istočasno dovolj lahek in

odporen, ter čvrste zgradbe, da je možna ponovna uporaba. Opremljen mora biti z vrati

oziroma napravo za odpiranje in zapiranje, zgrajen mora biti tako, da ga je mogoče

natovarjati, pretovarjati in raztovarjati na transportna sredstva in z njih

<http://sl.wikipedia.org/wiki/Kontejner> [15.10.2010]. Kontejnerji se zlasti uporabljajo v

ladijskem in železniškem prometu, ko je na eno transportno sredstvo mogoče naložiti

veliko število polnih kontejnerjev, tudi z različnim tovorom, in ga tako z največjim

izkoristkom prostora prepeljati na želeno lokacijo. V cestnem prometu je za prevozno

sredstvo na voljo zelo omejen prostor na cesti. V ta namen so tovornjaki narejeni na način,

da ob prevozu razsutega tovora delujejo podobno kot kontejnerji, bodisi odprti ali zaprti,

odvisno od tega, za kakšen razsuti tovor gre. Več o tem bo povedano v nadaljevanju.


2.5 Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu je podzakonski akt ZVCP in določa

dimenzije, mase, osne obremenitve in nekatere lastnosti opreme cestnih motornih in

priklopnih vozil. Je temeljna podlaga za določanje vrste prevoza v primeru razsutega

tovora, saj vsebuje meje med običajnimi in izrednimi prevozi (Ur.l. RS, št. 138-

5918/2006).

Opisala bom nekatera pomembnejša vozila definirana v Pravilniku:

- Motorno vozilo pomeni kakršno koli vozilo, namenjeno vožnji po cesti, ki se premika po

cesti z lastno močjo.

- Klimatizirano vozilo pomeni kakršno koli, katerega zamenljive ali stalne nadgradnje so

posebej opremljene za prevoz blaga pri nadzorovanih temperaturah in katerega stranske

stene so, vključno z izolacijo debele vsaj 45mm.

- Avtobus pomeni tovorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za

voznika več kot osem sedežev.

- Zgibni avtobus pomeni avtobus, sestavljen iz dveh ali več togih delov, ki so med seboj

povezani s pregibnim delom, ki omogoča prehajanje oseb iz enega v drugi del.

- Traktor pomeni motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska

traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila.

- Traktorski priklopnik pomeni vsako vlečno kmetijsko ali gozdarsko priklopno vozilo,

namenjeno predvsem za prevoz tovora in konstruirano za priklop na traktor za kmetijske

ali gozdarske namene.


V tabeli 1 bo prikazana največja dovoljena dolžina, v tabeli 2 pa bo predstavljena največja

širina vozil.

Tabela 2.1: Največja dovoljena dolžina vozil a.) motorna vozila razen avtobusov:

• Priklopnik

• zgibni avtobus

• dvoosni avtobus

• tri in več osni avtobus

• avtobus s priklopnikom

12,0 m

12,0 m

18,75 m

13,50 m

15,0 m

18,75 m

b.) za skupino vozil

• motorno tovorno vozilo s priklopnikom

• sedlasti vlačilec s priklopnikom

• skupina vozil, prirejena posebej za prevoz osebnih avtov

18,75 m

16,50 m

22,0 m

Vir: lastna tabela

Tabela 2.2: Največja dovoljena širina vozil vozila s toplotno izoliranimi nadgradnjami z debelino stene najmanj 45 mm 2,60 m

traktorji na gospodarski vožnji: - z dvojnimi pnevmatikami ali s širokimi pnevmatikami s tlakom največ 1,5 bara; - s priklopniki ali zamenljivimi vlečenimi ali vgrajenimi stroji 3,06 m

3,06 m

vsa ostala vozila 2,55 m

Vir: lastna tabela

Največja dovoljena višina za vsa vozila pa je 4,20 m. Upoštevanje meril o višini (oz.

dimenzij vozila s tovorom) je zlasti pomembno z varnostnega vidika, z vidika možnosti

relativno enostavnega premikanja po prometnih poteh, ter transporta po specifičnih delih

poti, kjer so viadukti, zapornice, predori in podobno, kar omejuje dimenzije vozil.

Vozila, ki sama ali s tovorom presegajo navedene dolžine, širine, višino, kakor tudi maso

oz. osno obremenitev za določeno vrsto prometnice, sodelujejo v prometu pod posebnimi

pogoji – to je izredni prevoz.


3 ORGANIZACIJA PREVOZA RAZSUTEGA TOVORA V

CESTNEM PROMETU

Organizacija prevoza razsutega tovora v cestnem prometu pomeni vrsto zaporednih dejanj,

ki so vsako poseben in še bolj kot celota neizogibno potrebna za uspešno izvedbo prevoza.

V osnovi gre za kar zapleten postopek, ki pa je olajšan z dejstvom, da se osnovni oziroma

bistveni koraki pri organizaciji prevoza ponavljajo pri organizaciji podobnih prevozov ali

prevozov s strani enakega organizatorja. Organizacijo spremljajo določeni standardi in

navade, ki so v krogu organizatorjev poznane in ustaljene, na primer običaji, uzance,

prevozne klavzule. Pravni predpisi pa organizacijo po eni strani olajšujejo, po drugi pa tudi

otežujejo. Olajšujejo jo v smislu, da se mora vsak organizator pri načrtovanju in

organizaciji držati določenih pravil. Tako manjkrat prihaja do nepotrebnih napak,

negotovosti in nepravilnosti. Po drugi strani pa lahko pravila situacijo otežijo, v kolikor so

preveč stroga, prezahtevna ali pa nejasna.

V osnovi poznamo javni prevoz tovora po cesti (linijski in prosti) ter prevoz tovora po cesti

za lastne potrebe.

Linijski prevoz tovora po cesti se opravlja na temelju dovoljenja, po registriranem voznem

redu, cena in drugi pogoji prevoza pa so v naprej dogovorjeni po tarifi prevoznika. V

nasprotju z linijskim prevozom pa se pri prostem prevozu tovora relacija, cena in drugi

pogoji dogovorijo med prevoznikom in naročnikom prevoza. Prevoz za lastne potrebe v

cestnem prometu, pa naj gre za osebe ali za tovor, je prevoz, ki ga opravljajo pravne ali

fizične osebe z namenom zadovoljevanja potreb v okviru svojih dejavnosti (Horvat 1998,

51-53). Zaradi velike konkurence prevoznikov na trgu posameznih držav, so si tarife za

izvedbo linijskih prevozov enake kvalitete, največkrat zelo podobne.


Sklepam, da je prevoz razsutega tovora v cestnem prometu lahko bodisi javni linijski ali

prosti, ali pa prevoz za lastne potrebe. Organizacija prevoza bo v vsakem izmed teh

primerov različna, vseeno pa lahko potegnemo neko rdečo nit – bistvene značilnosti

organizacije, izvedbe in zaključka prevoza.

Da bi dosegli optimum, je treba oblikovati prometno politiko in vzpostaviti ustrezno

organiziranost funkcij prometnega sistema, nadzirati njihove aktivnosti in uravnavati ter

vzpostaviti takšno medsebojno delovanje, ki bo ustrezalo tudi uporabnikom prometnih

storitev (Pepevnik 2002, 11). V naslednjih podpoglavjih želim predstaviti celoten potek

prevoza razsutega tovora po cesti, od same začetne organizacije in priprave dokumentacije,

prek izbire prevoznika, priprave a prevoz in nato same izvedbe prevoza, pa do zaključka

prevoza in zaključne dokumentacije ter obračuna. Pepevnik (2002, 66) navaja tri osnovne

stopnje dela v prevoznem procesu: stopnjo priprave, stopnjo prevoza in stopnjo zaključka.

Sama v tem delu stopnjo prevoza delim še na postopek organizacije in priprave

dokumentacije ter na samo izbiro prevoznega sredstva in pripravo na prevoz.

Struktura prevoznega procesa po Godniču (2004, 44):

PRIPRAVA

a) tehnologija: analiza in ugotavljanje prevoznih pogojev; izbira vozila

b) organizacija: ugotavljanje organizacije in eksploatacije

c) komerciala: zaključek prevoza in pogodbe; nalog za izvršitev dela

Faza priprave zajema torej del prevoznega procesa, ki je vezan na dokumentacijo, pripravo

potrebnih dovoljenj in »papirjev«, še pred tem pa se glede na linijo, tovor in želje

naročnika izbere način samega prevoza, vključno z voznikom in vozilom.

IZVRŠITEV

a) prevzem in natovarjanje blaga; vsa dela pri natovarjanju; prevoz; raztovarjanje in

predaja tovora

Izvršitev prevoza je dejanski potek prevoznega procesa, torej fizična aktivnost priprave

voznika, vozila in ravnanja s tovorom ter izvedba prevoza.


ZAKLJUČEK

a) tehnični: priprava vozila na novo vožnjo

b) komercialni: analiza prevoznih dokumentov, obračun in pisanje računov

Zaključek prevoza je znova v večji meri vezan na urejanje in obdelavo dokumentacije ter

na pripravo prevoznika (voznika, vozila in vse obstoječe podpore) za opravljanje naslednje

prevozne naloge.

3.1 Postopek organizacije in priprava dokumentacije

Prevoz tovora zajema dva osnovna elementa prevoznega procesa – organizacijo prevoza in

tehniko prevoza. Organizacija prevoza tovora predstavlja vnaprej določen, usklajen in

načrtovan postopek prevoza tovora iz enega v drug kraj. Tehnika prevoza pa obsega način

prevoza in vrsto prevoznega sredstva, kar pomeni, da z organizacijo predvidimo kako se bo

prevoz opravil, s tehniko pa določimo uresničenje prevoza (Pepevnik 2002, 12).

