Četrtek, 28. junija 2018, št. 121 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Naslednja odskočna deska: standardizacija robotikeDigitalizacija industrije poteka hkrati z nad-gradnjo procesne avtomatizacije, za katero so večinoma zaslužni tudi roboti. Trenutno zelo aktualen trend je standardizacija digi-talnega podatkovnega modela robota, kjer je najbolj dejavno združenje OPC Founda-tion. Jeseni letos bo javno objavljena razli-čica standarda za robote OPC UA, ki zago-tavlja standardizirano in združljivo komu-nikacijo med roboti. Gre za dodaten mej-nik, ki tako posredno prispeva k poveče-vanju digitalnih zmožnosti robotov in stro-jev na splošno. Industriji se napoveduje pre-hod v decentraliziran sistem digitalne pro-izvodnje, oblikovan po vzoru tehnologij in-terneta stvari in računalniških grozdov na robu omrežja.

S standardizacijo robotske komunikacije pa ne bodo pridobile le splošne, temveč tu-di danes še nišne aplikacije, kakršna je ko-laborativna robotika. Ta se danes dokazu-je predvsem v različnih sestavljalnicah, ki kažejo, da je možno brezhibno sodelovanje človeka in robota. Za kolaborativno robo-tiko sta pomembna strojno učenje sodelo-vanja s človekom in vpeljava novih varno-stnih konceptov.

»Za uspešno digitalizacijo proizvodne indu-strije so pomembne vzpostavitev komunika-cij med različnimi strojnimi napravami, izme-njava podatkov, kibernetska in človeška var-nost, vpetost proizvodnega procesa v različne programske rešitve (ERP, strojno učenje …) ter zmožnost hitrih in učinkovitih sprememb ta-ko strojev, ki medsebojno komunicirajo in se učijo, pa tudi vpeljava novih nalog v proizvo-

Industrija 4.0

Kako z digitalizacijo do boljšega kazalnika učinkovitosti proizvodnje

Intenzivnost digitalizacije v svetu industrije je celo tako močna, da si je ponekod že prislužila oznako na-slednja industrijska revolucija. Prvin koncepta industrije 4.0 ne najdemo zgolj v proizvodno usmerjenih pod-jetjih, temveč tudi v bankah, potro-šniški elektroniki, energetiki in tako rekoč povsod drugje.

Proizvodna industrija se zaradi komple-ksnosti in raznovrstnosti uporabljenih teh-nologij in visokih proizvodnih zahtev uvr-šča med tehnično najzahtevnejše industri-je in ima kot taka tudi največji vpliv na stan-dard in življenje sodobnega človeka, saj ne-posredno vpliva na proizvodnjo hrane, vo-zil, zdravil, oblačil, hiš ter vsega drugega, brez česar si ljudje svojega obstoja ne pred-stavljamo več.

Podatki, ki vlečejo voz učinkovitosti in dobičkonosnostiSodobna industrija postaja, podobno kot vse druge panoge, podatkovno gnana. Pri-dobivanje najrazličnejših podatkov iz naj-različnejših virov – od proizvodnih naprav, procesov do končnih izdelkov in vsega vmes – je pravzaprav prvi korak digitalne preobrazbe. Gre za zagotavljanje učinkovi-tosti in uspešnosti proizvodnje.

Proizvodna podjetja danes v real-nem času spremljajo kazalnik učin-kovitosti proizvodnje (OEE) in števil-ne z njim povezane kazalnike, na pri-mer število izpadov proizvodnje. Vro-ča stvar v svetu industrije so tudi raz-lične rešitve in storitve s področja na-povednega vzdrževanja, saj proizva-jalci z njimi znižujejo stroške operative ter hkrati povečujejo zanesljivost delo-vanja proizvodnih linij – komponente ali stroji, ki so na koncu svoje življenj-ske dobe so popravljeni ali zamenjani, še preden bi prišlo do okvare in zasto-ja v proizvodnji.

Poleg podatkov o kakovosti izdelkov podjetja zajemajo, zbirajo in obdelujejo tudi številne podatke o kakovosti proi-zvodnih procesov ter v njih z napredno analitiko, ki ima opravka z množičnimi podatki, odkrivajo možnosti za izboljša-nje proizvodnje. Rezultati dosedanjih iz-boljšav kažejo, da lahko podjetja z digi-talnim spremljanjem proizvodnje ključ-ni kazalnik OEE v nekaterih primerih iz-boljšajo za nekajkrat, najboljši svetovni proizvajalci, ki se z izboljšavami kazal-nika OEE ukvarjajo že dlje časa in so na tem področju naredili že veliko, pa ga še vedno lahko popravijo za več kot 10 odstotkov.

" Peter Boras (levo) in dr. Rok Prešeren iz družbe RoboticsX napovedujeta strm vzpon rabe pametnih robotov. Želita si ponovitve scenarija, po katerem smo ljudje tako rekoč čez noč posvojili pametne telefone, ko smo spoznali njihove prednosti.

Predstavljamo najbolj transformativne tehnolo-gije, ki bodo po napovedih analitskega podjetja ABI Research pripeljale do pa-metne proizvodnje.

V proizvodnji se vse bolj upo-rabljajo rešitve industrijskega interneta stvari (IIoT) in rob-ne oziroma porazdeljene inte-ligence. V desetih letih pa se bo razširila uporaba še šestih dru-gih novih tehnologij, napove-duje analitsko podjetje ABI Re-search. To bodo aditivna proi-zvodnja, umetna inteligenca in strojno učenje, obogatena res-ničnost, tehnologija veriženja blokov (blockchain), digitalni dvojniki in robotika.

Te tehnologije bodo skupaj omogočile razvoj bolj dinamič-nih tovarn, manj odvisnih od fi-ksnih montažnih linij in negib-ljivih sredstev (nepremičnin). Z vsakim novim korakom v tej preobrazbi bodo obrati in nji-hovi delavci postajali produk-tivnejši, napoveduje ABI.

IIoT in robna inteligenca»Proizvajalci si želijo tehno-logij, ki jih lahko uvajajo brez motenja proizvodnih proce-sov,« poudarja Pierce Owen, glavni analitik pri ABI Resear-chu. »Spremenili bodo to, ka-ko njihovi zaposleni opravlja-jo svoje delo, če jih bo to nare-dilo produktivnejše. Pri tem pa se ne bodo pripravljeni od-

povedati vsem svojim infra-strukturam, da bi lahko pre-izkusili nove.«

To pomeni, da imajo največ možnosti za takojšnjo upora-bo tehnologije, ki lahko okre-pi opremo, in infrastrukture, kot je robna inteligenca. S tem izrazom opisujemo proces, v katerem se podatki analizira-jo in združujejo blizu mesta, kjer se zajemajo v omrežje. Ta inteligenca lahko pomembno vpliva na porazdeljena omrež-ja, kot je internet stvari.

Industrijske IoT-platformePrehod na »tovarne brez luči« (lights-out factories), torej avto-matizirane samostojne tovar-ne, se je že začel. Toda tako ve-

lika sprememba zahteva teme-ljito predelavo oziroma preno-vo kadrov, IT-arhitekture, fizič-nih objektov in opreme ter pol-no integracijo novih tehnologij, vključno s povezljivostjo, aditiv-no proizvodnjo, brezpilotnimi letalniki (droni), mobilno sode-lovalno robotiko, IIoT-platfor-mami in umetno inteligenco.

IIoT-platforme bodo mora-le podpreti mnoge druge teh-nologije, da se bodo te lahko bolje integrirale s podjetjem in med sabo. Obstale bodo tiste platforme, ki se lahko povežejo in podprejo opremo različnih proizvajalcev, kot sta za zdaj in-dustrijska IoT-platforma Thing- worx ameriškega podjetja PTC in platforma za industrijske IoT-

integracije deviceWISE medna-rodnega podjetja Telit Commu-nications PLC.

Vzpon aditivne proizvodnjeAditivna proizvodnja po zasto-ju znova doživlja vzpon. Druž-ba GE je na primer postala ve-liki igralec na tem področju, ko je v letu 2016 kupila podjetji, specializirani za aditivno proi-zvodnjo Arcam in Concept La-ser. Siemens je aprila letos usta-novil Omrežje za aditivno pro-izvodnjo (AMN), novo sodelo-valno platformo, namenjeno za ponujanje strokovnih veščin o projektiranju in inženirstvu ter znanja, digitalnih orodij in industrijskih zmogljivosti za in-

dustrijsko 3D-tiskanje na zahte-vo za globalne proizvodne pa-noge. Med posebej dejavnimi na področju aditivne proizvo-dnje so tudi podjetja EOS, Stra-tasys, HP in 3D Systems.

Izjemni digitalni dvojnikiStrojno učenje in programska oprema za simulacije so sprožili razvoj digitalnih dvojnikov, ki so izjemno koristni za razvoj izdel-kov, načrtovanje proizvodnje, iz-delke kot storitev (product-aaS), nadzor sredstev in optimizacijo delovanja.

Digitalni dvojniki so digital-ne kopije fizičnih sredstev, pro-cesov in sistemov, ki se lahko uporabljajo za različne name-ne. Med drugim omogočajo

Nove tehnologije, ki vodijo do pametne proizvodnje

Tisti, ki so šele na začetku, lahko kazalnik OEE izboljšajo za nekajkrat, kdor pa že misli, da je vse optimiziral do obisti, je še vedno presenečen, ko se kazalnik izboljša za na primer deset odstotkov

Četrtek, 28. junija 2018, št. 121 www.finance.si

Kako z digitalizacijo do boljšega kazalnika učinkovitosti proizvodnje

V nekaj letih bo možno kupovati izdelke, povsem prilagojene posamezniku, stali pa bodo prav toliko, kot danes stanejo izdelki množične proizvodnje.dne procese. Končni cilj je čim boljša prilago-

dljivost proizvodnih linij,« nam je na global-nem sejmu Automatica 2018 razvojni pristop robotike v industriji pojasnil Peter Boras, izvr-šni direktor podjetja RoboticsX.

Pametne robote razvijajo tudi SlovenciIndustrijski robot danes perfektno izvaja vnaprej določene in programirane naloge. Deluje samostojno v okviru svoje delovne ce-lice, a prek nje mu pogled ne seže. Ne zaveda se konteksta, v katerem deluje. Tak robot ni sposoben avtonomno sodelovati v proizvo-dnem procesu, saj se ni sposoben prilagaja-ti razmeram v svoji okolici. Manjka mu na-mreč več stvari – najprej digitalna pamet, torej sposobnost samostojno osmisliti svo-je lastno stanje in stanje okolice.

Izziv je tudi komunikacija, saj danes kla-sična robotska komunikacija poteka v cen-tralno točko, kjer se sprejemajo odločitve – te pa pogosto sprejema človek, ne pa digital-ni algoritem, kar tudi upočasnjuje reševanje težav in še zdaleč ni optimalno. Navedene manke rešuje pametni robot – njegove glav-ne odlike so zavedanje konteksta okolice, ne-posredna komunikacija z okolico in spreje-manje (pametnih) odločitev, učenje ter kre-iranje novih znanj oziroma spoznanj, ki jih lahko preprosto deli z drugimi napravami. Čeprav je zadnje trenutno izvajano večino-ma deterministično, že lahko zaznamo po-skuse vpeljave načel strojnega učenja.

Prihaja proizvodnja kot storitevZakaj je sploh smiselno nadgraditi industrij-skega robota v pametnega? Predvsem zara-di dodatnega dviga učinkovitosti delovanja, kar pod črto pomeni dvig kazalnika OEE. Pa-metni roboti bodo v prihodnje omogočili tudi vpeljavo novih poslovnih modelov, predvsem proizvodnje kot storitve. Ker so industrijski roboti praviloma visoko vzdržljivi stroji, ka-terih življenjska doba ob rednem vzdrževa-nju razmeroma zlahka doseže 10 ali 15 pa tudi več let, tudi proizvajalci robotov počasi obra-čajo ploščo – ugotavljajo, da je poslovno veli-ko bolj privlačno ponujati robote kot storitev, namesto jih zgolj enkratno prodati.

»V nekaj letih bo možno kupovati izdel-ke, povsem prilagojene posamezniku, stali pa bodo prav toliko, kot danes stanejo izdel-ki množične proizvodnje. Veliko konceptov, ki bodo to vizijo omogočili, smo v podjetju RoboticsX že razvili, v sodelovanju z global-nim proizvajalcem robotov pa jih bomo še le-tos vpeljali v avtomobilsko industrijo,« sme-le načrte razkriva Rok Prešeren, tehnični di-rektor družbe RoboticsX.

Dobavitelji avtomobilski industriji so na-mreč danes tisti, ki poleg samih proizva-jalcev vozil najbolj povprašujejo po pame-tnih robotih, saj gre za podjetja, ki so pod stalnim pritiskom izboljševanja svojih izdel-kov in proizvodnih procesov, hkrati pa ima-jo dovolj sredstev, da lahko financirajo pre-bojne pilotne projekte – tudi uvajanje pame-tnih robotov.

G ovoriti o digitalizaciji je moderno in lahko, kot da gre za okras, da smo videti boljši.

Kot če imamo polno steno knjig, ki jih nihče sploh ne pri-me v roke – pomembno je, da so, saj že s tem kažemo, koliko veljamo. Ko o digitalizaciji in industriji 4.0 govorijo informa-cijska podjetja, se vse skupaj zdi kot velik marketinški balon. Morda je še huje, ko o njej go-vorijo proizvodna podjetja, ki nimajo niti ideje niti namere, kaj šele volje, da bi se z digitali-zacijo spoprijela.

Ne želim se spuščati v primer-javo nedigitalnega in digitalne-ga poslovanja. Pravzaprav gre za dva popolnoma drugačna svetova, ki težko oziroma sploh ne moreta sobivati. Vse bolj ra-zumem, da gre pri digitalizaciji poslovanja v resnici za revoluci-jo. A ne za tehnološko revoluci-jo. Vse tehnologije, ki podpirajo digitalizacijo, so namreč na voljo že vrsto let. Večinoma gre za uporabo teh tehnologij in spremembo v dojemanju njiho-vih zmožnosti. S tem ne mislim na inovativnost pri sestavljanju tehnologij v nove sisteme, ampak predvsem na inovativ-nost v modelih, ki jih ti sistemi podpirajo. Kaj sploh želimo s tem doseči – saj digitalizacija ni sama sebi namen, kaj ne?

Morda se zdi razmišljanje o modelih preveč abstraktno, zato raje postanimo za trenutek pri poslovnih ciljih, pri realnih kazalnikih, pri logiki, ki bi jo še stare mame razumele. Zato obrnimo vprašanje. Bi vložili 50 tisoč evrov zato, da bi jih dobili milijon? Bi izvedli iz-boljšavo, ki bi vam omogočila, da tako rekoč v hipu sprostite proizvodne zmogljivosti za nova naročila? Ste pripravljeni poslušati, kako s preprostim ukrepom zmanjšate ali celo odpravite nadure?

To sicer zveni kot oglas za TV-prodajo, čeprav gre za re-

alno stanje. Govorim samo o nekaterih kratkoročnih učin-kih digitalizacije, za katere ni treba več kot urediti zajem podatkov iz proizvodnje. Tu-kaj naletimo na nepremagljivo oviro. V zadnjem času sem obiskal marsikatero podjetje, kjer se zajema podatkov iz proizvodnje na vse kriplje otepajo. Večinoma so razlogi banalni, na primer navidezen strah, kdo bo vnašal in skrbel za podatke, tako da vsakič posumim na željo po prikriva-nju dejanskega stanja.

Na tem mestu se sprašujem, kakšen človek je vodja proi-zvodnje, ki se otepa transpa-rentnosti, kar vzpostavi digi-talizacija z avtomatskim zaje-mom podatkov. Gre namreč za to, da s svojim nasprotova-njem ropa podjetje napredka, rasti, razvoja, svoje podrejene in zaposlene na drugih delov-nih mestih boljših delovnih razmer in višjih plač, svojemu delodajalcu pa odreka dobi-ček! Kakšen je lahko razlog, da vodilni ljudje v proizvodnji zavirajo digitalno preobrazbo? Upam si trditi, da je odgovor v neznanju, samopašnosti, koristoljubju in strahu pred iz-gubo kompetenc in položaja.

Da ne bo pomote, podobno se nasprotovanja digitalizaciji ka-žejo tudi na drugih poslovnih področjih. V takih primerih rad poudarim zanimivo pote-zo enega od slovenskih podje-tij iz avtomobilske industrije, ki je delavcem ob neuporabi digitalnih orodij zagrozilo z odpuščanjem zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Prav tako bi morali lastniki od svojih direktorjev, ti pa od vodij zahtevati digitalno preo-brazbo procesov, za katere so odgovorni, ali pa jim pokazati vrata. S svojo neaktivnostjo namreč delajo neposredno in nepopravljivo škodo. Digitali-zacija v poslu in proizvodnji res je revolucija, in to nujno potrebna.

Vnašati podatke – nezaslišano

UVODNIKJakob Žorž

ikt@finance.si

Vodja proizvodnje, ki se otepa transparentnosti, s svojim nasprotovanjem ropa podjetje napredka, rasti, razvoja, svoje podrejene in zaposlene na drugih delovnih mestih boljših delovnih pogojev in višjih plač, svojemu delodajalcu pa odreka dobiček.

Nove tehnologije, ki vodijo do pametne proizvodnjepredstavitev elementov in di-namike delovanja naprav inter-neta stvari v celotnem življenj-skem ciklu. Ponavadi združuje-jo umetno inteligenco, strojno učenje in programsko analitiko ter podatke s ciljem ustvarjanja digitalnih simulacijskih mode-lov, ki se posodabljajo in spre-minjajo, ko se spreminjajo nji-hovi fizični dvojniki.