Načrtovanje prevoznega procesa poteka po določenih načelih, ki omogočajo, da se prevoz

opravi v najkrajšem času. Na čas opravljenega prevoza pa razen ostalih dejavnikov vpliva

tudi izbira prevozne poti. Prevozno pot lahko izbere lastnik tovora ali pa sam prevoznik.

Ne glede na to, kdo določi prevozno pot, pa je potrebno, da je izbrana tako, da omogoča

načrtovalcem prevoznega procesa, da se prevoz opravi v najkrajšem času.

Uporaba prevoznega sredstva za prevoz tovora je pomembna organizacijska naloga, k jo

mora prevoznik upoštevati pri realizaciji transportnega procesa. Za opravljanje prevoznega

procesa mora izbrati takšno prevozno sredstvo, ki bo omogočilo, da se bo prostor v

popolnosti izkoristil glede na vrsto tovora, ki se bo prevažal. Racionalni izkoristek prostora

prevoznega sredstva je odvisen od vrste tovora in njegove prilagodljivosti k tovornemu

prostoru prevoznega sredstva, pa tudi od načina zlaganja tovora na prevozno sredstvo

(Pepevnik 2002, 65-66).

Priprava potrebne dokumentacije bo obsegala zbor informacij o dotičnem prevozu ter

sklepanje prevoznih pogodb in izdajo potrebne dokumentacije, na primer potni nalog. Pri

organizaciji je potrebno poznati vse relevantne okoliščine prevoza ter potek samega

prevoza prilagoditi le-tem. Določiti je potrebno pot prevoza ter izbrati prevoznika ter druge


sodelavce in partnerje za izvedbo. Pri razsutem tovoru po cesti bo to cestna pot med dvema

krajema, izbrani prevoznik bo nekdo, ki izvaja prevoze s primernimi tovornjaki in za svoje

storitve ponuja za naročnika ustrezne pogoje. Drugi sodelavci in partnerji pa so lahko

morebitni nakladalci in drugi, v kolikor so potrebni in v kolikor organizacija teh dejavnosti

ne pade na prevoznika samega. Enako velja za zavarovanje tovora oziroma dogovor o

zavarovanju, prav tako pa o stroških carinjenja. Zagotoviti je potrebno, da bo v poteku

prevoza vse časovno usklajeno. Poleg tega pa, da bo voznik v skladu z zakonskimi predpisi

dovolj počival, da prevoza ne bo izvajal v času, ko posamezne države to zakonsko

prepovedujejo ter da se bo držal začrtane poti.

Iz prevozne dokumentacije morajo biti razvidni vsi podatki o tovoru, torej je zelo obsežna.

Pepevnik (2002, 73-74) prevozno dokumentacijo deli takole:

- nalog za natovarjanje blaga

- vozni list

- potni ali delovni nalog

- popis blaga za prevoz

- dokumenti za mednarodni prevoz

- računi

- drugi dokumenti

Dokumenti voznika so:

- vozniško dovoljenje

- potni nalog

- razna potrdila, ki jih mora imeti voznik pri prevozu specialnih in nevarnih snovi

- ostali dokumenti, glede na vrsto prevoza

Dokumenti vozila so:

- prometno dovoljenje

- dovoljenja za prevoz v tujino (v kolikor gre za mednarodni prevoz)

- potrdilo o sposobnosti vozila za prevoz raznih vrst tovora

- razna dokumentacija, ki se zahteva glede na prevoz tovora

- tahograf


Dokumenti tovora so:

- dostavnica

- spisek pošiljk

- poreklo tovora

- izvozno, uvozno in tranzitno dovoljenje

- vozni list

- nalog za natovarjanje

- ostala dokumentacija, glede na vrsto tovora

Kot bistveni dokument za konkretni prevoz bi izpostavili potni nalog. Ta namreč vsebuje

osnovne podatke o vozilu, vozniku in o tovoru prevoza. Pred izdajo vozniku mora biti

potni nalog že izpolnjen z naslednjimi podatki:

- ime podjetja oziroma lastnika vozila

- kraj in datum izdaje naloga

- vrsta prevoza

- ime voznega osebja

- relacija

- podpis pooblaščene osebe, ki izda potni nalog; žig

- podpis osebe, ki zagotavlja brezhibnost vozila; podatki o vozilu

3.2 Izbira pretovorne mehanizacije za nakladanje oz. razkladanje razsutih tovorov Slovenski pomorski terminal sipkih tovorov se nahaja na severnem delu prvega pomola

Luke Koper. Za ladijski pretovor je predviden drugi bazen. Skupna površina terminala

znaša 36.000 m2, dolžina pretovorne obale pa je 523m. Terminal sipkih tovorov je

povezan s cestnim in železniškim omrežjem. Terminal je namenjen pretovoru sipkih

tovorov, med katere spadajo minerali in žitarice, tako kot v uvozu tudi v izvozu.

Na obali so poleg vsipnikov, ki so povezani s transportnimi trakovi, še klasični vsipniki za

pretovor ladje na prevozna sredstva kot so vagoni in tovornjaki.


Slika 3.1: Vsipnik za polnjenje tovornjakov z razsutim tovorom

Vir: (http://164.8.132.54/OTT/ott1c_datoteke/image058.jpg, 30.11.2010)

Kenguru dvigali (kapaciteta 25 t) in še eno klasično dvigalo (kapaciteta do 20 t) sta preko

vsipnih bunkerjev povezana s transportnimi trakovi, ki prevažajo tovor v hali. Skladišči

imata kapaciteto za 47.000 ton soje. Razkladalna zmogljivost za sojo, fosfater ter boksit je

okoli 350 ton preko sistema. Možno je tudi, da se tovor preusmeri tako, da se vrši izpust

tovora neposredno v prevozno sredstvo, ki se nahaja pod dvigalom. To so lahko tovornjaki,

ki tovor odpeljejo v skladišče, ali pa vagoni.

Terminali sipkih tovorov se deli na Terminal silos, Terminal sipki tovori in Terminal

glinica.

Na terminalu sipki tovori poleg ostalega tovora (boksit, fosfati, gnojila, kalcinirana soda,

perli, ferokromi, itd.) pretovarjajo in skladiščijo tudi razna živila, kot so soja (gensko

spremenjena in gensko nespremenjena), žito, koruza. Terminal sipki tovori razpolaga s

trikotnimi halami površine 16.800 m2, v katerih je možno vskladiščiti do cca. 54.000 ton

sojine moke.

Pretovor in skladiščenje raznih semen in žit se opravlja preko silosa, ki predstavlja

tehnološki zaključen sistem z lastno obalo.


Pretovor sojine moke se izvaja preko trikotnih hal, pretovor žit pa preko silosa. V primeru,

ko eden od terminalov nima dovolj skladiščnega prostora, se tovor preusmeri na drugi

terminal.

Stroški skladiščenja v klasičnih podnih skladiščih so zaradi uporabe kamionskega

transporta ter mehanizacije za optimalno razporejanje tovora v skladišču višji.

Enoti za pretovor žit in krmil nista na isti lokaciji, ločeni sta z bazenom. Trikotni hali sta

nameščeni na prvem pomolu, silos pa na drugem pomolu.

Slika 3.2: Skladiščenje soje v trikotni hali

Vir: ( http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=86, 7.12.2010)

Tovor se z in na ladje pretovarja s pomočjo dvigal (3 mostna dvigala za raztovor in 1

kenguru žerjav za natovarjanje) in nakladalnono razkladalnih strojev. Železova ruda se

transportira do strank izključno po železnici, med tem ko se premog transportira tudi preko

tovornjakov ali ponovno po morju. Pretovarjanje iz in na vagone, tovornjake in ladje mora

potekati hitro. V ta namen na terminalu uporabljajo CAT kolesne nakladalce 950 serije H

in G II in 988 serije H in F. CAT 950 je odličen stroj, saj je prilagojen za delo v

najzahtevnejših delovnih pogojih (prah, visoka temperatura). Ta model ima največjo

kabino, ki je tudi najbolj ergonomska v svojem razredu, obenem pa je tudi zelo pregledna.


Slika 3.3: Zajemalo za pretovor razsutega tovora


Slika 3.4: Transportiranje razsutega tovora po terminalu


Slika 3.3 prikazuje delovna sredstva, ki omogočajo transportiranje sipkega materiala po

terminalu za razsuti tovor. Na terminal material dovažajo tovornjaki in ga raztovarjajo s


pomočjo lastnega dvižnega sistema ali s pomočjo dvižne rampe. Od tam se material

pomika po transporterjih do silosov, na deponijo ali proti nakladalcu ladij. Na deponijo se

odlaga s posebno napravo imenovano »stacker«, iz deponije se natovarja na transporter s

počjo imenovane »reclaimer«.

Slika 3.5: Nakladalec CAT 950

Vir: (http://www.teknoxgroup.com/si/o-nas/zgodbe-o-uspehu/1711, 29.11.2010)

Skladiščne kapacitete v Luki Koper:

• Terminal za žitarice in krmila (60.000 m2 silosov, 55.000 m2 trikotnih / talnih hal)

• Terminal za minerale in rudnine (80.000 t zaprtih in nadkritih skladišč, 40.000 t

odprtih skladiščnih površin)

• Terminal za glinico (skladišča za 20.000 t)


Slika 3.6: Silos za skladiščenje žit

Vir: (http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=94, 7.12.2010)

Slika 3.7: Skladiščenje krmil

Vir: (http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=86, 7.12.2010)

3.3 Izbira prevoznega sredstva in priprava na prevoz

Prevozno sredstvo se izbere v odvisnosti od vrste prevoza in pogojev, ki ga opredeljujejo.

Tovorni prevoz delimo po več dejavnikih, in sicer:

- po področju, na katerem se prevoz opravlja

- po načinu organizacije

- po namenu prevoza

- po vrsti pošiljk

- po vrsti sredstev, s katerimi se prevoz opravlja (Pepevnik 2002, 14)


Za prevoz razsutega tovora po cesti smo seveda omejeni na cestno infrastrukturo in na

prometna sredstva, ki potujejo po cesti. Največkrat se bo razsuti tovor prevažal z različnimi

tovornjaki. Slednji poleg vlečnih vozil ter specialnih in priključnih vozil predstavljajo

prevozna sredstva cestnega prometa za prevoz tovora.

Primerno prevozno sredstvo bomo izbrali glede na najosnovnejše značilnosti vozil:

- dimenzija vozila (dolžina, širina, višina)

- masa in osna obremenitev (masa vozila, njegova nosilnost, skupna masa, največja

dovoljena masa, osna obremenitev)

- gibljivost

- moč motorja (Pepevnik 2002, 18-20)

Poleg navedenih značilnosti je zelo pomembna tudi potrošnja goriva nekega vozila pri

določeni obremenitvi in hitrosti. Končna ekonomičnost vozila in s tem tudi prevoza pa je

odvisna od potrošnje goriva in maziva, hkrati pa tudi od tistih značilnosti vozila, ki

zahtevajo manjše stroške eksploatacije za opravljeno delo. V slednje spadajo:

- potrošnja materiala

- rezervni deli

- investicijsko in tekoče vzdrževanje

- amortizacija

- ostali režijski stroški (Pepevnik 2002, 24)

Kot smo že omenili, bo tovornjak tisto prevozno sredstvo, ki bo v največ primerih

primerno za prevoz razsutega tovora po cesti. Po nosilnosti delimo tovornjake na male

(nosilnost do 1,5 tone), srednje (do 5 ton) in velike (nad 5 ton). Pomen za izbiro glede na

vrsto tovora ima tudi karoserija tovornega vozila oziroma tovornega prostora na

tovornjaku. Tovorni zabojniki imajo lahko nizke, visoke, odprte ali zaprte stranice. Imajo

lahko streho ali pa ne. Zabojniki so lahko premični, nepremični ali v obliki rešetk. Vlačilci

so dvodelna vozila, ki imajo vlečni del in polprikolico, ki je s prednjim delom naslonjena

na vlečni del in ima v zadnjem delu eno ali pa dve osi kot posebni del. Prednosti vlačilcev

so boljše prevozne in ekonomske zmožnosti ter možnost integralnega prevoza, velika

manevrska sposobnost, večja produktivnost in manjši čas zadrževanja vozila za


natovarjanje in raztovarjanje. Podobno velja za transportne vlačilce (Pepevnik 2002, 26-

27). Natovarjanje se opravi ročno ali mehanizirano. V vsakem primeru mora natovarjanje

spremljati voznik in dajati potrebna navodila. Pogoj za uspešnost prevoza je med drugim

pravilno zlaganje tovora na vozilo (Pepevnik 2002, 78).

Transport tovora zahteva dobro poznavanje tovora in vseh njegovih lastnosti. To omogoča,

da v fazi priprave pravilno določimo način pakiranja, skladiščenja in transporta s

prometnimi sredstvi (Pepevnik 2002, 68). Najprej je pomembno razlikovanje, ali gre za

kosovni, razsuti, tekoči ali plinasti tovor.

Predhodna faza pred pričetkom prevoza v ožjem smislu je natovarjanje tovornega vozila.

Tega morajo za to zadolženi sodelavci ali partnerji (»člani posadke«) pripraviti na prevoz

takoj po prejemu naloga za natovarjanje. V tej fazi mora biti tudi v stiku s poslovnimi

partnerji in biti tako na tekočem z morebitnimi spremembami ali razmerami v poteku

samega prevoza. Med natovarjanjem vozila in čakanjem se člani posadke od vozila ne

smejo oddaljiti. Voznik mora biti prav tako ves čas prisoten z namenom nadzora in

usmerjanja poteka natovarjanja. Pri prevzemu tovora za prevoz mora preveriti

izpolnjevanje dogovorjenih pogojev v zvezi s tovorom, točnost podatkov v dokumentih in

drugo. Morebitne nepravilnosti mora vpisati v vozni list. Tovor mora biti v primerni

embalaži, ki ga v transportu in skladiščenju zaščiti pred poškodbami in zunanjimi vplivi,

skratka mora zagotoviti, da pride tovor nepoškodovan od pošiljatelja do prejemnika

(Pepevnik 2002, 70-73). Po končanem natovarjanju je tovor potrebno še ustrezno

zavarovati. Za zaščito tovora med prevozom je načeloma odgovorno podjetje, ki prevoz

opravlja (Pepevnik 2002, 79).

Tovor se lahko v prevoznem procesu zavaruje na več načinov. Tovor, ki zahteva večjo

pozornost pri manipulaciji in prevozu, označimo z raznimi oznakami in napisi. Pritrjevanje

tovora v tovornem prostoru se opravi s trakovi, pri čemer se pri razsutem tovoru priporoča

povezovanje bočnih stranic tovornega prostora z verigami. Vozila so lahko opremljena s

ceradami ali mrežami, pri čemer je tovor zaščiten pred vremenskimi spremembami in pred

nasilnim odtujevanjem. Za zaščito posebej občutljivega tovora pa lahko uporabimo tudi

specialna vozila (Godnič 2004, 48).


3.4 Izvedba prevoza razsutega tovora

Prevoz tovora zahteva brezhibno sodelovanje večjega števila oseb, ki se tako ali drugače

vključujejo v proces prevoza. Pri težkih vozilih so to: vodja, disponent, prometnik, vozniki

ter spremljevalci tovora (Godnič 2004, 49).

Sam prevoz v ožjem smislu zajema dejanja od natovarjanja vozila preko prevoza pa do

raztovarjanja.

Med potekom samega prevoza je na splošno potrebno naslednje:

- obveščanje poslovnega partnerja o prihodu vozila na natovarjanje

- prevzem dokumentacije tovora

- pritrjevanje in zaščita blaga na vozilu

- prevoz

- prijava o prispetju blaga prejemniku

- raztovarjanje blaga po nalogu prejemnika

- potrditev prevoznega dokumenta o predaji blaga (Pepevnik 2002, 66)

Slika 3.8: Prekucne polprikolice

Vir: (http://www.wielton.si/prekucniki.htm, 29.11.2010)


3.5 Zaključek prevoza in obračun ter zaključna dokumentacija

Ko pride vozilo na določeno mesto oziroma na končno točko prevoza tovora, mora voznik

nemudoma obvestiti prejemnika, da je tovor prispel. Prav tako kot pri natovarjanju, je

voznikova naloga v času raztovarjanja, da ga nadzira in daje potrebne napotke za potek

raztovarjanja. V primeru, da prejemnik pri predaji tovora ugotovi poškodbe, mora zahtevati

od voznika podpisani zapisnik. Na potni nalog, vozni list ali kakšen drugi dokument, na

koncu prejema prejemnik s podpisom potrdi prejem tovora (Pepevnik 2002, 80).

Ko se sam prevoz že izvrši, je potrebno analizirati njegov potek in uspešnost ter pretehtati

finančne vidike.

Po Pepevniku (2002, 66) spadajo v zaključno fazo prevoza naslednja dejanja:

- predaja prevozne dokumentacije o opravljenem prevozu

- analiza in obračun stroškov prevoza

- pisanje računa za opravljen prevoz

- plačilo opravljene storitve

Voznik mora izpolniti še končne podatke v potnem nalogu:

- čas odhoda in prihoda vozila v garažo

- medpotna nabava goriva in maziva

- podpis potnega naloga (Pepevnik 2002, 75)

Razumljivo je, da se cestna vozila med uporabo obrabljajo, zato je potrebno pravilno

vzdrževanje vozil. Brezhibnost prevoznih sredstev, ki je bistvena za optimalno izvedbo

prevozov, lahko dosežemo le s pravilnim načinom uporabe in vzdrževanja vozila.

Pomembni so pregledi vozil, ki so redni in izredni, opravljajo pa se dnevno, tedensko,

polletno, letno in generalno (Pepevnik 2002, 48-49). Pred in po sami izvedbi določenega

prevoza je osnovni pregled nujen, posledično pa morebitna potrebna popravila in servis

vozila.


4 KONTEJNERIZACIJA PRI PREVOZIH RAZSUTIH TOVOROV

Povedati moramo, da kontejner ni vrsta embalaže, prav tako ni samostojno prevozno

sredstvo, lahko pa se smatra kot del transportnega sredstva, ki predstavlja prevoz za

naloženo blago.

Pomen kontejnerjev se kaže v tem, da so univerzalni in se lahko uporabljajo v vseh vrstah

transporta. Maksimalne dimenzije kontejnerja odreja tisto transportno sredstvo, ki ima

najmanjšo zmogljivost po obsegu in nosilnosti. Razen tega, da je uporaben v vseh vrstah

transporta ima kontejner tudi drug pomen, in sicer homogenizira razne vrste tovora v

enovito transportno enoto in tako omogoča transport »od vrat do vrat«. To ima tudi iz

ekonomskega vidika prednosti, vendar se optimalni ekonomski učinki pokažejo v okviru

celotne transportne verige. Zato mora biti kontejnerski prevoz dobro organiziran, saj je

pomembno, da je kontejner polno izkoriščen v obeh smereh in da je čim manjkrat prazen.

Slika 4.1: Kontejnerski terminal v Ljubljani

Vir: ( http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=84, 7.12.2010 )


4.1 Vrste kontejnerjev: Kontejnerje lahko delimo v različne skupine, najosnovnejša delitev pa je sledeča: ( Godnič,

Maribor 2002):

• univerzalni kontejnerji, ki zavzemajo okoli 70% kontejnerskega parka in imajo

običajno obliko zaboja. Uporabljajo se za prevoz navadnega kosovnega tovora v

običajnih okoliščinah

• specialni kontejnerji se uporabljajo za prevoz tovorov, ki zahtevajo posebno

previdno ravnanje (kemikalije, naftni derivati, mineralna gnojila, cement, steklo,

nekatera živila itd).