Pohod sodelovalnih robotovPodjetja, ki nimajo možnosti za redno pregledovanje svojih sredstev, lahko uporabijo na-tančne 3D-digitalne dvojnike. Podjetja, ki proizvajajo izdelke visoke vrednosti, pa lahko pred zagonom novih izdelkov upo-

rabijo nadzor digitalnih dvoj-nikov kot storitev.

Med inovativnimi ponudni-ki digitalnih dvojnikov in pro-gramske opreme za simulaci-je so Siemens, PTC, SAP in AN-SYS. Vse te tehnologije so se že začele združevati, pri čemer fizično predstavitev te konver-gence omogoča robotika. Ta uporablja umetno inteligenco in računalniški vid ter se po-vezuje na IIoT-platforme, kjer pridobiva tudi digitalne dvoj-nike. Povezljivost in umetna in-teligenca postajata vse bolj po-membni s postopnim pridruže-vanjem sodelovalnih robotov oziroma kobotov, ki bodo de-lali na montažnih linijah sku-paj z ljudmi.

Proizvodnja se bo spremenilaNajveč možnosti za uspeh imajo proizvajalci robotov, ki se bodo znali globoko integrirati z dru-gimi transformativnimi tehno-logijami. Med takšnimi so deni-mo ABB, Fanuc, Kuka, Rethink Robotics, Universal Robots in Ya-skawa. Podjetja, ki odpirajo svoje tehnologije ter jih integrirajo tako z zdajšnjo opremo in infrastruk-turami kot tudi z novimi transfor-mativnimi tehnologijami, bodo pridobivala vse večji delež v rasto-čih priložnostih. »Uvajanje bo po-tekalo korak za korakom več de-setletij, na koncu pa se bo izrazito spremenil postopek proizvodnje dobrin, kakršnega poznamo da-nes,« pravi analitik Pierce Owen.

18 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

Na sejmišču v nemškem Münchnu se je prejšnji te-den končal sejem Automa-tica, posvečen avtomatiza-ciji in robotizaciji. Razsta-vljala so tudi tri slovenska podjetja, ki smo jih obiska-li na njihovih razstavnih prostorih.

Podjetje Lama Avtomatiza-cija je svoj železni repertoar predstavila v hali, ki je bila v celoti posvečena avtomatiza-ciji proizvodnje. Kot so nam za-upali predstavniki podjetja na razstavnem prostoru, je nav-zočnost na tem sejmu skupaj s projekti po Evropi in na Kitaj-skem odločilna za iskanje no-vih strank – obe okolji sta na-mreč zelo zahtevni, ponudni-ki, ki pridobijo naročila, pa se morajo izkazati z zanesljivostjo in prilagodljivostjo.

Lama Avtomatizacija sicer največ stavi na lastno razvite modularne rešitve za avtomati-zirano montažo, ki so primerne za različne industrijske panoge.

Magnetni krmilniki za različne aplikacije, tudi humanoidne roboteVeliko obiskovalcev so pritegni-li tudi razgaljeni sklepi robot-skih rok na razstavnem prosto-ru podjetja RLS Merilna tehni-ka, ki so obiskovalcem ponujali delni vpogled v to, kaj dejansko poganja robotske okončine.

Podjetje, ki med drugim raz-vija rotacijske krmilnike, kot sta

AksIM in Orbis, ki so integrira-ni v koleno, zapestja in komol-ce robotskih sklepov (na pri-mer pri humanoidnih robotih), je svoje glavne novosti predsta-vilo že pred sejmom, a so jih številni obiskovalci lahko šele v Münchnu pobliže spoznali.

Kot pravijo, so stranke nad zmogljivostmi novih krmilni-kov navdušene, saj jim omo-gočajo hipno oceno položajev, ustvarjanje referenčnih pozicij, hitrosti in pospeškov, med naj-zahtevnejšimi aplikacijami pa

so kos tudi nalogam zagotavlja-nja ravnotežja, ki ga potrebuje robot med hojo. Magnetni kr-milniki imajo še dodatno pred-nost – izpolnjujejo stroge zahte-ve glede (omejene) velikosti in zmogljivosti.

Rešitve s področja avtomatizacije na ključTudi na razstavnem prostoru podjetja Hidria Tehnološki cen-ter so nam potrdili, da so z obi-skom izredno zadovoljni, saj je presegel pričakovanja. Kot svo-

jevrstno posebnost so poudari-li zanimanje več domačih (slo-venskih) podjetij za njihove re-šitve odmerjanja in priprave materialov, saj se v domovini le redko udeležujejo kakšnih sejmov in podobnih dogodkov.

Potencialnim prihodnjim poslovnim partnerjem so predstavili lastne visokoteh-nološke rešitve za avtomatizi-rane montažne procese. Te na-črtujejo ter izdelajo po meri in na ključ, celostno in skladno s potrebami ter željami naroč-

nika. Za sejemski nastop na le-tošnji Automatici so se odloči-li iz podobnih razlogov kot ve-čina drugih razstavljavcev – za-to, ker so v Münchnu najbližje strankam v evropski avtomo-bilski in elektroindustriji.

Slovenska rešitev za globalne tovarne prihodnostiPodjetje RoboticsX posluje v Nemčiji, so ga pa ustanovili slo-venski inženirji. Svojo napre-dno rešitev za obvladovanje in

delo v visoko avtomatiziranih in robotiziranih tovarnah pri-hodnosti so predstavili v okvi-ru razstavnega prostora japon-ske Yaskawa.

Rešitev v obliki vsemogočne-ga upravljalsko-nadzornega cen-tra Yaskawa Cockpit je krmilila prav vse povezane naprave in krmilnike na razstavnem pro-storu ter dokazovala svojo vizi-jo uvajanja koncepta industrije 4.0. Poleg vgrajene prediktivne analitike namreč premore vrsto praktičnih rešitev za vsakega za-poslenega v sodobni avtomatizi-rani in robotizirani tovarni. La-stnik ima takojšen pregled nad delovanjem in vpogled v po-slovne kazalnike, vodja proizvo-dnje natančno in v realnem času spremlja dogajanje, vzdrževalci pa so tako predčasno obveščeni o morebitnih načrtovanih pose-gih. Tudi če pride do morebitne nenačrtovane prekinitve dela ali okvare, jih sistem takoj na-poti na problematično mesto, poveže s strokovnjaki za dolo-čeno področje, jim omogoči od-pravljanje težave na daljavo, po-nudi ustrezno dokumentacijo, predloge odprave težav in mož-nost takojšnjega naročila nado-mestnih delov.

Rešitev podjetja RoboticsX za pametne in povezane tovar-ne je sprožila zanimanje vseh vodilnih proizvajalcev robotov, globalnih proizvajalcev v avto-mobilski industriji in ponudni-kov rešitev s področja avtoma-tizacije.

Slovenski pečat na sejmu Automatica 2018

Daihen Varstroj je eden redkih proizvajalcev v tem delu Evrope, ki se lahko po-hvali z referencami tako v avtomobilistični in motoin-dustriji kot tudi v industri-ji z velikimi in težkimi ob-delovanci. Njihove referen-ce obsegajo tako aplikacije za izdelke, ki tehtajo nekaj kilogramov, kot za izdelke, težke 12 ton ali celo več.

Daihen Varstroj je član druži-ne Daihen Corporation Japon-ska, v kateri ima od leta 2014 vlogo razvojno-proizvodnega centra za Evropo. Je enovit po-nudnik varilne opreme, robot-skih manipulatorjev, robotskih perifernih naprav, vpenjalnih sistemov in senzorjev ter opre-me za CNC-rezanje kovin.

Trg išče učinkovite rešitveTrg dandanes zahteva hitre in učinkovite rešitve na najviš-ji tehnično-tehnološki ravni. Uvedba robotizacije v poveza-vi s sodobnimi napravami za varjenje in rezanje zagotavlja višjo raven kakovosti. Hkrati z uvedbo sodobne tehnologije se na področje težke industrije se-li tudi potreba po obvladovanju in nadzoru podatkov, ki jih ge-nerirajo sodobne naprave. Zato v podjetju Daihen Varstroj po-

nujajo rešitev v sistemu Robot Monitoring Suite. Ta omogoča nadzor naprave prek računal-nika, preprosto namestitev in delovanje. Glavne prednosti omenjenega monitoringa so:

" upravljanje več robotov hkrati, " znižanje stroškov, " hitro povračilo naložbe, " izboljšan nadzor vzdrževa-nja, " manj zastojev v proizvodnji.

Napredne tehnologije za varjenjeK boljši kakovosti izdelkov ve-liko pripomorejo tudi nove na-predne tehnologije s področja varjenja, ki jih razvija korpo-racija Daihen. Že pred časom so na primer predstavili sis-tem Synchrofeed, ki je prime-ren za spajanje ultra tankih do srednje debelih materialov z MAG-postopkom v zaščiti s pli-nom ogljikov dioksid. Postopek je primeren v tokovnem obmo-čju globularnega prehoda ma-teriala. Treba je poudariti, da sam postopek varjenja omo-goča večje hitrosti – tudi do 30 odstotkov. Zaradi tega se skraj-ša proizvodni cikel, posledič-no se s tem poveča tudi pro-duktivnost.

Opozoriti je treba še na novo družino šestosnih robotov, ki jo

sestavlja šest robotskih mani-pulatorjev. To so FD-B6, FD--B6L, FD-V8, FD-V8L, FD-V25 in FD-A20, ki so ga razvili za plazemsko in lasersko varje-nje. Omogoča natančno vode-nje, rezultat tega pa je višja ka-kovosti zvarjenca. Opisana no-va generacija robotov je za do 30 odstotkov hitrejša, večja je tudi njihova nosilnost.

Naslednja novost je na no-vo razvit laserski sledilni sen-zor s funkcijo adaptivnega var-jenja FD – QT, ki je plod dolgo-letnih izkušenj na področju razvoja laserskih senzorjev. Posebnost novega senzorja je, da se programira in nadzoru-je na standardnem učnem pa-nelu robota. Tako ima progra-mer na učnem panelu vsa pot-rebna orodja, da lahko hitro in učinkovito upravlja vso opre-mo, ki sestavlja varilno robot-sko celico.

Daihen Varstroj na poti do novih rešitev v avtomatizaciji in robotizaciji varjenja

" Robotski manipulator FD-A20

INDUSTRIJA 4.0 19www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

V praksi se pogosto poka-že, da si proizvodna pod-jetja z vlaganji v sodobne stroje in dodatnim zaposlo-vanjem lahko naredijo več škode kot koristi. Dvignejo se jim stroški amortizacije in dela, česar pa ne morejo pokriti z občutnejšim pove-čanjem obsega naročil.

»Za nizko učinkovitost proi-zvodnje je največkrat krivo sla-bo planiranje. Vsako izboljša-nje se neposredno pokaže na povečanju produktivnosti in posledičnem znižanju fiksnih stroškov proizvodnje,« je po-vedala Slađana Gogić, vodja fi-nanc in prodaje v podjetju MIT informatika.

Planiranje na roko in podatki na papirju ubijajo produktivnostPlaniranje proizvodnje poteka po enakih konceptih kot pred 50 leti. Podjetja se zato sploh ne morejo približati maksi-malni izkoriščenosti proizvo-dnih zmogljivosti, kar je vzrok za nižjo produktivnost ter viš-je stroške proizvodnje, kot jih dosega konkurenca.

Podjetja prek informacij-skih sistemov sicer obvladuje-jo tehnološke postopke in nor-mative ter razpisujejo delovne naloge, plane pa še vedno iz-delujejo in spremljajo na roko. Naslednja težava je, da se de-lovni nalogi izpisujejo na pa-pir, kamor se na delovnih cen-trih ročno vpisujejo časi in ko-ličine, ti se nato z zakasnitvijo prepisujejo v informacijski sis-tem. Planska služba zato nima podatkov o dokončanosti de-

lovnih nalogov in dejanskem sproščanju proizvodnih zmo-gljivosti. Plani so ohlapni, ta-ko da proizvodne zmogljivo-sti kljub navidezni zapolnitvi ostajajo neizkoriščene.

Problem so tudi zamude, saj zaradi nerealnih podatkov o

trajanju tehnoloških postopkov izvedba naročil traja dlje od na-črtovane. Po drugi strani pro-daja nima na voljo natančnih podatkov o zasedenosti stro-jev – kupcu lahko ponudi ne-dosegljiv dobavni rok ali celo ne sprejme naročila, kljub te-mu, da stroji stojijo.

Interaktivni planski panelPlaniranje je ena ključnih pro-izvodnih funkcij, a je še vedno podhranjeno, kar se tiče upo-rabe sodobnih informacijskih orodij. »ERP vsebuje podatke, ki jih potrebujemo za planira-nje proizvodnje, vendar je pri-kaz teh podatkov tabelaričen, ne pa grafičen. V planskih služ-bah se zato velikokrat zatekajo k uporabi Excela, kar sicer lah-

ko nekoliko izboljša pregled nad planom, vendar ne omo-goča interaktivnih podatkov, s katerimi bi postali plani na-tančnejši,« je razložila Marjeta Povalej, direktorica v podjetju MIT informatika.

Podjetje MIT informatika je izdelalo neodvisno rešitev za vizualizacijo proizvodnega plana, ki poleg intuitivnega pla-niranja delovnih nalogov omo-goča razvrščanje oziroma fino terminiranje posameznih teh-noloških postopkov vse do po-sameznega stroja natančno. Rešitev zaokroža proces, ki po-teka od zajema delovnih nalo-gov iz poslovnega informacij-skega sistema do priprave pla-na glede na logiko podjetja ozi-roma prodajne prioritete.

Rešitev poleg interaktivne-ga planskega panela zagota-vlja prilagojene preglede za iz-delavo izpisov in dokumentov, ki se uporabljajo v proizvodnji, nabavi, prodaji, financah, pri vzdrževanju strojev, vodenju projektov in izvajanju storitev. Prikazane podatke je možno grafično tudi urejati, pri čemer se podatki prenašajo nazaj v po-slovni informacijski sistem, na primer predviden čas izdelave.

Sistem MIT za planiranje je možno povezati tudi z rešitvijo za zajem podatkov iz proizvo-dnje, kar omogoča interaktiv-ne informacije o dokončanosti posameznih operacij na stro-jih oziroma delovnih nalogov na planskih postavkah ter sa-modejno zaključevanje delov-nih nalogov.

Najhitreje do optimalnega planaMIT informatika digitalizacijo planiranja izpopolnjuje z opti-mizacijo in avtomatizacijo iz-delave plana z uporabo ume-tne inteligence, ki jo zagotavlja vodilni svetovni optimizacijski stroj IBM Watson. Planer v re-šitvi MIT Planiranje proizvo-dnje v povezavi z rešitvijo So-lopex SOLO načrtuje pripra-vo materiala, razvršča proizvo-dnjo, alocira delavce in skladi-šči. Svoje aktivnosti optimizi-ra s pritiskom na gumb, s kate-rim nalogo pošlje v optimizaci-jo IBM Watsonu. Zmožnost de-luje kot storitev, ki jo uporabnik plačuje po posamezni transak-ciji ali po vnaprejšnjem zakupu transakcij.

»Najlepše pri tem je, da je storitev enostavno dostopna in cenovno ugodna, zato omo-goča sprejemanje optimalnih odločitev pri organizaciji kom-pleksnih nalog v proizvodnji, ne glede na velikost podjetja in proizvodno dejavnost,« je še povedala Povalejeva.

Rešitev MIT poleg optimal-nega načrtovanja zagotavlja prilagodljivost in prožnost ter takojšen odziv na nepričako-vane dogodke, ki se pojavlja-jo pri vsakdanjem poslovanju. Podjetje tako svoje izdelke pro-izvaja kar najhitreje in najce-neje glede na svoje proizvod-ne zmogljivosti.

Vizualizirano planiranje proizvodnje, začinjeno z umetno inteligencoProizvodna podjetja z optimizacijo planov povečajo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti za 10 do 30 odstotkov

Planiranje je ena ključnih proizvodnih funkcij, a je še vedno podhranjeno, ko gre za uporabo sodobnih informacijskih orodij.

MIT informatika digitalizacijo planiranja izpopolnuje z optimizacijo in avtomatizacijo izdelave plana z uporabo umetne inteligence, ki jo zagotavlja IBM Watson.

http://mit-ing.si

" Podjetje MIT informatika je izdelalo samostojno rešitev za vizualizacijo proizvodnega plana, ki poleg intuitivnega planiranja delovnih nalogov omogoča razvrščanje oziroma fino terminiranje posameznih tehnoloških postopkov vse do posameznega stroja natančno.

Rdeča nit letošnjega indu-strijskega foruma IRT je bi-la povezana z večnim izzi-vom industrije – kako na-rediti več – ne zgolj v stro-gem proizvodnem pome-nu besede, temveč tudi s sodelovanjem, komunici-ranjem in izobraževanjem vseh, ki so tako ali drugače povezani z industrijo. Ude-leženci so iz ust in zgledov predavateljev spoznali po-men kakovostnega vode-nja ter upravljanja človeš-kega kapitala in njun vpliv na konkurenčnost pod-jetij.

V industriji tako kot v storitve-nih podjetjih in državi sprem-ljajo različne kazalnike. Eden pomembnejših, denimo pro-duktivnost Slovenije, nam ni-kakor ne more biti v ponos,

saj je 20 odstotkov pod evrop-skim povprečjem. Priporoči-la stroke pa ne gredo le v smer vse večje avtomatizacije proi-zvodnih okolij, temveč podje-tjem priporočajo, naj več po-zornosti namenijo upravlja-nju človeškega kapitala, saj je treba zaposlene stalno razvija-ti. Skrb za zaposlene bo postala še večji izziv v prihodnjem de-setletju, saj trendi in projekci-je kažejo, da bo staranje prebi-valstva v Sloveniji že leta 2030 privedlo do razmerja ena proti ena med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom, kar bo vodilo v korenite struktur-ne reforme.