Te slednje kontejnerje pa razdelimo še na podskupine in sicer:

- kontejnerje za razsuti tovor, ki so namenjeni za prevoz na primer cementa, moke,

peska, rude, ipd.

- odprte in zaprte kontejnerje,

- kontejnerske cisterne za prevoz tekočih tovorov,

- kontejnerje za prevoz lahko pokvarljivega tovora oziroma tovora, ki zahteva posebno

temperaturo in druge prevozne pogoje.

Najvažnejše prednosti in ekonomski učinki manipuliranja in prevoza blaga v kontejnerjih so:

- zmanjšanje stroškov pakiranja blaga. Z uporabo kontejnerjev v transportni verigi se

lahko stroški pakiranja in prevoza zmanjšali tudi do 80%, kar je seveda odvisno od

vrste blaga, pakiranja in načina prevoza.

- Prevoz blaga s kontejnerjem izključuje tudi vmesno pretovarjanje blaga(pri zamenjavi

prometnega sistema ali prevoznega sredstva).


4.2 Prednosti in pomanjkljivosti kontejnerjev Kontejnerski transporti so v rabi nekaj čez 50 let, uporaba različnih vrst kontejnerjev v

blagovnem prometu se neprestano povečuje. To dokazujejo prednosti kontejnerizacije, kot

najbolj razširjene in uveljavljene tehnologije transporta.

Najvažnejše prednosti in ekonomski učinki manipuliranja in prevoz blaga v kontejnerjih,

so naslednje (povzeto po Godniču, 119-120):

- Uporaba kontejnerjev v transportu prinaša koristne učinke za uporabnike transportnih

storitev, in za transportne organizacije, saj omogoča povezovanje vseh dejavnosti

transportnega procesa v enoten proces »od vrat do vrat« brez vmesnih pretovarjanj in

manipulacij blaga v skladiščih, kjer se blago natovarja direktno iz skladišča prodajalca

v kontejner ter v namembnem kraju iz kontejnerja direktno v skadišče kupca. S tem se

bistveno poveča hitrost transporta. Hkrati s hitrejšim transportom, ko odpadejo tudi

nepotrebni vmesni koraki pretovarjanja, odpade še sodelovanje večjega števila ljudi in

naprav, kar še dodatno zniža stroške transporta.

- Stroški materiala in dela v zvezi z embaliranjem in pakiranjem so znatno nižji kot pri

klasičnem prevozu

- Prevoz blaga v kontejnerjih je tudi bolj varen, saj obstaja velika verjetnost, da se bo

blago v kontejnerju predalo v takem stanju, kot je bilo naloženo. Prav tako je možnost

kraje kontejnerja zelo majhna. Ker ni potrebe po dodatni zaščiti blaga, so stroški

transporta še dodatno nižji. Prav tako je možnost kraje iz kontejnera ali celotnega

kontejnerja zelo majhna, zaradi zapiranja in zaradi njegove velikosti in mase.

- Prevoz blaga s kontejnerjem omogoča tudi hitrejše manipulacije, kar ima za posledico

krajše zadrževanje transportnega sredstva v luki ali terminalu. Ponovno bi omenila

znatno nižje stroške, ki so s tem povezani, kajti zadrževanje blaga ali transportnih

sredstev v lukah ali na terminalih in vmesne operacije na tovoru, največkrat spremljajo

zelo visoki stroški.

- Kontejnerizacija omogoča uporabo standardnih transportnih sredstev, kar pomeni, da

se lahko kontejner pričvrsti na prevozno sredstvo enostavno, hitro in varno.


Pomanjkljivosti kontejnerizacije so naslednje:

- potrebna je ustrezna infrastruktura in suprastruktura.

- ob uporabi ISO palet (800x1200 in 1000x1200) ne omogočajo optimalnega izkoristka

tovornega prostora.

- potrebni so tudi kvalificirani in disciplinirani zaposleni, kreativni in operativni

managerji.

- potreben je tudi dovršen informacijski sitem, dobra koordinacija med vsemi udeleženci

v postopku kontejnerizacije.

Iz teh prednosti in slabosti, pa lahko izberemo tudi najvažnejše cilje kontejnerizacije:

- optimiranje transportnih verig

- potreben je velik začetni kapital, specializacija, standardizacija vseh vrst transporta in

- maksimiranje delovnih učinkov kreativnih in operativnih managerjev

Slika 4.2: Prevoz razsutega tovora s kontejnerjem Vir: (http://www.pgw-international.com/bilderoriginale/silo.jpg, 29.11.2010)


4.3 Delovna sredstva v sistemu kontejnerizacije cestnega prometa

V sistemu kontejnerizacije so vse prometne veje povezane v transportno verigo od

proizvajalca do potrošnika, zato se sredstva za delo v tem sistemu po svojih tehničnih

karakteristikah v posameznih vejah prometa močno razlikujejo.

Najpomembnejša sredstva so namenska cestna vozila, ki so prilagojena prevozu

kontejnerjev vseh tipov ne samo v cestnem prometu, pač pa tudi taka, ki povezujejo cestni

promet z železniškim, pomorskim, zračnim in rečnim prometom.

Najpogosteje uporabljajo:

- plato prikolice za prevoz vseh tipov kontejnerjev

- polprikolice za prevoz kontejnerjev, dolžine 20 čevljev, z napravami za iztovarjanje ali

brez njih

- polprikolice za prevoz kontejnerjev, dolžine 30 čevljev, z napravami za iztovarjanje ali

brez njih

- polprikolice za prevoz kontejnerjev, dolžine 40 čevljev (ali dve po 20 čevljev)

- vlačilci za prevoz polprikolic

Slika 4.3: Plato prevoza polprikolice brez kesona

Vir: (http://www.wielton.si/keson.htm, 29.11.2010)


Slika 4.4: Polprikolica za prevoza 20, 30 in 40" kontejnerjev

(http://www.wielton.si/Slike/ns34pt20-30.jpg, 29.11.2010)

4.4 Statistični podatki prevozov razsutih tovorov v Sloveniji za obdobje treh let:

2007, 2008 ,2009

Tabela 4.1: Notranji prevoz razsutega tovora v Sloveniji za leto 2007

Cestni blagovni prevoz po obliki tovora, Slovenija, letno

Tone (1000)

2007 Notranji prevoz Razsuti tovor 48.619

Vir: (http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, 29.11.2010)



Tone

(1000)






Tone

(1000)


Vir: (http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, 29.11.2010) Graf 4.1: Prevoz razsutega tovora v Sloveniji za obdobje treh let: 2007, 2008 in 2009

Vir: (lasten vir)

Iz grafa je razvidno, da prevoz razsutega tovora v Sloveniji pada, saj je bil prevoz leta 2009

manjši kar za 12%. Kot so mi povedali tudi v podjetju Prevozi ZAJC Transport, je prevoz

razsutih tovorov zelo upadel, kar po mojem mnenju bolj opuščajo v večjih podjetjih, in se

ukvarjajo bolj z prevozom kosovnega tovora. Prevoz razsutih tovorov pa je obstojen še za

prevoz peska in kamenja v kamnolomih, ter živila, kot npr. prevoz pšenice in žita.


4.5 Statistični podatki kontejnerskih prevozov (prevoz velikih zabojnikov) v Sloveniji za obdobje treh let: 2007, 2008, 2009

Tabela 4.4: Notranji prevoz velikih zabojnikov (z nosilnostjo 2 toni ali več) za leto 207


Tone (1000)

2007 Notranji prevoz Veliki zabojniki 781

Vir: (http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, 29.11.2010) Tabela 4.5: Notranji prevoz velikih zabojnikov (z nosilnostjo 2 toni ali več) za leto 2008


Tone (1000)

2008 Notranji prevoz Veliki zabojniki 1.089

Vir: (http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, 29.11.2010) Tabela 4.6: Notranji prevoz velikih zabojnikov (z nosilnostjo 2 toni ali več) za leto 2008


Tone (1000)

2009 Notranji prevoz Veliki zabojniki 1.095



Graf 4.2: Prevoz velikih zabojnikov v Sloveniji za obdobje treh let: 2007, 2008 in 2009

Vir: (lasten vir)

Iz grafa je razvidno, da se je prevoz velikih zabojnikov od leta 2007 do 2008 povečal za

kar 8%, potem pa je procent leta 2009 ostal enak, in sicer 37%.

4.6 Specifičnosti kontejnerizacije pri prevozih razsutih tvorov Kontejnerizacija je proces uvajanja in uporabe kontejnerjev v prevozu tovora, ki

omogočajo hiter transport blaga z raznimi transportnimi sredstvi. Kontejner povezuje

proces transporta v enoten in neprekinjen proces ter združuje posamezne elemente

transporta v enotno transportno verigo (Ogorelc 2004). O tem je bilo govora v poglavju o

prednostih kontejnerjev.

Kontejnerji za razsuti tovor ali »bulk containers« so specifična vrsta kontejnerjev,

prilagojena za transport razsutega tovora.

Specifike in hkrati prednosti takšnih kontejnerjev so predvsem v njihovi večkratni uporabi,

tovor je mogoče prevažati z eno ali več vrstami transporta, s posebnimi napravami je

omogočeno hitro manipuliranje, zlasti ko gre za prehod z ene na drugo obliko transporta

ter polnjenje in praznjenje kontejnerja (Ogorelc 2004). Prevoz razsutega tovora je manj

zamuden tudi zaradi tega, ker odpade pakiranje blaga. Isti kontejner je mogoče ponovno


uporabiti večkrat zapored (uporablja se več let) za tovor enake vrste ali za drugačen razsuti

tovor, pri čemer je kontejner potrebno le ustrezno očistiti.