Podjetja naj vodijo (tudi) inženirjiMitja Kolbe, direktor sektorja za razvoj poslovanja in strate-gijo v Slovenski industriji jek-

la, je poudaril dejstvo, da so bi-li v zadnjih letih kar trije preje-mniki priznanja mladi mana-ger inženirji, kar ni naključje. Poudaril je še, da smo Sloven-ci narod izumiteljev, a hkrati opozoril, da znamo in zmore-mo le malo svojih inovacij tu-di zares unovčiti. »Inženirji so odločilni za nastanek tehno-loških inovacij, voditelji pa jih morajo pri tem spodbujati in jim zagotavljati ustrezno oko-lje,« meni Kolbe. V nadaljeva-nju je postregel s pomenljivo statistiko: »V Nemčiji je 92 od-stotkov menedžerjev inženir-jev, v Sloveniji pa dve tretjini domačega gospodarstva vodi-jo družboslovci.«

Projekt Inženirka letaEdita Krajnović, direktorica podjetja Mediade, je že pred leti začela orati ledino s projek-

tom Inženirji bomo, s katerim so srednješolcem domači inže-nirji in razvijalci predstavljali svoje delo in življenjske zgod-be ter zanimanje za naravo-slovne poklice širili po Slove-niji. Letos je s sodelavci in par-tnerji zagnala nov projekt, po-imenovan Inženirka leta, s ka-terim mladim dekletom sporo-ča, naj si dovolijo biti inženir-ke. »Družba potrebuje vse pok-lice, a v pravih razmerjih – in-ženirjev primanjkuje po vsem svetu. Mladi morajo delati tis-to, kar jih veseli, tisto, v čemer so dobri. Mladi danes ne sme-jo iskati služb, saj 80 odstotkov del, ki jih bodo opravljali, še ni ustvarjenih,« je dejala.

Nato je predstavila različ-ne raziskave, ki odkrivajo, ka-ko se mlada dekleta in fantje usmerjajo v to, kaj bodo počeli v življenju. »Najpogosteje se zg-

ledujejo po nekom, ki mu zau-pajo in čigar delo jih spodbudi. Kaj pa, če take osebe v njiho-vem okolju ali življenju ni? In-ženirke so danes v družbi ne-

vidne, a to bomo spremenili. Vsem bomo pokazali, kaj vse dobrega inženirji in inženir-ke naredijo v družbi,« je skle-nila Edita Krajnović.

Inženirji so tisti, ki ustvarjajo lepšo prihodnost

" Domača industrija potrebuje strokovni dogodek, kjer preveri, kako napreduje iz leta v leto.

20 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

Partnerji projekta, ki spodbujajo razvoj proizvodnih podjetij:

Predstavljamo dobre prakse

slovenskih industrijskih

podjetij. www.tovarna-leta.si

Strokovni partner

S projektom Tovarna le-ta, ki smo ga na Časniku Fi-nance začeli novembra la-ni, predstavljamo dobre prakse proizvodnih podje-tij ter poudarjamo pomen slovenskih tovarn za bla-ginjo Slovenije in vodil-nih ljudi v proizvodnji za dosežene gospodarske re-zultate.

Na vprašanje, kako smo na Ča-sniku Finance po dobrega pol leta zadovoljni z razvojem pro-jekta, je Monika Klinar, direk-torica nišnih projektov na Ča-sniku Finance in vodja projek-ta Tovarna leta, odgovorila: »Odzivi na projekt Tovarna le-ta so med proizvodnimi podje-tji, predvsem pa med tistimi, ki so dobavitelji na področju pro-izvodnje, nad našimi pričako-vanji. Menim, da je to zato, ker kaj podobnega v našem prosto-ru ne obstaja. Naš projekt na-mreč celostno obravnava pro-izvodnjo, proizvodne proce-se, poudarja strokovnjake in se ne omejuje zgolj na tehnič-no področje.«

Da bi pomen industrije za razvoj Slovenije še bolj pouda-rili, skupaj s podjetjem KPMG poslovno svetovanje, ki je stro-kovni partner projekta, in ob pomoči neodvisne strokovne komisije izbiramo tudi najbolj-še proizvodno podjetje v Slove-niji – tovarno leta.

V zahtevni tekmi letos sode-luje 14 podjetij iz različnih de-javnosti. Največ jih prihaja iz kovinskopredelovalne in elek-troindustrije, med njimi pa so tako srednja kot velika podje-tja. Prejemnik prve nagrade to-varna leta bo znan 10. oktobra, gostitelj sklepnega dogodka iz-

bora Tovarna leta 2018 je druž-ba Iskratel.

Pomagati želimo k povišanju dodane vrednosti»S širjenjem znanj in tekmova-njem Tovarna leta želimo pri-pomoči k temu, da bi se doda-na vrednost v Sloveniji povi-šala, s čimer bomo živeli bolje prav vsi.« Tako je Peter Fran-kl, direktor in urednik Časni-ka Finance, odgovoril na vpra-šanje, kakšen pečat želijo Fi-nance s projektom Tovarna le-ta pustiti v poslovni in proizvo-dni javnosti.

Prvo nagrado tovarna le-ta bo Časnik Finance najbolj-šemu proizvodnemu podje-tju v Sloveniji podelil v druž-bi vodij proizvodnje in mene-džerjev iz industrijskih podje-tij, strokovnjakov in organiza-

cij, ki sooblikujejo razvoj slo-venske industrije, ter partner-jev in sodelavcev projekta To-varna leta. Dogodek je brezpla-čen, prijave nanj pa Časnik Finance že sprejema (https: //tovarna.finance.si/izbor).

Razpis odprt za vsa uspešna proizvodna podjetjaRazpis za sodelovanje v izbo-ru Tovarna leta 2018, ki je bil odprt za vsa proizvodna pod-jetja, ki poslujejo z dobičkom, je bil objavljen v prvi polovi-ci marca.

Ob tem smo k prijavi pova-bili tudi približno 130 podje-tij, ki še zlasti izstopajo po svo-jih dobrih rezultatih. Izbor teh podjetij je na podlagi več meril pripravil analitik Financ. Kako so se v teh podjetjih odzvali na vabilo? »V kar nekaj podjetjih

so nam povedali, da so sredi vlaganj v posodobitev in širi-tev proizvodnje ter da zato v iz-boru še ne morejo oziroma še ne želijo sodelovati, spet dru-gi pa, da se zaradi obilice naro-čil posvečajo tekočim poslom. Ni pa manjkalo niti takšnih, ki so dejali, da se v javnosti želi-jo pojavljati čim manj,« je po-vedala Sabina Petrov, uredni-ca projekta.

Uspešna proizvodna pod-jetja so se za sodelovanje v iz-boru prijavila tako, da so do 30. aprila izpolnila vprašal-nik z 20 vprašanji, ki zajema ključne kazalnike uspešnos-ti poslovanja podjetja, teh-nološko naprednost proizvo-dnje, skrb za trajnostni razvoj (okolje) in skrb za zaposlene. Največ vprašanj, 11, se dotika tehnološke naprednosti pro-izvodnje.

V ožji izbor vseh 14 prijavljenih

Zato, da bi lahko med prijav-ljenimi podjetji naredili ožji iz-bor, so v družbi KPMG poslov-no svetovanje, ki je strokovni partner projekta Tovarna le-ta, prejete vprašalnike v skla-du z metodologijo ocenjeva-nja zrelosti posameznega po-slovnega področja ovredno-tili po petstopenjski lestvici. In se ob tem odločili, da v ož-ji izbor uvrstijo vseh 14 podje-tij, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi za izbor naj-boljšega proizvodnega podje-tja v Sloveniji. Svojo odločitev so v KPMG pojasnili tako: »Iz-bor Tovarna leta poteka prvo leto in pri izpolnjenih vprašal-nikih smo opazili pri delu, ki temelji na samooceni podjetij, da podjetja med seboj niso po-enotena. Tako smo se odloči-li, da v praksi oziroma z obiski preverimo dejansko stanje, za-to gredo vsa prijavljena podje-tja v naslednji krog.«

V zahtevno tekmo za nagrado tovarna leta 14 podjetij

Izbor Tovarna leta 2018 po korakih

"Marec 2018: objava razpisa za izbor tovarne leta

"30. april: rok za oddajo iz-polnjenega vprašalnika z 20 vprašanji

"Junij in julij: ekipa KPMG obišče in oceni podjetja v ož-jem izboru

"Avgust: izbor do 5 finalistov za nagrado tovarna leta

"10. oktober: dogodek s predstavitvijo in zaslišanjem finalistov ter razglasitev zma-govalca

JUR

E M

AK

OV

EC

" Gostitelj sklepnega dogodka izbora Tovarna leta 2018 bo družba Iskratel.

Peter Frankl, direktor in urednik Časnika Finance:Želimo pripomoči k temu, da bi se dodana vrednost v Sloveniji povišala, s čimer bomo živeli bolje prav vsi.

Monika Klinar, direktorica nišnih projektov na Časniku Finance:Projekt Tovarna leta celostno obravnava proizvodnjo, proizvodne procese, poudarja strokovnjake in se ne omejuje zgolj na tehnično področje.

INDUSTRIJA 4.0 21www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

Z avtomatizacijo zajema in obdelavo podatkov s strojev ter stalnim pre-verjanjem utripa proizvo-dnje lahko podjetje hit-ro in brez novih naložb v proizvodne zmogljivo-sti doseže do desetodsto-tno povečanje produktiv-nosti.

Številna podjetja se poveče-vanja produktivnosti loteva-jo na napačnem koncu – s ku-povanjem novih visoko zmo-gljivih strojev. Vendar pa kljub milijonskim naložbam večje-ga preskoka v produktivnosti ne dosežejo. Podobno se lote-vajo tudi projektov avtomati-zacije, ki sama po sebi tudi ne pripomore k občutnejši rasti proizvodnje.

»Z uporabo pristopov di-gitalizacije proizvodnje pod-jetje pridobi vzvode za izbolj-šanje produktivnosti ter me-hanizme za učinkovito vode-nje in ukrepanje,« je dejal Aleš Pelc, vodja programa KOPA Utrip.PRO.

Četrta industrijska revo-lucija, katere namen je tudi dvig učinkovitosti, v ospred-je potiska podatke. In prav o podatkih se je treba pogovar-jati, ko se iščejo potenciali za povečanje produktivnosti. Na podlagi podatkov, ki se samo-dejno pridobivajo iz senzor-jev, informacijskih sistemov in procesov, se prožijo aktiv-nosti (obveščanje, eskalaci-je), izvajajo poglobljene anali-ze in ukrepi, s katerimi se lah-ko proizvodnja nenehno opti-mizira za doseganje čim več-je učinkovitosti oziroma OEE (skupna učinkovitost strojev in naprav).

Ali res veste, kaj se dogaja v vaši proizvodnji?Kljub takšnim in drugačnim informacijskim sistemom ve-čina direktorjev za ukrepa-nje nima pravočasno na vo-ljo osnovnih informacij. O anomalijah so obveščeni, ko je že prepozno, ko se je teža-va že pokazala kot strošek za-stoja, povečanje izmeta, re-klamacija kupca ali celo kot izguba posla.

»Proizvodnim tehnologi-jam so na voljo rešitve, s ka-terimi takoj odkrijejo nepra-vilnosti v proizvodnji. Tu gre lahko za nenačrtovane preki-nitve proizvodnje ali odstopa-nja od normativov in tehnolo-gije, na primer časa izdelave, nastavitev stroja in drugih pa-rametrov,« je poudaril Pelc.

V podjetju Kopa so po-nudili rešitev za spremlja-nje utripa proizvodnje KOPA Utrip.PRO, ki omogoča učin-kovit vpogled v dejansko do-gajanje v proizvodnji.

Zaupanja vredni podatki za hitro in pravilno ukrepanjeKot pravi Pelc, je pomembno, da se nadzor izvaja prek sa-modejnega zajema podatkov, ki ni odvisen od človeškega dejavnika. »To je za vodstvo odločilnega pomena – da se ukvarja z realnimi in 'neo-lepšanimi' podatki, s kateri-mi lahko pridejo v jedro do-gajanja v proizvodnji,« je po-vedal Pelc.

Z zbiranjem in analizira-njem podatkov podjetje od-

kriva vzorce, v katerih na-stopajo tehnološki podatki, ljudje, vrednosti parametrov strojev, zastoji, meritve kako-vosti in prirast količine v ča-su. Čas je z analitiko mogoče zavrteti nazaj in na primer ugotoviti razlog zastoja, kdaj in kdo je napako začel odp-ravljati, koliko je trajalo od-pravljanje napake in kdaj se je proizvodnja spet začela. Z nenehnim vzorčenjem, ki ga izvajajo računalniki, se pri-merja tekoče stanje s priča-kovanim ter odkrivajo odsto-panja. Tako lahko vodstvo ta-koj ukrepa, podatki pa rabijo za izboljšanje normativov, or-ganizacije dela in dodeljeva-nje nalog najbolj kompeten-tnim delavcem ter za pošte-no nagrajevanje.

Povečajte razpoložljivost in proizvedli boste večTežava neučinkovite proizvo-dnje niso samo skrite napake. Slabo načrtovanje je eden glav-nih razlogov, da podjetje ne more doseči načrtovane pro-duktivnosti, kaj šele preseči ci-lje iz poslovnega načrta. »KOPA Utrip.PRO je temeljni kamen za učinkovito načrtovanje, saj za-gotavlja planski službi sprotne informacije o dokončanosti de-lovnih nalogov in proizvodnih faz,« je razložil Pelc.

Brez takšnih informacij na-mreč planska služba ne more gotovo vedeti, niti kaj je nare-jeno niti kakšna je dokonča-nost oziroma koliko je nareje-no, koliko je dobrih kosov in kakšen je izmet. Interaktivne informacije iz proizvodnje na-

črtovalcem omogočajo, da ka-darkoli pregledajo in uskladijo stanje na planski tabli še pred lansiranjem novega delovne-ga naloga. Tako lahko naredijo optimalen razpored delovnih nalogov in sproščajo proizvod-ne zmogljivosti za dodatne in še bolj donosne posle, saj lah-ko podjetje sprejema naročila, ki jih konkurenca časovno ne more izpeljati.

Učinkovite proizvodne rešitve so usmerjene v dobiček

"Josip Grilec, direktor podjetja Stražaplastika, d. d.: »Izziv je bil kar najbolj optimalno voditi tehnološki proces in ga ob tem stal-no izboljševati. Po uvedbi Kopine rešitve imamo popolno informa-cijo za nazaj; kako je potekala proizvodnja, zakaj so nastale zamu-de, zakaj izmet. Dobili smo točno informacijo, če nekdo ni delal v skladu z dokumentacijo sistema in tehnologijo.«Primož Mlačnik, direktor podjetja Puro tehnika, d. o. o.: »Če smo hoteli povečati produktivnost, smo morali ugotoviti, kdo kaj dela in koliko naredi. Pri tem je bila pomembna tudi kakovost.«Peter Janša, direktor podjetja Metrel Mehanika, d. o. o.: »Pri-dobili smo podatke za analizo posameznih tehnoloških opera-cij in informacije, ki so pomoč pri organizaciji proizvodnih proce-sov in tehnične strokovne službe ter za ugotavljanje uspešnosti po-sameznika v proizvodnji, pa tudi tehnološke priprave pred začet-kom dela.«

Izkušnje uporabnikov

Rešitev za spremljanje utripa proizvodnje KOPA Utrip.PRO omogoča učinkovit vpogled v dejansko dogajanje v proizvodnji.

" Digitalizacija zajema podatkov iz proizvodnje je temelj industrije 4.0.

www.kopa.si

IKT informator ikt.finance.siPridružite se nam: mateja.pejic@finance.si

Portal podpirajo:

svoj posel na oblak

Pri

klo

pit

e

22 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

Medtem ko smo desetletja robote gledali skozi priz-mo industrije, postaja jas-no, da bodo v prihodnje naši sodelavci, gospodinj-ski pomočniki, morebiti celo partnerji.

Čeprav so na sejmu Automati-ca 2018 imeli glavno vlogo indu-strijski roboti, postaja jasno, da je prihodnost robotov, podob-no kot pri človeški vrsti, storit-veno usmerjena. Roboti se na-mreč pospešeno selijo v stori-tvene industrije, sodelujejo z ljudmi in med sabo, obvlada-jo logistiko, zdravstvo, kmetij-stvo, trgovino in celo nekatere turistične dejavnosti.

Vzpon storitvene robotikeMednarodna zveza za roboti-ko (IFR) tako rekoč vsako leto popravi navzgor svoje prejšnje napovedi v zvezi s storitvenimi roboti. Trenutno najbolj raste njihova raba na področju logi-stike, kjer na letni ravni dose-gajo kar 30-odstotno rast. Sto-ritveni roboti v skladiščih do-kazujejo, da znajo sodelovati z ljudmi, pa tudi sami polniti in prazniti police.

Prvi kolaborativni robot na svetu YuMI, ki ga je naredila družba ABB, bo očitno imel veli-

ko bratrancev, saj smo podobno rešitev videli tudi pri proizvajal-cu KUKA. Je pa treba ABB priz-nati, da je opravil pionirsko delo na tem področju kot tudi na po-dročju popularizacije storitve-nih robotov – v industriji še da-nes odmeva lanski nastop robo-ta YuMI ob italijanskem tenor-ju Andrei Bocelliju. Omenjeni robot je namreč dokazal, da lah-ko učinkovito vodi filharmonič-ni orkester – zborovodstva pa se je priučil v vsega nekaj dneh.

Robot, ki se prosto giba in išče deloTiha revolucija se dogaja na po-dročju logistike in splošne av-tomatizacije. Proizvajalci stori-tvenih robotov želijo tehnologi-je računalniškega vida in večos-nih robotov nadgraditi še s teh-nologijami reševanja izzivov. Semantično mapiranje pros-tora bo robotom prihodnosti omogočilo, da bodo znali opra-viti še precej zahtevnejše nalo-ge kot le skrbeti za oskrbo pro-dajnih polic ali hitro iskanje in pakiranje naročenega blaga v skladiščih. Pri svojem delu pa bodo kar se da avtonomni.