Slika 4.5: Kontejerji za razsut tovor ali »bulk containers«

Vir: (http://www.container-transportation.com/images/bulk-container-4.jpg, 24.12.2010)


5 ŠPEDITERSKO CARINSKA OBRAVNAVA PREVOZOV

RAZSUTEGA TOVORA V CESTNEM PROMETU

Predstavila bom špeditersko carinsko obravnavo blaga v prevozih(tudi razsutih tovorov) na

področju Evropske skupnosti(unije), ki je vezana na carinske predpise Evropske unije, v

največji meri na določila sodobnega Carinskega zakonika.

5.1 Predhodna priprava dokumentacije

Najpomembnejši dokument, kar se tiče carinskih postopkov v Evropski uniji, ki ga je

potrebno pripraviti pred samim postopkom pregleda vozila in tovora na mejnem prehodu,

je priprava in vloga elektronske skupne deklaracije. Ta vsebuje podatke, ki so za

posamezne vrste in oblike prevoza in gospodarske subjekte posebej določeni v Prilogi 30A

izvedbene uredbe Carinskega zakonika. Elektronsko skupno deklaracijo overi oseba, ki jo

izdela. Carinski organi jo vpišejo v svojo evidenco takoj ob prejemu. Skupno deklaracijo

vloži oseba, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje

Evropske skupnosti. Določeni so tudi različni roki za vložitev skupne deklaracije. Za

razsuti tovor jo je potrebno vložiti najmanj eno uro pred prihodom v carinski urad vstopa

na carinskem območju Skupnosti (enak rok velja za ves cestni promet), v primeru, ko

razsuti tovor pride v luko, pa najmanj štiri ure pred prihodom v prvo pristanišče na

carinskem območju Skupnosti (Zupančič 2008, 77-78).

5.2 Postopek na mejnem prehodu

Do leta 2008, ko je Evropska skupnost v veliki meri poenotila carinske predpise, je bil

postopek na mejnih prehodih takšen (Zupančič 2008, 77-88, 95, 109):

- vnos blaga


- prenos blaga do carinske izpostave

- predložitev

- skupna deklaracija in carinsko dovoljena raba

Nova ureditev carinskih postopkov na področju Evropske unije se prilagaja modernizaciji

komunikacijskih sistemov in med drugim uvaja zahtevo, da morajo udeleženci carinskim

organom pred prihodom blaga na carino (pred vnosom blaga na območje Evropske

skupnosti) podatke posredovati elektronsko na vstopni deklaraciji, šele nato sledi prevoz

blaga do najbližjega carinskega organa ter predložitev in carinsko dovoljena raba. Takšen

postopek velja za splošnega, v kolikor niso v posameznih primerih določene izjeme.

Vnos blaga pomeni teoretično fizični vstop blaga na carinsko območje (uvoz blaga),

povzročeno s človeško voljo. Ne glede na to, ali je blago že na kraju, kjer carinski organi

opravljajo nadzor in kontrolo, pomeni prehod meje carinskega območja že storjeni vnos

blaga. Iz tega izhaja, da je vnos blaga opredeljen s prehodom carinske črte in ne z mejno

kontrolno točko. S prehodom carinske črte pride blago pod carinski nadzor, in sicer tako

dolgo, dokler se določi njegov carinski status. Če gre za blago, ki ni skupnostno, ostaja pod

carinskim nadzorom do trenutka zamenjave carinskega statusa ali vnosa v prosto cono ali

prosto skladišče oziroma do njegovega ponovnega izvoza ali uničenja pod nadzorom

carinskih organov. Glede zaključka carinskega nadzora velja posebna izjema za blago, ki je

bilo sproščeno v prosti promet s posebnim namenom uporabe, to namreč ostane pod

carinskim nadzorom kljub spremembi statusa še do trenutka, ko dobi predpisano uporabo.

Pravkar opisano pomeni splošni carinski nadzor, ko blago še ni fizično pod carinskim

nadzorom, je pa že predmet carinske kontrole. Carinski nadzor se izvaja s splošnimi ali

posameznimi ukrepi, ki jih carinski organi izvajajo za zagotovitev istovetnosti blaga ali za

preprečitev neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi pravilna in pravočasna

pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, pravilna predložitev blaga ter se

zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih

je pristojna služba. Da bi se navedeni najpomembnejši cilji carinskega nadzora lahko

dosegli, se mora vse blago takoj po vnosu na carinsko območje pravilno predložiti


carinskim organom, šele po predložitvi pa se lahko sprejmejo prvi ukrepi carinskega

nadzora.

Postopek v neposredni povezavi z vnosom blaga predstavlja obveznost prevoza blaga od

carinske črte do kraja predložitve. Oseba, ki vnese blago na carinsko območje Skupnosti,

ga mora nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določajo carinski organi prepeljati

do carinskega urada ali v prosto cono.

Blago, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, carini predloži oseba, ki ga vnaša na to

območje, ali pa oseba, ki po vnosu blaga prevzame odgovornosti za prevoz tega blaga.

Oseba, ki blago predloži, se sklicuje na skupno deklaracijo ali na carinsko deklaracijo, ki je

bila predhodno vložena za blago. Prispetju blaga carinskim organom sledi obveznost

prijave blaga carini (predložitev). Pomeni obvestilo carinskim organom, ki se opravi na

predpisan način, da je blago prispelo k carinskemu uradu ali na drug kraj, ki so ga carinski

organi določili ali odobrili. Predložitev je lahko opravljena pisno, ustno ali s kakšnim

konkludentnim ravnanjem. Blago se predloži takoj, ko se pripelje do carinskih organov.

V zvezi s carinskim postopkom na mejnem prehodu se pojavlja tudi izraz carinsko

dovoljena raba, ki pomeni za blago uvesti določen postopek pred carinskimi organi, ki

imetniku blaga ustreza glede na njegove gospodarske potrebe.

Postopek carinjenja pomeni splošen postopek, ki se izvede pred carinskimi organi z

blagom. Izraz ni identičen izrazu carinski postopek! Carinjenje pomeni vsako uradno

dejanje pri predložitvi blaga v carinski postopek ali pri izpolnjevanju formalnosti za

ponovni izvoz blaga v običajnem ali v poenostavljenem postopku. Določbe carinskega

zakonika o carinjenju blaga se praviloma nanašajo na vse vrste carinskih postopkov in na

vse oblike carinskih deklaracij.

5.3 Sprostitev blaga v prosti promet ali izvoz

Prvi in najpomembnejši carinski postopek, ki ga carinski zakonik ureja, je postopek

sprostitve blaga v prosti promet. S sprostitvijo v prosti promet pridobi neskupnostno blago


status skupnostnega blaga in stopi v gospodarski prostor Skupnosti, kjer postane

enakovredno drugemu domačemu blagu. S sprostitvijo v prosti promet blago-z izjemo

blaga z uporabo znižane stopnje ali stopnje »prosto« zaradi posebnega namena-ni več pod

carinskim nadzorom. Carinski postopek sprostitve v prosti promet pride v poštev takrat, ko

se blago želi dokončno uvesti na skupni trg, kjer naj v konkurenčnem boju oblikuje svojo

ceno in se prodaja ali kakor koli drugače porabi. Besedna zveza »sprostitev v prosti

promet« že sama zase govori, za kaj pri tem gre: za blago, ki naj gre v prosti promet, torej

na trg brez vsakršnih omejitev. Pri sprostitvi v prosti promet nastane carinski dolg za

dajatve Skupnosti. Nastane tudi obveznost obračuna drugih, nacionalnih dajatev, ki se

pobirajo ob uvozu, kot so: DDV, trošarine, posebni davki, takse, ipd., kadar predpisi o teh

dajatvah tako določajo. Pri sprostitvi v prosti promet je treba uporabiti tudi ukrepe

trgovinske politike, ter upoštevati prepovedi in omejitve, ki za določeno blago veljajo

(Zupančič 2008, 145).

5.4 Poenostavljeni carinski postopki

Carinski subjekti lahko v skladu z veljavno carinsko zakonodajo uporabljajo naslednje

poenostavitve carinskih postopkov (Zupančič 2008):

- nepopolno deklaracijo (carinski organi lahko sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebujejo

vseh zahtevanih navedb oz. ji niso predloženi vsi potrebni dokumenti. Ti dokumenti se

lahko vložijo naknadno.),

- poenostavljeni postopek pripravljanja (blago se lahko predloži v zadevni carinski

postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve

dopolnilne deklaracije),

- postopek hišnega carinjenja (blago se predloži v zadevni carinski postopek v prostorih

podjetja ali na drugem kraju, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi. Ta

poenostavitev je zelo praktična, kar se tiče izrednih prevozov, saj tovrstno blago zaradi

svojih karakteristik ponavadi ni mogoče obravnavati na carinskih območjih.


Poenostavitve tranzita se razvrščajo v dve kategoriji (Zupančič 2008):

a) poenostavitve, ki temeljijo na gospodarskem subjektu:

- uporaba skupnega zavarovanja ali opustitev zavarovanja,

- uporaba posebnih nakladnic,

- uporaba posebnih carinskih oznak,

- opustitev zahteve po uporabi predpisane poti,

- status pooblaščenega pošiljatelja,

- status pooblaščenega prejemnika.

b) poenostavitve, ki temeljijo na načinu prevoza in sicer za blago:

- ki se prevaža po železnici ali v velikih zabojnikih,

- ki se prevaža po zraku,

- ki se prevaža po morju,

- ki se prenaša po cevovodih

5.5 Špeditersko carinska obravnava razsutih tovorov

- nalogodajalec in špediter se s pogodbo dogovorita ali naj špediter opravi potrebna

carinska opravila ali ne

- s stališča carinskega prava mora imeti špediter pisno pooblastilo oziroma nalog

carinskega obveznika

- špediter nastopa v imenu in za račun nalogodajalca (kot agent oziroma zastopnik), ker

lahko imajo položaj stranke v carinskem upravnem postopku samo izvozniki in

uvozniki (špediterjevi nalogodajalci)

- carinska dela opravlja špediter na osnovi podatkov in listin nalogodajalca, ki mu jih je

le-ta dolžan pravočasno priskrbeti

- odgovornost za pravilnost in popolnost podatkov in listin je na strani nalogodajalca


Mesto carinjenja določi:

- špediter ali

- nalogodajalec ali

- se določi s predpisi

- carinjenje se opravi pri carinarnici, pri kateri je blago prijavljeno za carinjenje

- vlagatelj deklaracije opravi vsa dela v postopku carinjenja blaga (vlaganje deklaracije,

sprejem deklaracije, pregled blaga, razvrščanje blaga po carinski tarifi, ugotavljanje

carinske osnove, plačevanje carine in drugih nadomestil in drugo)

- vlagatelj deklaracije ne more dvigniti blaga dokler ni plačal carine in drugih uvoznih

dajatev po Carinskem zakonu

- carina izstavi račun na osnovi šifre, ki jo je označil špediter v izpolnjeni deklaraciji

- špediter mora zmeraj, kot zaščitnik nalogodajalčevega interesa, kontrolirati pravilnost

vseh listin, katerih vsebina je pomembna za izvršitev pogodbe

- predvsem mora kontrolirati:

- pravilnost dokumentov prodajalca (izvoznika) ali kupca

(uvoznika) ter druge listine potrebne v postopku carinjenja

blaga

- prevozne listine-nakladnico, tovornico in tovorne liste

- Certifikate

- police zavarovanja, itd.

- špediterji morajo biti dobri poznavalci tarif, da lahko nadzirajo pravilnost obračuna

voznine, vozninskih razlik ter reklamacije

- v vseh prevoznih vejah velja pravilo, da se morajo izravnati vse napake v obračunu in

plačilu voznine


6 ORGANIZACIJA PREVOZOV PRI IZBRANEM PREVOZNIKU

Organizacija prevozov pri izbranem prevozniku vključuje naslednje osnovne elemente

celotnega delovnega procesa: svetovanje na področju transportnih storitev, odpoklic blaga,

zavarovanje prevozniške odgovornosti, organizacijo prevoza razsutega tovora, spremljanje

transporta, uveljavljanje reklamacij in odškodninskih zahtevkov ter obveščanje naročnika.

6.1 Povprečen učinkovit model prevoza razsutega tovora Transportni stroški podjetja vključujejo visoke zneske, kvaliteta prevoznikove storitve

učinkuje na druge logistične operativne stroške in na povpraševanje proizvodov podjetja.

Podjetje nadzoruje te izdatke in storitvene nivoje preko odločitve o načinu in vrsti

transporta.

Tu se bom osredotočila na proces izbire prevoznika in vpliva relativnih dejavnikov o tej

odločitvi. Odločitev o izbiri prevoznika zagotavlja ogrodje za razpravo različnih tipov

dobaviteljev transporta.

Odločitev o izbiri prevoznika je specializiran nakupni proces, kjer podjetje nakupuje

storitve prevoznikov, da zagotovi potreben vezni člen med logističnimi zvezami. Direktno

izbran prevoznik učinkuje na proces logističnih zvez in drugih funkcij logističnih storitev.

Prodajna cena ni edini kriterij odločitve. Res je, da je prevozna tarifa pomemben dejavnik

v odločitvi, ampak podjetje mora razmisliti tudi o kvaliteti storitev in kako ta storitev

vpliva na operativne stroške (Marjetič).


6.2 Organizacija prevozov razsutih tovorov v izbranem podjetju

V tem poglavju bom predstavila eno izmed podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja s tovrstnimi

prevozi.

Podjetje ZAJC Transport je prevozniško podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1966, in se z

leti vse bolj usmerja v mednarodne transporte.

V podjetju so mi bili pripravljeni pomagati pri posredovanju potrebnih podatkov in

izkušenj za izdelavo diplomske naloge, s svetovanjem in z literaturo.

Slika 6.1: Zemljevid podjetja ZAJC Transport (ZAJC Transport)

Vir: (ZAJC Transport)

6.3 Vozni park v podjetju Zajc

V voznem parku podjetja ZAJC Transport se nahajajo vozila Mercedes Benz, ki ustrezajo

najnovejšim tehničnim predpisom in zahtevanim evropskim ekološkim kriterijem ter so

opremljena z GPS nadzornim sistemom. Vozila nenehno posodabljajo, s čimer strankam

zagotavljajo kvalitetne prevoze. Njihov vozni park obsega sodobna, visoko tehnološko

opremljena vozila za prevoz različnih vrst tovora. Na razpolago imajo tovornjake vlačilce,

tovorna vozila s polpriklopnikom in cisterne za razsuti tovor. Vozni park so dopolnili s

prikoličarji in vlačilci, namenjenimi mednarodnemu transportu tovora.


Vsa vozila so znamke Mercedes Benz, tipa Actros. Ustrezajo najstrožjim ekološkim

kriterijem (Euro 5). Vsa so opremljena z GPS nadzornim sistemom, tako lahko v vsakem

trenutku posredujejo informacijo o poziciji tovora oziroma kamiona.

Ves čas skrbijo za brezhibno delovanje vozil in posodabljajo vozni park.

Slika 6.2: Vozni park v podjetju ZAJC Transport (Zajc Transport)

Vir: (Zajc Transport)


6.3.1 Vlačilci

Vlačilci so namenjeni prevozu paletnega in kosovnega tovora do 25 t. So klasični vlačilci s

ponjavami. Možnost nakladanja od strani, od zadaj in od zgoraj (pomične strehe).

Slika 6.3: Vlačilec (Zajc Transport)


Tabela 1: Tehnični podatki o vlačilcu

Dolžin: 13,6 m Prostornina: 90 m3 Širina: 2,5 m Št. palet: 34 Višina: 2, 75 m Nosilnost: 25 t

Vir: (Podjetje ZAJC Transport)

6.3.2 Tovorno vozilo s polpriklopnikom

Z njimi opravljajo volumenske prevoze in avtomobilsko industrijo. Naklada se lahko od

strani, od zadaj in od zgoraj (premična streha).


Slika 6.4 Tovorno vozilo s polpriklopnikom (Zajc Transport)

Vir: (Zajc Transport) Tabela 2: Tehnični podatki o tovornem vozilu s polpriklopnikom

Dolžina: 15,5 m Prostornina: 120 m3

Širina: 2,5 m Št. palet: 38

Višina: 3,0 m Nosilnost: 24 t

Vir: (Podjetje Zajc Transport)

6.3.3 Cisterne za razsuti tovor

Za prevoz razsutega tovora – sipkih materialov (žita, sladkor, granulati itd.) –, katerih

prevozov ne ureja ADR konvencija.

S sodobnimi cisternami za razsuti tovor opravljajo prevoze razsutega tovora – sipkih

materialov (žita, sladkor, granulati itd.) – po Sloveniji in sosednjih državah: Italija,

Madžarska, Avstrija, Slovaška in Češka ter Nemčija.


Slika 6.5: Cisterne za razsuti tovor (Zajc Transport)

Vir: (Zajc Transport) Tabela 3: Tehnični podatki o cisternah za razsuti tovor

Nosilnost: 27 t

Prostornina: 34 ali 60 m3

Vir: (Podjetje Zjac Transport)

Vsa vozila podjetja ZAJC Transport so opremljena z GPS nadzornim sistemom. To je

satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje natančnega položaja vozila.

Uporabljamo ga za sledenje pošiljk. Vozila in tovor podjetje nenehno spremlja. Naročniku

lahko vsak trenutek posredujejo pozicijo njegovega tovora ter ga obveščajo o prihodu,

odhodu in celotnem poteku transporta.


Slika 6.6: Posnetek iz GPS nadzornega sistema (Zajc Transport)


6.4 Prevozi v podjetju ZAJC Transport

Podjetje ponuja tudi možnost prevoza delnih tovorov, prekladanja tovorov in začasno

skladiščenje. Blago lahko preložijo v lastnem skladišču. Tovor nenehno sledijo z GPS

nadzornim sistemom.

Opravljajo prevoze tovora po Sloveniji in Evropski uniji. S CEMT dovolilnicami lahko

opravljajo tudi prevoze med Evropsko unijo in tretjimi državami, predvsem s Hrvaško.

Države Evropske unije, na katere se večinoma usmerjajo, so: Avstrija, Italija, Francija,

Nemčija, Velika Britanija in države Beneluksa.


6.5 Prednosti obravnavanega prevoznika pred konkurenčnimi podjetji Organizacija prevozov v podjetju ZAJC Transport poteka na naslednji način:

- najprej njihov špediter vzpostavi stik z zainteresirano stranko in se dogovori o vseh

željah in zahtevah naročnika prevoza tovora od točke A do točke B, osredutoči se na

naslednje:

- koliko tekočih metrov ali prostora v vozilu zasede tovor, kako je embaliran (ali so to

EU-palete, druge izven serijske palete, ali je tovor kosovni ali razsuti itd.),

- pozanima se o obliki, dimenzijah in masi tovora,

- terminih prevzema in predaje tovora in posebnih zahtevah za prevzem, prevoz in

predajo tovora idr.

Na podlagi teh podatkov in kriterijev za izvedbo prevoza, se v podjetju ZAJC Transport

odločijo, kakšno transportno sredstvo bo določen transport opravilo (tovorno vozilo s

polpriklopnikom, cisterna za razsuti tovor ali vlačilec). Na podlagi izbora vozila in

predhodnih podatkov o tovoru, v podjetju ZAJC Transport izračunajo najkrajšo, najcenejšo

in najhitrejšo pot. V njej predvidijo stroške goriva, cestnine, parkirnine ter seveda čas, ki

ga bo njihov šofer potreboval ob upoštevanju vseh cestno prometnih predpisov, da pride na

zastavljen cilj. Pri vse tem pa dodajo še vpliv višje sile, kot so vremenske in tehnične

težave. Ko so vsi že omenjeni kriteriji doseženi, pa se dogovorijo o ceni in plačilnih

pogojih (podajo svojo prevozno ponudbo).

Dobra stran podjetja je v tem, da pokrivajo več področij cestnega transporta saj razpolagajo

z različnimi prevoznimi sredstvi, kot so cisterne za razsuti tovor, tovorno vozilo s

polpriklopnikom, vlačilec, kar omogoča večjo zaposlenost prevoznih kapacitet, doseganje

potrebne uspešnosti in fleksibilnosti podjetja.

Prednost podjetja ZAJC Transport pred slabše organiziranimi prevozniki je tudi v primerno

velikem voznem parku (po moji oceni, glede na trenutne razmere na našem transportnem

tržišču- glede na skupno prevozno ponudbo in povpraševanje - ni ne premajhen ne

prevelik).


Prednost je v ekološki usmerjenosti podjetja. Motorji njihovih tovornih vozil so sodobni in

ustrezajo najstrožjim ekološkim kriterijem Euro 5. Imajo tudi enoten vozni park, vsa vozila

so iste znamke. Strankam pa zagotavljajo kvaliteten prevoz doma in v tujini tudi s tem, da

svoja vozila nenehno posodabljajo.

Velika prednost je tudi v tem, da so vozila opremljena z navigacijo, saj lahko na takšen

način preverjajo in posredujejo informacijo o poziciji tovora oz. transportnega sredstva.

Po mojem mnenju bi način dela in konkurenčnost v podjetju ZAJC Transport lahko

izboljšali še, v kolikor bi imeli ob voznem parku tudi lastno delavnico za servis in

popravilo tovornih vozil. Ta predlog sem podala tudi v podjetju ZAJC Transport, pa so mi

povedali da ravno delajo na tem projektu, s katerim bodo imeli zagotovljen servis in

popravilo vozil v lastni režiji.

V celoti in po seznanjanju z načinom delovanja pa se mi zdi podjetje ZAJC Transport,

glede na trenutne domače razmere, dobro organizirano.


7 SKLEP

Z obravnavano tematiko v diplomske dele sem želela prikazati, kako je s pravilnim

prometno inženirskim pristopom možno zagotoviti vse potrebne predpostavke za uspešno

in racionalno izvedbo prevoza razsutega tovora.

Za uresničene cilje prevoznega procesa moramo prevoz izvesti optimalno in kvalitetno. To

je tako v interesu naročnika prevoza, kot tudi prejemnika blaga.

Prevoz razsutega tovora organizacijsko in izvedbeno ni vedno enostaven. Večkrat imamo

opraviti z ostrorobim, abrazivnim materialom neenakih velikosti in oblik, z neugodnimi

okoliščinami pri nakladanju in drugimi vplivi. Vedno večja količina razsutega tovora,

njegova razširjena uporaba, naraščajoč prevoz v vseh panogah prometa, konkurenčni boj

prevoznikov, povečane možnosti nesreč idr., zahtevajo dobro poznavanje vseh predpisov,

nevarnosti, ukrepov in ravnanj pri prevozu razsutega tovora.

Naloga prevoza tovora je premagovanje prostorskih razlik. Pri prevozu tovora od točke A

do točke B se v realizacijo prevoza vključujejo razni subjekti, ki uresničujejo svoj interes z

izvajanjem dejavnosti in storitev, ki jih opravljajo posamezne organizacije kot samostojno

gospodarsko dejavnost. Končni oziroma skupni namen vseh teh dejavnosti je organiziran

prevoz tovora iz enega kraja v drugi kraj, ki naj se opravlja z različnimi prevoznimi

sredstvi, po različnih prometnih poteh, na varen, hiter in racionalen način.

Pri prevozu razsutega tovora gre za prevoz sipkega materiala. Za takšen prevoz je potrebno

zagotoviti kar se da hitro in varno celotno transportno verigo, saj se le tako zmanjša

potovalni čas, minimizirajo stroški in zagotovijo ostali učinki oziroma izpolnijo potrebni

pogoji za uspešno izvedbo prevoza. Zagotoviti se mora torej kar se da hiter in kakovosten

transportni proces ter hitro in primerno natovarjanje in raztovarjanje tovora, saj se tako


prihrani čas in denar. Torej je potrebno poznavanje tehničnih in tehnoloških značilnosti

tovora, manipulativne mehanizacije ter lastnosti tovornih vozil.

V primeru mednarodnega prevoza domačega blaga po Evropi se izvaja po principih

domačega prevoza. To pomeni, da se prevoz opravi brez posebnih ukrepov - carine. V

primeru prevoza mednarodnega blaga pa so vključeni carinski postopki, kar naredi sam

prevoz tovora še nekoliko bolj zapleten in preračunljivo in pravilno ravnanje v postopkih je

še bolj nujno.

Praktično zastavljeni del diplomskega dela predstavlja tudi organizacijo prevozov razsutih

tovorov v izbranem prevoznem podjetju, podjetju ZAJC Transport, katerega celokupen

pristop k prevozom se mi zdi uspešen in učinkovit.

Prevozi v cestnem prometu, vključno s prevozi razsutega tovora, temeljijo na skupku

pravnih in drugih predpisov. V najširšem smislu je prometno pravo skupek vseh pravnih

pravil, s katerimi se urejajo odnosi med subjekti v prometu v celoti ali v kateremkoli izmed

njegovih delov. Pravna pravila pomenijo moč prava, da ureja pravne mehanizme

organiziranja, izvedbe in zavarovanja prometa, ljudi in stvari v njem ter posledice, ki bi v

tem poteku utegnile nastati. Prevoze v cestnem prometu, ravnanje s tovorom in vse druge

aktivnosti, povezane s prevozi, urejajo številni nacionalni in mednarodni predpisi ter

poslovni običaji, ki so v tej diplomski nalogi predstavljeni v ustreznem poglavju. Dosledno

upoštevanje pravil in običajev znatno pripomore k temu, da se organizacija prevoza odvija

po nekem ustaljenem in dobro reguliranem učinkovitem modelu. Tako prihaja do zelo

malo napak.

Z razsutim tovorom je mišljen tisti tovor, ki ga lahko razsujemo, to pomeni kosovni ali

zrnati tovor, kot npr. žito, premog, rudnine, gramoz, pesek ali kamenje. V prometu je zelo

pomembno poznavanje tehnoloških lastnosti razsutega tovora in postopkov pri

manipulaciji s pretovorno tehniko.

Za prevoz razsutega tovora so največkrat primerni zabojniki ali kontejnerji. S tehničnega

vidika je zabojnik posebna embalaža oziroma zaboj. Kontejner mora biti iz kovine ali


drugega materiala, tako da je istočasno dovolj lahek in odporen, ter čvrste zgradbe, da je

možna ponovna uporaba. Opremljen mora biti z vrati oziroma napravo za odpiranje in

zapiranje, zgrajen mora biti tako, da ga je mogoče natovarjati, pretovarjati in raztovarjati

na transportna sredstva in z njih. Kontejnerji se zlasti uporabljajo v ladijskem in

železniškem prometu, ko je na eno transportno sredstvo mogoče naložiti veliko število

polnih kontejnerjev, tudi z različnim tovorom, in ga tako z največjim izkoristkom prostora

prepeljati na želeno lokacijo. V cestnem prometu je za prevozno sredstvo na voljo zelo

omejen prostor na cesti. V ta namen so tovornjaki narejeni na način, da ob prevozu

razsutega tovora delujejo podobno kot kontejnerji, bodisi odprti ali zaprti, odvisno od tega,

za kakšen razsuti tovor gre.

Kontejerizacija je postala prevladujoča metoda transporta v mednarodnem prometu in je

danes glavni faktor za rast multimodalnega transporta. Kontejnerizacija je prevoz tovora v

enem samem zabojniku z več kot enim načinom transporta, kar pomeni velik napredek v

transportu.

Organizacija prevoza razsutega tovora v cestnem prometu pomeni vrsto zaporednih dejanj,

ki so vsako poseben in še bolj kot celota neizogibno potrebna za uspešno izvedbo prevoza.

V osnovi gre za kar zapleten postopek, ki pa je olajšan z dejstvom, da se osnovni oziroma

bistveni koraki pri organizaciji prevoza ponavljajo pri organizaciji podobnih prevozov ali

prevozov s strani enakega organizatorja. Organizacijo spremljajo določeni standardi in

navade, ki so v krogu organizatorjev poznane in ustaljene, na primer običaji, uzance,

prevozne klavzule. Pravni predpisi pa organizacijo po eni strani olajšujejo, po drugi pa tudi

otežujejo. Olajšujejo jo v smislu, da se mora vsak organizator pri načrtovanju in

organizaciji držati določenih pravil. Tako manjkrat prihaja do nepotrebnih napak,

negotovosti in nepravilnosti. Po drugi strani pa lahko pravila situacijo otežijo, v kolikor so

preveč stroga, prezahtevna ali pa nejasna.

Da bi dosegli optimum, je treba oblikovati prometno politiko in vzpostaviti ustrezno

organiziranost funkcij prometnega sistema, nadzirati njihove aktivnosti in uravnavati ter

vzpostaviti takšno medsebojno delovanje, ki bo ustrezalo tudi uporabnikom prometnih

storitev.


Poznamo tri osnovne stopnje dela v prevoznem procesu: stopnjo priprave, stopnjo prevoza

in stopnjo zaključka. Prevoz tovora zajema dva osnovna elementa prevoznega procesa –

organizacijo prevoza in tehniko prevoza. Organizacija prevoza tovora predstavlja vnaprej

določen, usklajen in načrtovan postopek prevoza tovora iz enega v drug kraj. Tehnika

prevoza pa obsega način prevoza in vrsto prevoznega sredstva, kar pomeni, da z

organizacijo predvidimo, kako se bo prevoz opravil, s tehniko pa določimo uresničenje

prevoza. Načrtovanje prevoznega procesa poteka po določenih načelih, ki omogočajo, da

se prevoz opravi v najkrajšem času. Na čas opravljenega prevoza pa razen ostalih

dejavnikov vpliva tudi izbira prevozne poti. Prevozno pot lahko izbere lastnik tovora ali pa

sam prevoznik. Ne glede na to, kdo določi prevozno pot, pa je potrebno, da je izbrana tako,

da omogoča načrtovalcem prevoznega procesa, da se prevoz opravi v najkrajšem času.

Priprava potrebne dokumentacije bo obsegala zbor informacij o dotičnem prevozu ter

sklepanje prevoznih pogodb in izdajo potrebne dokumentacije, na primer potni nalog. Pri

organizaciji je potrebno poznati vse relevantne okoliščine prevoza ter potek samega

prevoza prilagoditi le-tem. Določiti je potrebno pot prevoza ter izbrati prevoznika ter druge

sodelavce in partnerje za izvedbo. Pri razsutem tovoru po cesti bo to cestna pot med dvema

krajema, izbrani prevoznik bo nekdo, ki izvaja prevoze s primernimi tovornjaki in za svoje

storitve ponuja za naročnika ustrezne pogoje.

Za prevoz razsutega tovora po cesti smo seveda omejeni na cestno infrastrukturo in na

prometna sredstva, ki potujejo po cesti. Največkrat se bo razsuti tovor prevažal z različnimi

tovornjaki. Slednji poleg vlečnih vozil ter specialnih in priključnih vozil predstavljajo

prevozna sredstva cestnega prometa za prevoz tovora. Primerno prevozno sredstvo bomo

izbrali glede na najosnovnejše značilnosti vozil.

Prevoz tovora zahteva brezhibno sodelovanje večjega števila oseb, ki se tako ali drugače

vključujejo v proces prevoza. Pri težkih vozilih so to: vodja, disponent, prometnik, vozniki

ter spremljevalci tovora.

Ko pride vozilo na določeno mesto oziroma na končno točko prevoza tovora, mora voznik

nemudoma obvestiti prejemnika, da je tovor prispel. Prav tako kot pri natovarjanju, je

voznikova naloga v času raztovarjanja, da ga nadzira in daje potrebne napotke za potek


raztovarjanja. V primeru, da prejemnik pri predaji tovora ugotovi poškodbe, mora zahtevati

od voznika podpisani zapisnik. Na potni nalog, vozni list ali kakšen drugi dokument, na

koncu prejema prejemnik s podpisom potrdi prejem tovora. Ko se sam prevoz že izvrši, je

potrebno analizirati njegov potek in uspešnost ter pretehtati finančne vidike.

Cestna vozila se med uporabo obrabljajo, zato je potrebno pravilno vzdrževanje vozil.

Brezhibnost prevoznih sredstev, ki je bistvena za optimalno izvedbo prevozov, lahko

dosežemo le s pravilnim načinom uporabe in vzdrževanja vozila. Pomembni so pregledi

vozil, ki so redni in izredni, opravljajo pa se dnevno, tedensko, polletno, letno in generalno.

Povzemam in sklepam, da je s pravilnim prometno inženirskim pristopom možno

zagotoviti vse potrebne predpostavke za uspešno in racionalno izvedbo prevoza razsutega

tovora in s tem potrjujem svojo delovno hipotezo.


8 LITERATURA IN DRUGI VIRI

Pregled knjig

1. Banister, D.: Transport planning: an international Appraisal, London, 1994

2. Godnič, C.: Tehnologija cestnega prometa, samozaložba, Maribor, 2002

3. Horvat, L.: Osnove cestovnog prava, Zagreb, 2000

4. Marjetič, A.: Vpliv multimodalnega transporta na procese mednarodnega poslovanja,

Ljubljana

5. Ogorelc, A.: Mednarodni transport in logistika, Maribor, 2004

6. Pepevnik, A: Tehnologija prevoza tovora, skripta, Maribor, 2002

7. Zupančič, A. : Carinski postopki v EU, Maribor, 2008.

Zakonski akti in predpisi

8. Carinski zakonik…

9. Zakon o prevozih v cestnem prometu, Uradni list RS, št. 131/2006

10. Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 83/2004


11 Zakon o prevozu nevarnega blaga, Uradni list RS, št. 79/1999

12. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, Uradni list RS, št. 102/2007

13. Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, Uradni list RS, št. 25/2004

14. Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni

opremi v cestnih prevozih, Uradni list RS, št. 76/2005

15. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, Uradni list RS, št. 93/2007

Internetni viri

16. issuu.com/sprelec1/docs/revija_transport_november_2008

17. www.zajc-transport.si/bulk.html

18. www.europages.si/imenik-podjetij/did-route20/hc.../rezultati.html

19. www.timocom.si/.../900110/?...802250842322238%7Crazsuti-tovor%7Ctransportni...

20. catalogs.kompass.com/.../cestni-transport-razsutega-tovora-transportne-storitve-

zabojniki-razsuti-tovor.aspx

21. http://en.wikipedia.org/wiki/Marshalling_yard. razkladanje. unloading. razmik osi. axle

span between front and rear wheels. razsuti tovor: žitarice, premog ...

www2.arnes.si/~dkacin/

22. eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX...SL...

23. www.gvin.com/kompass-on.net/kontakt.asp?page=products...


24. www.tovornjak.net/smf/index.php?topic=73.0

25. www.avtomat.si/index.php?p=1_14_Mostno-dvigalo

26. ec.europa.eu/transport/road_safety/topics/vehicles/.../index_sl.htm

27. www.zaljubljena23.com/sola/paletizacija.pdf

28. http://www.bb-kranj.si/doc/diplome/Mahne_Marjan-

Nepravilnosti_in_napake_pri_pretovoru_sipkih_tovorov_v_luki_Koper.pdf

29. www.dz-rs.si/index.php?id=57

30. <http://sl.wikipedia.org/wiki/Kontejner> [15.10.2010].

31. http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

32. http://www.vpsmb.net/Predmeti/Spedicija/%C5%A0pedicija%20predavanja.ppt


9 PRILOGE

- tahograf

- potni nalog

- potni nalog z obračunom – prevozni list

- CMR

9.1 Seznam slik

Slika 3.1: Vsipnik za polnjenje tovornjakov z razsutim tovorom ...................................... 16

Slika 3.2: Skladiščenje soje v trikotni hali .......................................................................... 17

Slika 3.3: Zajemalo za pretovor razsutega tovora ............................................................... 18

Slika 3.4: Transportiranje razsutega tovora po terminalu.................................................... 18

Slika 3.5: Nakladalec CAT 950 ........................................................................................... 19

Slika 3.6: Silos za skladiščenje žit ...................................................................................... 20

Slika 3.7: Skladiščenje krmil ............................................................................................... 20

Slika 3.8: Prekucne polprikolice .......................................................................................... 23

Slika 4.1: Kontejnerski terminal v Ljubljani ....................................................................... 25

Slika 4.2: Prevoz razsutega tovora s kontejnerjem .............................................................. 28

Slika 4.3: Plato prevoza polprikolice brez kesona ............................................................... 29

Slika 4.4: Polprikolica za prevoza 20, 30 in 40" kontejnerjev ............................................ 30

Slika 4.5: Kontejerji za razsut tovor ali »bulk containers« ................................................. 34

Slika 6.1: Zemljevid podjetja ZAJC Transport ................................................................... 42

Slika 6.2: Vozni park v podjetju ZAJC Transport ............................................................... 43

Slika 6.3: Vlačilec ............................................................................................................... 44

Slika 6.4 Tovorno vozilo s polpriklopnikom ...................................................................... 45

Slika 6.5: Cisterne za razsuti tovor ...................................................................................... 46

Slika 6.6: Posnetek iz GPS nadzornega sistema .................................................................. 47


9.2 Seznam tabel

Tabela 2.1: Največja dovoljena dolžina vozil ..................................................................... 10

Tabela 2.2: Največja dovoljena širina vozil ........................................................................ 10

Tabela 1: Tehnični podatki o vlačilcu ................................................................................. 44

Tabela 2: Tehnični podatki o tovornem vozilu s polpriklopnikom ..................................... 45

Tabela 3: Tehnični podatki o cisternah za razsuti tovor ...................................................... 46

9.3 Seznam grafov

Graf 4.1: Prevoz razsutega tovora v Sloveniji za obdobje treh let: 2007, 2008 in 2009 .......... 31

Graf 4.2: Prevoz velikih zabojnikov v Sloveniji za obdobje treh let: 2007, 2008 in 2009 ...... 33


Naslov študentke

Tina Mirkac

Šmiklavž 19/b

2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu

Tel.: 041-879-994

e-mail.: [email protected]

Kratek življenjepis

Rojena: 25.8.1988

Šolanje: 1994 do 2002, Prva osnovna šola Slovenj Gradec

2002 do 2006 , Poklicna in srednja ekonomska šola Slovenj Gradec

2006 do 2010, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Maribor,

Visoko strokovni študij CESTNI PROMET

Praktično usposabljanje: v letu 2010, šestmesečno obvezno praktično usposabljanje,

AVTOLES d.o.o.

inŽenirski pristop k prevozu razsutega tovora v …cestnoprometno pravo je seveda ožji pojem od...

Documents