Roboti v zdravstvuMed najbolj cenjenimi storit-venimi roboti so danes tisti, ki

svoje poslanstvo opravljajo na področju zdravstva. V IFR jim v prihodnjih štirih letih napo-vedujejo povprečno letno rast v višini 25 odstotkov, zanje pa se zanimajo predvsem sodob-ni tehnologiji bolj naklonjene bolnišnice. Skoraj vsi pilotni projekti so pokazali, da lahko storitveni roboti, ki prinašajo zdravila in opremo ter sprem-ljajo stanje pacientov, tekoče

stroške povprečne bolnišnice znižajo za petino.

Z zdravjem je zelo povezan razvoj eksoskeletonov. Gre ve-činoma za oblačila ali dodatke, podprte z robotskimi tehnolo-gijami in namenjene predvsem delavcem v industriji – da ti os-tanejo zdravi dlje časa, saj jim ponujajo ergonomsko podpo-ro v sicer za ljudi težavnih de-lovnih razmerah. Med vodilni-

mi na tem področju je švicar-sko zagonsko podjetje Noonee, podobne rešitve pa razvija tudi družba Laevo. A vse ni prepuš-čeno le zasebni pobudi, cilj iz-boljšanja ergonomije dela ljudi z robotskimi tehnologijami si de-lita tudi EU-projekta SPEXOR in Robo-mate.

Tudi sejali in želi bodoNa področju kmetijstva je veli-

ko pobud povezanih s sodelo-vanjem različnih robotov, vse z namenom ustvariti več pri-delka čim bolj trajnostno. Av-tomatizacija kmetijstva in ži-vinoreje napreduje z velikimi koraki, pri čemer se manjšimi robotom, ki skrbijo za obdela-vo zemlje, pogosto pridružijo še brezpilotni letalniki, ki jih oskrbujejo s kakovostnimi in-formacijami.

Naslednji korak – vstop v domove ljudiTako rekoč vsi proizvajalci sto-ritvenih robotov si želijo ulti-mativnega preboja – scenarija, po katerem bomo ljudje robo-te odprtih rok sprejeli v svoje domove. V ta namen se močno osredotočajo na učinkovitost in pristnost sodelovanja med človekom in robotom. Roboti se danes dokazujejo kot prak-tični robotski sesalniki, že jut-ri pa bodo precej naprednejši gospodinjski pomočniki. Ko-liko časa bo potrebnega, da se uresničijo nekateri scenariji iz aktualne vrhunske angleške serije Humans, si ne upa napo-vedati nihče. IFR je od sebe dal le eno številko: do konca tega desetletja naj bi v domovih po svetu delovalo več kot 42 mili-jonov robotov.

Storitveni roboti dosegajo rekorde

Sodobno orodjarstvo mora slediti trendom v industri-ji, ki zadnja leta narekuje-jo pospešeno digitalizaci-jo in avtomatizacijo. Poleg klasičnega izziva prenosa znanj se danes orodjarne soočajo še z zahtevo po os-vajanju novih znanj in teh-nologij.

Sodobno orodjarstvo oziroma orodjarstvo 4.0, kot mu po vzo-ru druge industrijske krilatice radi rečejo poznavalci, bo oči-tno zaznamovala digitalizaci-ja. Ta podobno kot v svetu ra-čunalništva prinaša vse več av-tomatizacije in tehnologij ume-tne inteligence – stroji in orod-ja bodo komunicirali in se od-ločali vse bolj samostojno. Pro-izvajalci orodij si prizadeva-jo za vse večjo storilnost virov in povečanje izhodne realiza-cije. Prihajajo novi, poslovni modeli in nova partnerstva, ki temeljijo na podobnih razvoj-nih konceptih in visoki specia-lizaciji, vse v smeri obvladova-nja časa ter visoke in ponovlji-ve kakovosti.

Največji izziv so kadriOrodjarne pa kljub vse večji »osamosvojitvi« strojev danes tarejo predvsem skrbi glede dolgoročnega zagotavljanja ustreznih kadrov, predvsem zaposlenih, ki razumejo novo

paradigmo dela. Svojevrsten izziv je tudi iskanje novih ka-drov z ustreznimi znanji, saj teh na trgu skoraj ni. Prejšnji praksi lastnega izobraževanja orodjarskega podmladka se je namreč priključil še izziv us-vajanja novih znanj s področ-ja sodobne programske opre-me, interneta stvari, tehnolo-gij umetne inteligence ...

Misija: Nemogoče»V orodjarstvu vsak teden de-lamo po vzoru filma Misija: Nemogoče,« je trenutno sta-nje v svetu orodjarstva sliko-vito komentiral Janez Poje, iz-vršni direktor podjetja Kern

in dolgoletni sodelavec orod-jarskega združenja ISTMA. Pojasnil je, kaj bi kazalo de-lati drugače: »Najuspešnejša gospodarstva v svetu že uva-jajo dualni sistem izobraževa-nja, v katerem pomemben čas usposabljanja poteka v tovar-ni in v navezi s strokovnjaki iz tovarne. Slovenska avtonom-na drža in razvoj izobraževal-nega sistema pa, nasprotno, celo potencirata neravnotež-je poklicev v družbi. Pragma-tično usmerjen razvoj, pod-prt s kapitalom, je tisti, ki da-je rezultate, plemeniti vire in pomeni glavno konkurenčno prednost.«

Stava na mladeČeprav so v številnih orodjar-nah najbolj cenjeni nekoliko starejši in zelo izkušeni inže-nirji, pa hitrost uvajanja no-vosti in prihod novih tehno-logij jasno narekujeta trend pomlajevanja. Tehnologija je namreč pozitivni impera-tiv mladih, v ospredje stopa združevanje kibernetskega in realnega sveta. To pa lah-ko dobijo tudi v orodjarnah, ki so lahko privlačna izbira za mlade inženirje. »Mladi si že-lijo delati v podjetjih, ki so šir-še oziroma družbeno prepo-znavna, saj menijo, da imajo v tovrstnih organizacijah le-

pše možnosti na karierni po-ti,« meni Poje.

Industrija si prizadeva kad-rovsko podhranjenost reševati z dodatnimi in obširnimi uspo-sabljanji za poklice, ki so aktu-alni v orodjarstvu – vse več kad-rovnikov orodjarn stike s poten-cialnimi kadri navezuje že na univerzah in celo šolah. »Vodje bodo morali pripraviti delavce in razvijati sisteme usposablja-nja za delo, da bodo zaposleni lahko sodelovali v pametnih sis-temih, skupaj s pametnimi stro-ji. Zapomniti si kaže, da odlične rezultate ustvarjajo odlični za-posleni, ki vztrajajo v svojem poklicu,« je sklenil Poje.

Tudi orodjarstvo doživlja digitalizacijo

Orodjarske velesile "Vrednost proizvodnje orodij in opreme zadnje

desetletje stalno narašča. Leta 2015 je že presegla 70 milijard dolarjev in je primerljiva z vrednostjo kakšne svetovne tehnološke korporacije. Številne države so se zavedle pomembnosti orodjarstva in se začele organizirati, razvijajo lastne orodjarske grozde, ne le za domače potrebe, temveč tudi iz-voz – zadnje lepo opiše tudi Slovenijo.

Kitajska in Južna Koreja sta danes največji izvo-znici strojev in orodij, ne le njihovi proizvajalki, sledita pa jima Japonska in Nemčija. Na peto mes-to se uvršča Italija, ki še vedno prednjači pred ZDA in Kanado. Deseterico orodjarskih velesil po izvo-zu je ujela še naša severna soseda Avstrija.

Kdo pa uvaža največ orodij? Če verjamete ali ne, to je Mehika. Razloge gre iskati predvsem po mno-žični selitvi proizvodnje televizorjev in avtomobi-lov v to južnoameriško državo, ki po uvozu strojev in orodij prednjači pred precej večjo sosedo ZDA in megalomansko Kitajsko. Nemčija, Japonska in Indija omenjeni prvi trojici sledijo že s precejšnjim zaostankom.

Slovenija se je lani prvič pojavila na svetovnem zemljevidu proizvajalcev strojev in orodij za pre-oblikovanje pločevine, saj so domače orodjarne na tem področju zadnja leta ustvarile med 80 in sto milijoni evrov prihodkov – njihovi kupci so pri-hajali večinoma iz držav EU.

" Japonsko podjetje Epson za svojega avtonomnega in z računalniškim vidom opremljenega dvoro-kega kolaborativnega robota WorkSense W-01 vidi zelo veliko možnosti uporabe.

Vodje bodo morali prip-raviti delavce in razvija-ti sisteme usposabljanja za delo, da bodo zapos-leni lahko sodelovali v pametnih sistemih, sku-paj s pametnimi stroji.

"Janez Poje, izvršni direktor podjetja Kern

INDUSTRIJA 4.0 23www.finance.si Četrtek, 28. junija 2018, št. 121

omogočal tudi nadzor nad držo telesa. »To je lep primer, kako lahko z uporabo interne-ta stvari za večkrat okrepimo dodano vred-nost izdelka, v tem primeru s področja le-sarstva,« razlaga Kos.

Pospeševanje digitalizacijeKot primer uspešnega podjetja, ki ponuja rešitve IoT, navaja tudi Iskraemeco. Podjetje se je v zadnjih desetih letih preoblikovalo iz proizvajalca elektromehanskih števcev ele-ktrične energije v enega vodilnih proizvajal-cev rešitev za merjenje energije z uporabo tehnologij interneta stvari in naprednih ko-munikacijskih tehnologij. Med večjimi pro-jekti omenja še Telekom Slovenije ter pou-darja, da bo prihod Yaskawe v Kočevje dal pospešek internetu stvari tudi v robotiki.

Več sodelovanja bi pomenilo višjo dodano vrednost»Ena izmed pomanjkljivosti nadaljnjega ra-zvoja interneta stvari v Sloveniji je pomanj-kanje medsektorskega sodelovanja, zaradi česar je dodana vrednost v gospodarstvu precej nižja kot v razvitih državah EU,« oce-njuje Kos. Sistemske ureditve institucij ne spodbujajo tega sodelovanja (poudarek je na pisanju in vrednotenju člankov), pa tudi industrija nima vgrajenih sistemskih meha-nizmov – davkov –, ki bi to spodbujali. Kljub temu se razvojno usmerjena podjetja po so-govornikovih besedah zavedajo pomena so-delovanja, pa tudi v veliko institucijah je so-delovanje z industrijo prioriteta.

Upoštevati je treba tudi, da je v Sloveni-ji velik del ruralno in redko poseljenih ob-močij, ki še nimajo vse osnovne infrastruk-ture za to, da bi se aktivno vključevale v ra-zvojne procese. V industriji in gospodar-stvu nasploh je treba pospešiti procese di-gitalizacije.

Pristop k industriji 4.0Andrej Kos ocenjuje, da je naša največja strateška prednost znanje na področju IoT. Slovenija ima namreč kot ena redkih držav

V svetu bo število naprav interneta stvari (IoT) v dveh letih preseglo 40 milijard, prihodek od njihove proda-je se bo po napovedih analitske hi-še IDC približal bilijonu evrov (IDC). O tem, kaj se na področju interneta stvari dogaja v Sloveniji, smo se po-govarjali s prof. dr. Andrejem Kosom s fakultete za elektrotehniko, ki je tu-di vodja horizontale Internet stvari pri GZS.

Internet stvari se v Sloveniji, podobno kot drugod, hitro razvija in vključuje v vedno nove spektre gospodarstva, industrije in vsakdanjega življenja. »Slovenska podje-tja čedalje bolj prepoznavajo dodatno vred-nost, ki jo prinašata digitalizacija in razu-mevanje tega, kako ljudje storitve in izdel-ke uporabljajo na nove načine,« pravi Kos. Po njegovem mnenju je Slovenija lahko od-lično prototipno okolje, saj smo bili pri za-četkih razvoja interneta stvari med hitrej-šimi v Evropi.

Ukrepi za gospodarstvoSogovornik pojasnjuje, da je v podjetjih, ki se ukvarjajo z visokotehnološkimi rešitva-mi, internet stvari močno prisoten, to pa zahteva nove veščine in nove metode de-la. »Tudi v podjetniškem in poslovnem kon-tekstu postaja interdisciplinarnost stalni-ca in nujna za zagotavljanje uspešnih reši-tev,« dodaja. Povezovanje z akademsko sfe-ro in z različnimi sektorji lahko po njego-vem edino zagotovi uspešne rešitve, reci-mo ljudem prijazne inteligentne domove ali pa pametna mesta in vasi.

V Sloveniji je veliko podjetij, ki so do zdaj inovirala samo tako, da so optimizirala ce-no in kakovost proizvodnje. Zdaj pa so, veli-kokrat prav na zahtevo kupcev, postavljena pred izziv, da morajo začeti izdelke in po-lizdelke, ki so jih do zdaj le izdelovala, tudi razvijati. To pa pomeni nova znanja, nove pristope in deloma tudi nove kadre. »Upo-raba tehnologij interneta stvari, odprte in-vacije in nova znanja so ključnega pomena za uspeh te transformacije.

Stolček iz RibniceSogovornik opozarja, da je razvoj interne-ta stvari pomemben tudi na širši, nacio-nalni ravni. Na eni strani je država tista, ki z ukrepi lahko spodbudi sodelovanje med razvojno-raziskovalnimi institucijami in podjetji, na drugi strani pa se lahko ravno zato digitalizirajo tudi državne institucije. Najočitnejši primer je morda e-zdravstvo, pa e-mobilnost in druga področja.

»Učinki so v takem primeru večplastni in pomenijo pozitivne premike v življenju in dostopnosti do določenih delov infra-strukture. Tudi država ali predvideva ali že načrtuje digitalizacijo na veliko pod-ročjih. Aktivno se vključuje v nove iniciati-ve, ki poleg že poznanih konceptov pame-tnih mest vključujejo digitalne storitve za suburbana in ruralna območja – pametne vasi,« pravi Kos.

Kot zanimiv primer iz prakse navaja otroški stolček smart froc. Obrtnik iz Rib-nice, ki se ukvarja z oblikovanjem izdel-kov iz lesa, se je povezal z razvojno ekipo iz MakerLaba. Končni produkt sodelova-nja je bil pametni otroški stol, ki staršem prek brezžične povezave s telefonom spo-roča otrokovo težo, koliko hrane je poje-del in podobno. V prihodnje bo na primer

Slovenija je odlično prototipno okolje za internet stvariImamo ravno pravo velikost sistema za pilotne projekte na nacionalni ravni, vendar te prednosti še ne izkoriščamo dovolj

Prilagajanje akademske sfere "Transformacija, ki jo internet stvari prinaša na druga področ-

ja, močno vpliva tudi na akademsko in izobraževalno sfero. Kot pravi Andrej Kos, je treba izobraževalne, raziskovalne in razvi-jalske metode prilagoditi novi smeri delovanja in razumevanja procesov. »Delno se to že dogaja, saj smo, na primer, na fakulte-ti za elektrotehniko že leta 2014 ustanovili MakerLab, ustvarjal-ni prototipni laboratorij, v okviru katerega potekajo projekti, ki te-meljijo na internetu stvari, rešujejo pa izzive različnih gospodar-skih področij,« razlaga Kos. Že pred nekaj leti so odprli Openlab, ki deluje v Kranju ob gimnaziji. Uvedli so nov študijski program multimedija za izobraževanje novodobnih inženirjev, ki morajo poznati veliko področij. Izobraževanje na FE je klasično (preda-vanja, laboratorijske vaje), na podlagi lastnega izdelka pa smo ta proces nadgradili z multimedijskim oziroma e-izobraževanjem. Uvedli so predmet interdisciplinarni projekti, kjer študentje raz-ličnih fakultet rešujejo skupne interdisciplinarne izzive. Zaradi potreb gospodarstva so vzpostavili IKT-akademijo (www.ict-a-cademy.eu), skupaj z GZS pa so jo s komplementarnimi, tudi ne-tehničnimi, znanji nadgradili v Digitalno akademijo (digitalna-a-kademija.si).

" Le interdi-sciplinarno sodelovanje lahko zagotovi uspešne rešit-ve, recimo do ljudi prijazne inteligentne domove ali pa pametna mesta in vasi.

JUR

E M

AK

OV

EC

globalna podjetja, ki delujejo na področju interneta stvari. Gre tako za uveljavljena kot za zagonska podjetja. »Slovenija ima ravno pravo velikost sistema za pilotne projekte na nacionalni ravni. Te prednosti pa po mojem mnenju zaradi premalo sodelovanja ne iz-koriščamo dovolj.«

Pred nedavnim smo v Sloveniji gostili že osmi mednarodni dogodek Living bits and things. »Vsako leto se ga udeleži veliko stro-kovnjakov, saj je osrednji dogodek v vzhodni in srednji Evropi, ki ponuja vpogled v najno-vejša spoznanja in raziskave na področju in-terneta stvari,« pojasnjuje Kos. »Morda glav-no priporočilo dogodka je, da podjetja čim prej začnejo procese digitalne preobrazbe. Gre za dopolnitev znanj ter preobrazbo pro-cesov in uvedbo novih tehnologij. Pomem-ben je skupen pristop v smeri industrije 4.0 ter skupnih projektov, kjer so partnerji kom-plementarni, ne pa konkurenčni.«

Ena izmed pomanjkljivosti nadaljnjega razvoja interneta stvari v Sloveniji je pomanjka-nje medsektorskega sodelo-vanja, zaradi česar je dodana vrednost v gospodarstvu precej nižja kot v razvitih državah EU.

"prof. dr. Andrej Kos s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani