ikt-informator · bah povzroči pravi vihar. podjetja imajo zdaj priložnost, da kapi - talske...
TRANSCRIPT
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si o
gl
as
na
pr
ilo
ga
Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si
zalednimi sistemi ERP, pa sistemi za pod-poro pri poslovnem odločanju, ki se pol-nijo s podatki iz različnih transakcijskih sistemov. Tu ne gre več za infrastruktur-ne storitve, kot so procesna moč, pomnil-nik, varnostno shranjevane ter nadome-stno podatkovno središče ali pa overovlja-nje uporabnikov, spletni portal ter e-po-šta, ampak gre za storitve, ki podpirajo poslovne procese. To pa je že hibridnost v novi obleki.
Hibridnosti je že zdaj velikoAnalitska hiša Gartner napoveduje, da bo imela več kot polovica velikih podje-tij do leta 2017 vzpostavljene hibridne oblake. Če seveda upoštevamo infra-strukturno obravnavo. Razlog za širje-nje oblačne hibridnosti je velikokrat v tem, da so se podjetja pri uvajanju za-sebnega oblaka osredotočala predvsem na določeno tehnologijo, namesto da bi
reševala procesne izzive in izvedla pre-obrazbo IT-funkcije. Prav zato je z vidi-ka vsebine in poslovnih funkcij razširje-nost hibridnih okolij danes mnogo več-ja kot z vidika infrastrukture. To zago-tovo potrjuje tudi elektronsko poslova-nje, kjer se skoraj ves promet z e-računi izvaja prek storitev v oblaku.
IKT-informator
Hibridnost v novi obleki
potrebuje. Čeprav gre pri računalništvu v oblaku v resnici še vedno predvsem za stori-tve gostovanja, torej infrastrukture kot sto-ritve (IaaS), pa se pri obravnavi hibridnih oblakov hitro pojavita tudi druga modela, platforma kot storitev (PaaS) in aplikacije kot storitev (SaaS).
Hibridne oblake naj bi razumeli pred-vsem v podjetjih z več kot tisoč za-poslenimi. Čeprav naj bi večina stro-kovne in poslovne javnosti že sliša-la zanje, je vprašanje, ali jih vsi ena-ko razumejo.
Računalništvo v oblaku ima mnogo oku-sov in oblik. Podjetja, ki ga uvajajo, se sre-čujejo z izzivi, ki jih prenaša s seboj moza-ik storitev in izvedbenih možnosti. Pri hi-bridnem oblaku gre predvsem za hkratno uporabo storitev iz zasebnih in iz javnih oblakov. Podjetja pri tem navadno z viri iz javnih oblakov dopolnjujejo zmogljivosti zasebnega oblaka. Tako si zagotovijo raz-širljivost in dodatne zmogljivosti brez inve-sticij v lastno oblačno infrastrukturo oziro-ma v tehnologije, ki so za požarnim zidom. Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenov-no ugodno, ne obremenjuje kapitala, pred-vsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici
S čim v javni oblakOb razmišljanju o dopolnjevanju zmoglji-vosti je pomemben predvsem varnostni vi-dik. Tako podjetja na primer spletne strež-nike postavijo v javni oblak, medtem ko po-datke hranijo na lastni infrastrukturi. Po-dobno je tudi pri podpori mobilnim upo-rabnikom, ki na primer uporabljajo stori-tve mobilne pošte ali pisarne Office 365, v zalednem sistemu pa običajne namestit-vene programe. Z uporabo hibridnih siste-mov se predvsem poveča prožnost pri pri-dobivanju zmogljivosti, pri čemer se ohra-nja visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavlja-jo interni sistemi.
Medtem ko je infrastrukturno gledano zgodba hibridnih oblakov precej prepro-sta, se z vidika aplikacij ta kaj lahko spre-meni in dobi mnogo odtenkov. V Sloveniji je še precejšnje nezaupanje v varnost obla-kov, zato na primer poslovne informacij-ske sisteme podjetja poganjajo na lastni
infrastrukturi – predvsem večja podjetja v zasebnem oblaku. Vendar pa niso tako občutljiva, ko gre za sisteme, ki niso jedr-ni. Tako ob lastnih storitvah s pridom upo-rabljajo storitve v drugih zasebnih in jav-nih oblakih, na primer e-izmenjavo, var-no hrambo, javne zbirke podatkov in po-dobno. Ena izmed standardnih storitev so sistemi za upravljanje odnosov s stran-kami (CRM), ki so velikokrat integrirani z
Hibridno računalništvo organizacijam omogoča lažje povečevanje procesnih zmogljivosti zasebnih oblakov ter določenih infrastrukturnih storitev s storitvami iz javnih oblakov
V Sloveniji je še precejšnje nezaupanje v varnost oblakov, zato na primer poslovne informacijske sisteme podjetja poganjajo na lastni infrastrukturi – predvsem večja podjetja v zasebnem oblaku.
Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenovno ugodno, ne obremenjuje kapitala, predvsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici potrebuje.
Vsi se strinjamo, da ima računalništvo v oblaku velik potencial. Največji optimisti ga vidijo celo kot tehno-logijo, ki bo pošteno spremenila podobo sodobnih gospodarstev.
S tem ko vsem, od posameznikov do korporacij (in vsem vmes), damo možnost dostopa do izjemnih računalniških zmogljivosti, hrambe podatkov, programske opreme, analitike in vrste najrazličnejših storitev, ugotovimo, da je računalništvo v oblaku res tisto nekaj več. Pri sposobnih in računalniško pi-smenih ljudeh to še dodatno dvigne produktivnost, na lokalne, regijske in globalne trge pa prinaša vrsto novih možnosti, pri-ložnosti in poslovnih modelov.
Toda ali bo računalništvu v oblaku uspelo uresničiti ves poten-cial? Že danes je jasno, da vpliva računalništva v oblaku na go-spodarstvo ne meri praktično nihče niti ni to tako enostavno. Ob tem, ko ljudje na nov način uporabljamo informacijske teh-nologije, je težko govoriti o izjemni transformaciji poslovanja, še težje pa je temu pripisati jasno pozitivno ali negativno vlogo na trgu dela.
A računalništvo v oblaku lahko v klasičnih ekonomskih enač-bah povzroči pravi vihar. Podjetja imajo zdaj priložnost, da kapi-talske izdatke spremenijo v operativne stroške, to pa nato ne za-deva le načina upravljanja in porabe virov, temveč vpliva tudi na računovodsko, investicijsko, davčno in druge prakse. Računal-niški oblaki očitno vplivajo tudi na trg delovne sile, vzdrževalci IT v podjetjih morajo opraviti »preskok« in se lotiti zahtevnejših nalog (na primer programiranja) ali pa poiskati drugo službo. S tem se močno spreminja tudi povpraševanje podjetij po kom-petencah, znanju in profilih zaposlenih. Priložnost, ki jo imajo podjetja, da storitve najemajo po vsem svetu in tako dosegajo iz-redno nizke cene, je mamljiva, še največ omejitev idealu povsem odprtega trga pa ta hip povzročajo zakonodaje, ki prepoveduje-jo izvoz občutljivih podatkov iz posameznih držav oziroma regij.
Mikroekonomske karakteristike računalništva v oblaku pri-našajo dinamične učinke v samem poslovanju. Prepričan sem, da se ob pravilni implementaciji storitev iz oblaka pokažejo re-zultati v obliki večje produktivnosti zaposlenih in številnih mož-nosti nadaljnjega razvoja. Strokovnjaki so prepričani, da bo ra-čunalništvo v oblaku na daljši rok ustvarilo več delovnih mest, kot jih bo odpravilo. In to predvsem za mlajšo generacijo, tisto, ki šele vstopa (ali pa je komaj dobro vstopila) v poslovni svet.
Vpliv računalništva v oblaku se bo seveda med državami in panogami razlikoval. Kratkoročno z njim največ pridobi prav panoga IKT, predvsem na račun gradnje ogromnih podatkov-nih centrov in naložb v strojno opremo. Tudi telekomunikacij-ski velikani se nič ne pritožujejo nad strmo rastjo rabe storitev na pametnih napravah. Tako v Evropi, ZDA in drugje po svetu bo usoda računalništva v oblaku povezana s hitrostjo in obse-gom njegove posvojitve pri ponudnikih storitev, podjetjih in tudi vladah (javnih ustanovah). Pri tem bodo še največjo vlogo imele konkurenčne cene, varnost in zanesljivost delovanja, to-rej dejavniki, ki so že danes glavni v praktično vsaki industriji.
Računalništva v oblaku se danes bojijo predvsem šibki, torej tisti, ki niso kos izzivom. Drugi ga pozdravljajo odprtih rok, saj v njem vidijo priložnost za boljše poslovanje in življenje.
Oblak naš vsakdanji
UVODNIKMiran [email protected]
Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]
Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič
IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.
Naslednji IKT-informator bo izšel 19. marca 2015.
Koncept industrije 4.0 pri-naša naslednjo industrij-sko revolucijo. Naveza in-terneta stvari ter storitev iz računalniškega oblaka, predvsem s področja var-ne hrambe in dosegljivosti ogromnih količin podat-kov, pa je njen ključni del. Proizvodnja prihodnosti bo tako še tesneje poveza-na z informacijskimi teh-nologijami in rešitvami.
Informacijske tehnologije bo-do nepogrešljiv sestavni del ta-
ko rekoč vseh proizvodnih pro-cesov. Gonilna sila bodo števil-ni omreženi senzorji, krmilni-ki ter stikala, ki bodo s stroji, roboti in proizvodnimi linija-mi povezani v internet stvari. Povezovanje vseh izdelkov in rešitev na ravni proizvodnje, oziroma celo širše, v celotni verigi vrednosti, bo privedlo do potrebe po pametnem ob-vladovanju izredno velikih ko-ličin podatkov.
Skoraj nemogoče se zdi, da bi bilo vse te podatke sposob-no hraniti in obdelovati eno sa-
mo podjetje. Globalizacija pro-izvodnje je že danes poskrbe-la za po svetu raztresene pro-
izvodne obrate, podizvajalce in partnerje. Upravljanje podat-kov bo moralo torej zagristi tu-
di v to jabolko in odgovoriti na vprašanje, kako hkrati dosto-pati in obdelovati podatke, ki so na različnih lokacijah, v raz-ličnih državah in celo celinah.
Upoštevanje pravil igreRačunalništvo v oblaku že da-nes ponuja skoraj idealno teh-nološko osnovo za upravljanje podatkov. Nič čudnega, da tudi koncept industrije 4.0 kot ene-ga dejavnikov uspeha povze-ma tako imenovano orkestra-cijo hibridnih oblakov, ki zna-jo in zmorejo rešiti vse ključne
izzive proizvodnih (in drugih) okolij, vključno z obvladova-njem kompleksnosti, dosega-njem visoke učinkovitosti ter prilagodljivosti poslovanja ob ustrezni skrbi za varnost po-datkov. Strokovnjake in imple-mentatorje rešitev s področ-ja interneta stvari v sodobna proizvodna okolja ta hip bolj kot napredno varovanje po-datkov skrbi njihovo pretaka-nje po svetu, saj se zdi, da lo-kalnih oziroma regijskih zako-nodaj in predpisov vendarle ne bo mogoče enostavno »upogni-
Orkestracija hibridnih oblakov je eden dejavnikov uspeha industrije 4.0ti«, hkrati pa za vrsto proizvo-dnih in preprostih transakcij-skih podatkov verjetno ne bo-do (ob)veljala ista pravila ig-re kot za dokumente z oznako strogo zaupno.
Povsem avtonomna prihodnostDanes lahko v praksi zasledimo kar štiri sorodne izraze – poleg industrije 4.0 še tovarna priho-dnosti, spletna tovarna in pove-zana tovarna. Vse to nakazuje, da je industrija po več desetle-tjih manjših napredkov na pra-
gu večjega in drugačnega kora-ka. Vstopa namreč v naslednjo, četrto revolucijo, ki jo še najbolj opiše vizija zlitja interneta in to-varn. Vsak del – od dobavne ve-rige, orodij, proizvodnih linij in strojev do osrednjega informa-cijskega sistema – bo vedno po-vezan v internet in/ali navide-zna omrežja ter si bo v realnem času izmenjeval informacije. Takšna vsevedna in do skraj-nosti optimizirana proizvodnja utegne v skrajni točki prives-ti do povsem avtonomnih to-varn, ki bodo izdelke proizva-
jale hitreje, ceneje in ne nazad-nje prijazneje do okolja. Porab-nikom bo preostala le še izbira ali oblikovanje izdelka v spletni trgovini in par klikov potrditve naročila in plačila blaga.
Industrija 4.0 kot rešiteljica Evrope?Industrija 4.0 ne prinaša le tehnološke revolucije, temveč tudi popolno reorganizacijo proizvodnje ob delni upora-bi zdajšnjih orodij in omrežij. Nova generacija tovarn prina-ša nove priložnosti za evrop-
sko industrijo in njeno global-no konkurenčnost. Lani je de-nimo francoska vlada sprožila kar 34 pobud oziroma progra-mov oživitve domače industri-je, med njimi tudi program to-varn prihodnosti. Industrija 4.0 pa ni le v domeni največ-jih proizvodnih obratov in ve-rig, modernizacija načina de-la in rabe proizvodnih orodij lahko precej izboljša tudi po-ložaj manjših in srednjih pod-jetij/proizvodenj, ki tako pos-tanejo še bolj prilagodljive in učinkovite.
Kaj prinaša industrija 4.0
" Bolj prilagodljivo proizvodnjo, ki se bo sposobna v realnem času prilagajati povpraševanju,
" izjemno sledljivost vsakega proizvodnega dejavnika, " stroje, ki znajo sami poklicati vzdrževalca ali pa se posodobiti/
nadgraditi prek interneta, " skrajno optimizacijo pri učinkovitosti in porabi energije ter dru-
gih virov, " boljšo varnost delavcev, " precejšen dvig dodane vrednosti.
Podjetja spletne strežnike postavijo v javni oblak, medtem ko podatke hranijo na lastni infrastrukturi.
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3514 oglasna priloga iKT-informaTor 15
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
OD 19. fEbRuARjA DO 31. mARcA
Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogod-ka ter spletna stran za dodatne informacije.
Fujitsu Touch4Business, srečanje Fujitsujevih upo-rabnikov, partnerjev in distri-buterjev iz regije, Sveti Mar-tin na Muri, 20. februar, SPA & Sport resort Sveti Martin (www.fujitsu.com/si)
InterConnect 2015, konfe-renca o optimiziranju poslo-vanja prek oblaka, mobilnosti, razvojnih inovacij in varno-stnih rešitev, IBM, MGM Grand and Mandalay Bay, Las Ve-gas, 22.–26. februar (www.ibm.com)
Embedded World 2015, se-jem o vdelani strojni in pro-gramski opremi ter rešitvah, NürnbergMesse in Design & Elektronik, Nürnberg, 24.–26. februar, NürnbergMesse (www.embedded-world.de)
Didacta 2015, konferenca o izobraževanju, od predšol-skega do poklicnega, s pou-darkom na digitalnih medijih, Deutsche Messe, Hannover, 24.–28. februar, Deutsche Messe (www.messe.de)
Roadshow Fujitsu-Vmware- Veeam, brezplačni dogodek s predstavitvijo novosti s pod-ročja infrastrukture, virtuali-zacije in varnostnih kopij, Al-terna s podjetji Fujitsu, Vmwa-re in Veeam, Ljubljana, 2. ma-rec; Koper, 3 marec; Maribor, 4. marec (www.alterna.si)
Mobile World Congress 2015, svetovni kongres in se-jem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, 2.–5. marec, Fira Gran Via (www.mobileworldcongress.com)
SAP HR 2015, konferenca na temo kadrovskih rešitev, SAP, Las Vegas, 3.–6. marec, Bella-gio (www.sap.com)
IDC ICT Leadership Forum – Smart IT Buyers Tour 2015, konferenca o učinkoviti rabi novih IKT za uspešno poslo-vanje, IDC Adriatics, Saraje-vo, 10. marec, Hotel Sarajevo; Ljubljana, 19. marec, Four Points by Sheraton Ljublja-na Mons; Zagreb, 26. marec, Hotel Antunović; Beograd, 2. april, Hotel Crown Plaza (idc--adriatics.com)
CSA CEE Summit 2015, 3. mednarodni CSA kongres sre-dnje in vzhodne Evrope za strokovnjake s področja var-nosti v oblaku, Cloud Securi-ty Alliance Slovenia Chapter, Ljubljana, 11. marec, Grand hotel Union Fakulteta za raču-nalništvo in informatiko UL (www.csa-cee-summit.eu)
Smart Systems Integrati-on 2015, mednarodna kon-ferenca in razstava o inte-graciji miniaturnih sistemov
(MEMS, NEMS, IC in elektron-skih komponent), Messago Messe Frankfurt, København, 11. in 12. marec, Crowne Pla-za Copenhagen Tower (www.smartsystemsintegration.com)
RiSK 2015 – The Future of Network and Security 10, vodilna konferenca o infor-macijski varnosti v regiji Adri-atik, REAL security, Laško, 11. in 12. marec, Kongresni center Thermana (www.risk- conference.com)
SAP HANA 2015/Basis & SAP Administration 2015/BI 2015, vzporedne konferen-ce na teme SAP HANA/name-ščanja, upravljanja in podpore SAP okolju/poslovnega obve-ščanja, SAP, Las Vegas, 9.–12. marec, MGM Grand Hotel and Casino (www.sap.com)
Leadership Academy, dvomesečni vodstveni tre-ning s prof. dr. Velimirjem Srićo, SRC, Ljubljana, 13. ma-rec–9. maj, Plaza Hotel Lju-bljana (www.src.si)
Microsoft Dynamics Con-vergence 2015, konferen-ca strokovnjakov in uporab-nikov poslovne programske opreme Microsoft Dynami-cs, Microsoft, Atlanta, 16.–19. marec, Georgia World Con-gress Center (www.microsoft.com)
CeBIT 2015, vodilni sejem informacijskih in telekomu-nikacijskih tehnologij, Deut-sche Messe, Hannover, 16.–20. marec, Deutsche Messe (www.cebit.de)
Šola kontrolinga (Modul 1–4), CRMT, Ljubljana, Osno-ve kontrolinga in obvladova-nja stroškov (modul 1) 18.–20. marec, Poslovni izid po pro-fitnih centrih in orodja kontro-linga (modul 2) 15.–17. april, Kalkulacije in poslovni izid po izdelkih in storitvah (modul 3) 20.–22. maj, Postopek uvedbe kontrolinga in njegova nad-gradnja (modul 4) 17.–19. ju-nij, Hotel Stil (www.crmt.com)
SAP Financials 2015/GRC 2015, vzporedni konferen-ci na teme financ/upravlja-nja, tveganja in skladnosti s predpisi, SAP, Las Vegas, 17.–20. marec, Wynn Las Vegas (www.sap.com)
ROSUS 2015, 10. strokovna konferenca o računalniški ob-delavi slik in njeni uporabi v Sloveniji, fakulteta za elektro-tehniko, računalništvo in infor-matiko, prostori FERI, Maribor, 19. marec (www.feri-um.si)
Neprekinjeno poslovanje 2015, konferenca o konkret-nih rešitvah, izkušnjah in praktičnih primerih, ki bodo pripomogli k boljšemu obvla-dovanju neprekinjenega po-slovanja, Palsit, Ljubljana, 19. marec, City hotel (www.palsit.com/slo/izobrazevanje.php)
V ozadju dobrih storitev so tehnika in strokovnjakiOblačne storitve: tehnika ni več pomembna, le stori-tev. Ali res? Ali nam je vsee-no, v kakšnem stanju so na-še avtoceste? Seveda ne. Še tako dober avto je brez ces-te neuporaben. Res pa je, da vsi uporabniki pričaku-jemo, da so ceste in avtoce-ste na voljo v vsakem tre-nutku (brez zapor in obvo-zov), da so ustrezno vzdrže-vane in predvsem varne za uporabo. Šele takrat bo naš dobri in hitri avto prišel do izraza in bomo lahko izko-ristili vse njegove lastnosti. Analogija med informacij-sko in avtomobilsko tehno-logijo je v IT-stroki pogosta in nič ni drugače, ko govo-rimo o storitvah računalni-štva v oblaku. brez tehnike tudi storitev ne more biti.
Storitve računalništva v obla-ku so na trgu pod tem imenom že dobrih šest let, njihova upo-raba pa nekoliko zaostaja za pri-čakovanji, čeprav se je global-no kolesje zavrtelo in ga ne bo mogoče več ustaviti. To potrju-je tudi dejstvo, da so na to cesto v zadnjem času zavila tudi naj-večja IT-podjetja, kot so Oracle, SAP, IBM in druga. Pa se vrnimo k uvodni misli tega članka: teh-
nika je in ni pomembna, odvis-no pač od tega, na kateri strani oblačne storitve si. Za uporabni-ka je vse, kar šteje, le zanesljiva, hitra in varna storitev.
Skrb za osnovno infrastrukturoTo je razumljivo. Za Pošto Slo-venije, ki je ponudnik oblačnih storitev že 11 let, se zgodba na tej točki šele dobro začne. Da lah-ko kot ponudnik zagotovijo to-vrstne storitve in izpolnijo pri-čakovanja uporabnikov, morajo najprej zelo strokovno in vestno poskrbeti za osnovno tehnično infrastrukturo – podatkovne centre, fizično varnost, ener-getiko, hlajenje in druge stva-ri. Temu v Pošti Slovenije daje-jo še poseben pomen, saj se na to področje statistično uvršča kar tretjina vzrokov za nedelo-vanje neke končne storitve. Ta-ko so v državi največji ponudnik storitev podatkovnih centrov in kolokacije, saj ponujajo več kot 400 kvadratnih metrov varnih in visokotehnoloških sistem-skih prostorov, dodatne zmo-gljivosti pa so v gradnji in bodo na voljo že spomladi tega leta.
Storitve po lastnih potrebahŠele nato pridejo na vrsto siste-mi v obliki pravilno načrtova-
nega komunikacijskega oko-lja, strežniki in diskovna polja ter informacijska varnost. Ta-ko kot vsi večji in resnejši po-nudniki storitev v oblaku tudi na Pošti težijo k čim boljši »do-stavi« storitev uporabnikom. V tem primeru govorimo seveda o popolni avtomatizaciji pro-cesov ustvarjanja in oblikova-nja storitev po meri naročnika.
Pošta Slovenije je lani kon-čala projekt vzpostavitve ob-
lačne platforme, ki omogoča upravljanje in uporabo različ-nih modelov oblačnega raču-nalništva (IaaS, PaaS, SaaS) ter raznovrstnih namenskih stori-tev na enoten način. Platforma na naslovu www.posita.si upo-rabnikom (administratorjem) ponuja samopostrežni portal, kjer si storitve, ki so trenutno že na voljo, oblikujejo po svojih potrebah in željah. Uporabnik ima lahko tako v slabe pol ure
na voljo recimo popolnoma de-lujoče virtualizirano sistemsko okolje za svoje potrebe.
Tehnika kot pogoj za storitveAvtomatizacija, ki je vzpostav-ljena v ozadju, da se vse potreb-no lahko zgodi v tako kratkem času, je na eni strani za upo-rabnika ultimativna izkušnja, na drugi strani pa za Pošto kot ponudnika skoraj nočna mora.
Platformo namreč sestavlja več sto različnih omrežnih, stroj-nih in programskih kompo-nent, ki jih je med seboj treba povezati tako, da se po željah uporabnika na vsaki od teh komponent v pravem času op-ravi točno določena spremem-ba. Soodvisnost in zanesljivo delovanje sleherne od našte-tih komponent je ključnega po-mena, da se tudi najmanjša sto-ritev, ki jo uporabnik naroči, uspešno izvede. Če odpove le ena komponenta, obstaja veli-ka verjetnost, da naročena sto-ritev ne bo uspešno izvedena.
Za Pošto kot ponudnika sta torej zelo pomembna pravil-no upravljanje in nadzor ce-lotnega sistema, kar znova po-meni dodatna sistemska orod-ja, ki nadzorujejo to okolje kot končno storitev in merijo nje-no razpoložljivost. Tehnika je torej za delovanje končne sto-ritve še kako pomembna, le da se kot končni uporabniki ni-ti prav ne zavedamo, da sploh obstaja – seveda dokler vse de-luje, kot pričakujemo. Ker pa tudi tehnika kdaj pa kdaj odpo-ve, so tukaj še usposobljeni IT- strokovnjaki, brez katerih no-bena storitev, še tako sofistici-rana in avtomatizirana, ne bi dolgo delovala.
" Tehnika, sistemi, storitve: soodvisnost in zanesljivo delovanje komponent sta ključnega pomena, da se tudi najmanjša storitev uspešno izvede.
Nedavna raziskava pod-jetja canalys je pokazala, da ponudniki javnih obla-kov vse pogosteje sami tr-žijo storitve in se izogibajo distributerjem. Analitsko podjetje forester meni, da storitve v oblaku postajajo za podjetja vse pomemb-nejša oblika dobave apli-kacij, analitska hiša IDc pa napoveduje, da bo poraba za storitve v javnih obla-kih v prihodnjih petih le-tih rasla za 22,8 odstotka na leto.
Anketa Canalysa je pokazala, da 96 odstotkov distributer-jev ponuja neko vrsto infor-macijskih tehnologij kot sto-ritev (ITaaS). Leta 2017 bodo v teh podjetjih storitve ITaaS prispevale že četrtino prihod-ka. Pri nekaj več kot 60 odstot-kih anketiranih distributerjev je neposredna prodaja izdelkov še vedno nosilna dejavnost, na drugo mesto pa so se povzpele upravljane storitve (kot je tiska-nje), za katere 58 odstotkov par-tnerjev meni, da so bolj dono-sne kot prodaja opreme.
Distributerji v skrbehMožnost, da jih ponudniki jav-nih oblakov zaobidejo, zelo skrbi distributerje; 62 odstot-kov jih v tem vidi največji izziv
pri trženju ITaaS. Večina dis-tributerjev meni, da je prodaja oblačnih storitev neodvisnih ponudnikov manj donosna od prodaje strojne in programske opreme, ocenjuje Canalys. Za-to ne preseneča, da jih večina vidi najboljše možnosti v apli-kacijah, kot so e-pošta in infra-struktura kot storitev (IaaS), medtem ko aplikacij z višjo vre-dnostjo za zdaj ne prepoznava-jo kot primarne priložnosti. Di-stributerji bodo v prihodnje na-stopali z raznovrstno ponudbo strojne in programske opreme, lastnih upravljavskih in storitev javnega oblaka.
Vse privlačnejša oblika dobave aplikacijStoritve računalništva v ob-laku postajajo za podjetja vse pomembnejša oblika dobave aplikacij, ocenjuje Forrester Research. Za to so poleg po-slovnih vodstev in razvijalcev vse bolj zaslužni tudi vodje IT- oddelkov. Trg storitev v obla-ku hitro raste predvsem zato,
ker vse več podjetij prepoz-nava njihovo poslovno vred-nost. Sedem storitev je že pos-talo del podjetniškega vsak-danjika: programska oprema kot storitev (SaaS), integraci-ja v oblaku, podatkovna baza SQL, izmenjava datotek, shra-njevanje kot storitev in oblač-ne platforme ter izmenjava računov prek oblaka. Na dru-gi strani so namizje kot stori-tev (DaaS) in notranji zasebni oblaki slabo sprejeti, zato os-tajajo razmeroma slabo razvi-ti. Zasebne oblake je še vedno težko najti in razvijati, med-tem ko namizne storitve tež-ko ustrezajo zahtevam konfi-guracije, poudarja Forrester.
množenje aplikacij in možnosti uporabePoraba za storitve v javnih oblakih se je lani povečala na 56,6 milijarde. Letos in v pri-hodnjih treh letih bo rasla v povprečju za 22,8 odstotka na leto, kar bo približno šestkrat več od povprečne letne rasti
celotnega trga IKT. Leta 2018 bodo storitve javnih oblakov dosegle 127 milijard dolarjev, kar bo več kot polovica ras-ti celotnega trga programske opreme, strežnikov in opre-me za shranjevanje. Kot oce-njuje IDC, bo med storitvami v javnih oblakih prevladovala programska oprema kot stori-tev (SaaS), ki bo imela leta 2018 kar 70-odstotni delež.
IDC ocenjuje, da trg oblač-nih storitev prihaja v »inovacij-sko fazo«, ki bo povzročila ek-splozijo novih rešitev. Takšno množenje števila aplikacij in metod njihove uporabe bo omogočilo uvajanje oblačnih storitev v vsako B2B in potro-šniško prodajalno. IDC napo-veduje, da se bo skupnost raz-vijalcev na tem področju v pe-tih letih potrojila, število novih oblačnih storitev pa podesete-rilo. Med vodilnimi ponudniki oblakov pa bo v prihodnjih le-tih potekalo neusmiljeno tek-movanje za utrjevanje trga, po-udarja IDC.
Čedalje več podjetij prepoznava poslovno vrednost oblaka
" Število razvijalcev za oblake se bo v petih letih potrojilo, število novih storitev pa podeseterilo.
E-Bills predstavljeni v Teheranu Že 22. srečanje v PortorožuHalcom je na 4. konferenci za e-bančništvo in plačilne sisteme v Te-heranu predstavil inovativno rešitev za elektronsko izmenjavo ra-čunov E-Bills. Skupaj z lokalnim partnerjem Data Processing Iran Co. sta na dogodku poudarila možnosti, ki jih ponuja ta mobilna rešitev. »Rešitev prinaša veliko prednosti tako za izdajatelje kot tudi za vla-dne institucije, Halcom in naše podjetje pa imata zato dobro prilož-nost, da svojim strankam ponudita uporabniško prijazno rešitev za hitro in varno plačevanje mesečnih računov na mobilnih telefonih,« je povedal Faramarz Khaleghi, glavni izvršni direktor podjetja Data Processing Iran.
Slovenski informatiki se bodo med 13. in 15. aprilom že 22. zapored srečali na Dnevih slovenske informatike. Neodvisna strokovna kon-ferenca vsako leto osvetli nacionalne dosežke na področju računal-ništva in informatike. Na predkonferenci se bodo na okrogli mizi sre-čali Slovenci, ki jim je uspelo s svojim poslom na različnih področjih ustvarjanja. Drugi dan se bodo predstavila nekatera podjetja, ki so svoje uspešno poslovanje razširila prek naših meja, ne bodo pa izos-tali niti aktualni strokovni prispevki. Zadnji dan pa bodo udeležen-ci prisluhnili strokovnim prispevkom in študentom, ki so jim uspeli izvrstni dosežki.
HALCOM DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE
na K r aT K o
22,8%bo v naslednjih štirih letih znašala letna rast potrošnje za storitve računalništva v oblaku.
70%delež bo imela leta 2018 progeramska oprema kot storitev (SaaS) med vsemi storitvami v javnih oblakih.
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3516 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 17
Monitoring proizvodnje ima lahko večji učinek kot naložba v nove proizvod-ne zmogljivosti.
Proizvodna podjetja so postavljena pred nenehne zahteve po zniževanju proizvodne cene. Da bi lahko ustvarila dodatne potenciale, so primorana k iskanju novih rezerv prav v proizvodnji. Ena izmed najbolj učinkovitih rešitev, ki pomaga odkriti možnosti za izboljšave, je uvedba monitoringa proizvodnje. Gre za sistem, s katerim podjetja pridobijo vpogled v delovanje proizvodnje, hkrati pa ga lahko izkoristijo tudi za druge izboljšave, na primer uvedbo brezpapirnega poslovanja, poenostavitev vodenja in za obveščanje.
Glavni cilj uvedbe monitoringa je izvedba proizvodnega procesa s čim manj motnjami in stroški. To je mogoče doseči le prek kakovostnega zajema in zbiranja podatkov, ki nastajajo na delovnih centrih. Zajem podatkov mora biti ob tem izveden sočasno z dogodki in s čim manj človeškega vpliva.
Dvig produktivnostiIzboljšanje izkoristka strojev in pretočnosti je v kapitalsko intenzivnih panogah, kot je pro
Cenejša in produktivnejša proizvodnjaTibor Zavrl, višji svetovalec za proizvodne rešitve v podjetju MIT:Bistvo monitoringa proizvodnje je pridobivanje podatkov v realnem času. Ti podatki se uporabljajo pri optimizaciji nabave in zalog, za mikroplaniranje in vmesni kontroling, na podlagi katerega podjetje pridobi vzvode za učinkovito odzivanje.
izvodnja, ključnega pomena. Gre za doseganje enakega ali večjega učinka z manjšim številom strojev. To pomeni, da podjetja z razmeroma poceni ukrepi brez dodatnih investicij v stroje povečajo produktivnost tudi do deset odstotkov. Povečanje produktivnosti je možno doseči prek spremljanja različnih podatkov, od dejansko porabljenih delovnih ur na strojih, nadzora nad režimom delovanja strojev do spremljanja zastojev in razlogov zanje. Pomemben vidik je skrajšanje mrtvih časov, ko proizvodnja ali posamezni stroji stojijo zaradi pomanjkanja materia
la, okvare ali čakanja na pripravo tehnologije za izvajanje nove delovne operacije. Proizvodni monitoring namreč lahko odkrije različne anomalije v proizvodnem procesu, ki vplivajo na zamujanje rokov izdelave, pogostost okvar in delovno uspešnost.
Ureditev finančnega in materialnega tokaPlanski sistemi podjetjem omogočajo, da ob razpisu delovnih nalogov načrtujejo tudi dobavo manjkajočih materialov. To pomeni, da jim ni treba naročati vsega hkrati, s čimer razdrobijo enkratne finančne
obremenitve na več manjših in tako laže obvladujejo finančni tok. Poleg tega prek mikroplaniranja in spremljanja zaključenosti posameznih proizvodnih faz natanko vedno, kdaj v resnici bodo potrebovalo določene materiale in v kakšni količini. To jim zagotavlja podporo za sistem dobav v realnem času (just in time JIT), tako da delajo brez prekinitev in z minimalnimi zalogami. Monitoring proizvodnje hkrati služi tudi za izvajanje vmesnega kontrolinga, ki podjetjem prek natančne informacije o porabljenih urah, materialu in denarju omogočajo pravočasno
ugotavljanje napak v predračunih in planu.
Dvig kakovostiSam dvig produktivnosti brez izboljšave kakovosti ni dovolj za konkurenčnost. Podjetja se trudijo napake odkriti v čim bolj zgodnji fazi nastajanja izdelka, ko so stroški izdelave še majhni. Prek monitoringa lahko spremljajo kakovost v vsaki proizvodni fazi in v primeru napak ustrezno ukrepajo. Prav tako jim digitalni podatki omogočajo primerjavo z normativi, kar je podlaga za spremljanje različnih kazalnikov uspešnosti. Sistem, ki ga podjetja upora
bljajo tudi za posredovanje informacij in dokumentov na delovne centre v digitalni obliki, pa doseže podobne koristi kot na drugih področjih brezpapirnega poslovanja. Predvsem se skrajša čas za distribucijo dokumentov, zmanjša se število napak v podatkih in pri uporabi različic dokumentacije. S sočasnim zajemom podatkov v digitalni obliki neposredno na mestu, kjer nastajajo, pa vodstvo pridobi kredibilne in pregledne informacije, ki jih lahko uporabi pri organizaciji dela, nagrajevanju zaposlenih, optimizaciji procesov in pri načrtovanju novih naložb.
Podelitev nagrade bo 29. maja V znamenju hibridnega računalništva Dan podatkovnih centrovRaziskave kažejo, da zaradi vse večje digitalizacije sodobne družbe in vnovične gospodarske rasti naložbe v IT znova posta-jajo prednostna naloga. V Sloveniji pa se zaostanek povečuje, saj večina podjetij zadnjih šest let temeljito krči sredstva za tehno-loški razvoj. V petek, 29. maja, bo v kongresnem centru Brdo pri Kranju potekala deveta podelitev nagrade CIO leta z razširjenim konferenčnim delom. Predavanja bodo krajša, več pa bo mož-nosti za interaktivne diskusije in izmenjave izkušenj. Teme ne bodo zanimive samo za vodje IT, ampak za celotna vodstva pod-jetij. Osrednji del dogodka ostaja podelitev priznanja CIO leta menedžerju, ki bo odbor najbolj prepričal s svojimi dosežki.
Unistar PRO je na Rogli organiziral deseti poslovno-izobraževal-ni dogodek RoglIT, na katerem je strankam, partnerjem in medi-jem predstavil najnovejše smernice in tehnologije. Glavna tema je bilo hibridno računalništvo, 220 udeležencev pa je spoznalo tudi številne novosti s področja računalniških oblakov, napre-dnih IT-storitev in informacijske varnosti. Direktor družbe Uni-star PRO Miran Boštic je spomnil, da je od IT-strokovnjakov od-visno, ali bo tehnologija podjetjem v pomoč ali izziv. »Unistar na-črtuje širitev na zahod in sever, temu pa prilagajamo tudi organi-zacijo podjetja, pri čemer bo najobčutnejša sprememba delitev portfelja na IT-rešitve in IT-storitve,« je povedal Boštic.
Na konferenci Cisco Data Center Day so vodilni predavatelji iz regije in slovenski strokovnjaki predstavili najnovejše trende in rešitve na področju podatkovnih centrov. Največji poudarek so dali arhitekturi Cisco Unified Computing System (UCS), ki je za-radi svoje inovativne tehnologije združevanja strežnikov, mre-že in diskovnih sistemov na vrhu najbolje prodajanih rezinskih strežnikov. Posebej so omenili različico UCS Mini, ki prinaša še večjo integracijo, je manjša in cenejša. Gre za celostno strež-niško rešitev za mala in srednja podjetja, ki s preprostim IT--upravljanjem omogoča do 30-odstoten prihranek časa in do 67 odstotkov nižje stroške administrativnega dela.
CIO LETA ROGLIT 2015 CISCO
Poslovno-proizvodni informacijski sistem MIT Orkester s podporo monitoringu proizvodnje podjetjem omogoča hitrej-ši odziv na zastoje ter bolj-še upravljanje kakovosti, realizacije in normativov.
Kot pravi Gregor Šemrov, uvajalec proizvodnih rešitev v podjetju MIT, se z uporabo sistema za monitoring proizvodnje predvsem zagotovi pregled nad realnim stanjem v proizvodnji, ki nato omogoča sprejemanje ukrepov za povečanje produktivnosti, kakovosti in znižanje stroškov. Koristi sistema imajo tako rekoč vse službe, od prodajne, ki ima zanesljive podatke za komunikacijo s kupci in pripravo ponudb, do nabavne in tehničnih služb, ki skrbijo za optimalen potek proizvodnje.
Elektronska proizvodna dokumentacijaPodjetjem, ki želijo izboljšati kakovost zajema in pospešiti pridobivanje podatkov iz proizvodnje, je MIT zagotovil uporabo elektronske proizvodne dokumentacije. Gre predvsem za elektronske delovne naloge, ki se lansirajo na podlagi plana v informacijskem sistemu. Progam samodejno razporedi delovne naloge po prostih strojih glede na razpisane operacije in zasedenost zmogljivosti. Delavec ob prijavi v terminal na delovnem centru takoj dobi na
loge, na katere se prijavi z magnetno kartico. Hkrati prek terminala na posameznem delovnem nalogu poroča o izdelanih količinah, kakovosti in o zastojih. Tak pristop vodjem proizvodnje in drugim službam omogoča sprotne podatke o razmerah v proizvodnji, brez zakasnitev in napak, ki nastajajo na primer zaradi ročnega prepisovanja podatkov s papirnih delovnih nalogov. Prodajna služba ima prek grafičnih prikazov zanesljiv vpogled v proste zmogljivosti, kar ji omogoča izdelavo ponudb z realnimi roki dobave, hkrati pa dobiva samodejna obvestila o zaključenosti
delovnih nalogov oziroma naročil kupcev.
Fino terminiranjeMITov sistem za monitoring proizvodnje daje interaktivne podatke o zaključenosti posameznih operacij in sproščanju strojev, kar planerju omogoča dodatno optimizacijo plana. Ta se namreč ustvarja samodejno na podlagi naročil, koledarjev, delovnih ur v dnevu in na podlagi zmogljivosti. »Planer lahko na podlagi realnih podatkov, na primer glede na zastoje, v planskem sistemu ročno popravi in prerazporeja operacije na stroje, s čimer doseže
boljšo izkoriščenost proizvodnih virov,« je pojasnil Šemrov. Vse osvežitve oziroma spremembe v planu se samodejno in v realnem času prenašajo na proizvodne terminale na delovnih centrih.
Poročanje in analitikaMIT Orkester prek monitoringa proizvodnje zagotavlja kakovostne informacije za poročanje vodstvu ter službam za tehnologijo, planiranje in vzdrževanje. Interaktivne podatke o realiziranem času in proizvedenih količinah samodejno preračunava glede na proizvodne normative (kosovnice, recepture, tehno
loški postopki, operacije) in tako omogoča spremljanje kazalnikov uspešnosti proizvodnje. Hkrati zagotavlja transparentne podatke o opravljenem delu in izdelkih, kar izboljša obračune proizvodnje in proračunske izračune. Ker se v sistem za monitoring vnašajo tudi podatki o kakovosti izdelkov in zastojih, ustrezne službe oziroma odgovorni zaposleni takoj dobijo obvestila v primeru anomalij. Obvladovati je možno različne vidike kakovosti pa tudi razloge za zastoje, od okvar, porabe materiala do zaključka operacije. »Sistem podpira razločna poročila in analize – od zastojev in
izvajanja normativov po delavcih do realizacije delovnih ur v delovniku. Direktor lahko dobi poročilo o tem, kaj se je izvajalo na posameznem stroju na določen dan, vključno s samodejnimi obvestili o zastojih,« je še povedal Šemrov. Poročila za proizvodnjo, na primer o zaključkih operacij, omogočajo pravočasno pripravo tehnologije za novo operacijo oziroma delovni nalog, kar še dodatno poveča razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti.
Zanesljive in cenovno ugodne terminalske rešitveV podjetju MIT so za potrebe monitoringa proizvodnje oblikovali strojno rešitev, ki temelji na uporabi cenovno ugodnih terminalskih naprav. Te delujejo na operacijskem sistemu Linux, kar zagotavlja visoko stabilnost sistema, hkrati pa so primerne za uporabo v težkih proizvodnih razmerah, saj so zaščitene pred prahom, nimajo premikajočih se delov in se ne grejejo. Na terminale je mogoče priključiti različne zunanje naprave za zajem in prikazovanje podatkov, na primer tipkovnico, čitalnike črtne kode ali RFIDnalepk, zaslone na dotik ter stroje in naprave za samodejno beleženje podatkov. Prednost MITove rešitve je, da se terminal v hipu zbudi in samodejno poveže s strežnikom, pri čemer zaradi preprostosti rešitve precej olajša skrbništvo sistema.
Orkester obvladuje proizvodno učinkovitost
SIE
ME
NS
AG
" MIT Orkester prek monitoringa proizvodnje zagotavlja kakovostne informacije za poročanje vodstvu ter službam za tehnologijo, planiranje in vzdrževanje.
Gregor Šemrov, uvajalec proizvodnih rešitev v podjetju MIT:MIT-ov sistem za monitoring proizvodnje daje interaktivne podatke o zaključenosti posameznih operacij in sproščanju strojev, kar planerju omogoča dodatno optimizacijo plana.
Aleš Pelc, svetovalec in uvajalec za proizvodnjo v podjetju Kopa:Podjetja se vse pogosteje odločajo za monitoring proizvodnje tudi zato, ker postajajo tehnologije in rešitve vse bolj cenovno ugodne. Seveda je za uvedbo monitoringa treba imeti nekaj stvari že prej urejenih, na primer planske dokumente ali vsaj delovne naloge. Učinki so glede na vrednost naložbe lahko velikanski in podjetju dejansko zagotovijo obstoj na trgu.
Učinkovit Program Za Vodenje Proizvodnje
Perftech.Largo
Perftech d.o.o., Baragova ulica 5, SI- 1000 LjubljanaTel.: 01 588 44 00, faks: 01 588 44 20www.perftech.si, [email protected]
Z vami že 25 let
Rešitev, ki je plod lastnega razvoja
ProPlace je z uvedbo mo-bilnega skladiščnega po-slovanja Perftech.Largo iz-boljšal pripravo materia-la za robotizirano proizvo-dnjo.
Podjetje ProPlace je med najboljšimi ponudniki elektronskih plošč na evropskem trgu. V skladu z novo strategijo so se usmerili v proizvodnjo kompletnih rešitev; kupcem zdaj ponujajo tiskanja vezja z vsemi komponentami, vključno z vgradnjo v končni izdelek. Proizvodnjo so tehnološko nadgradili z vrhunsko robotizirano opremo, čemur so sledila tudi vlaganja v informacijsko podporo. Za potrebe optimizacije proizvodnje so prenovili skladišče vhodnih materialov in ga nadgradili z mobilnim poslovanjem.
Uporabili so rešitev za mobilno skladiščno poslovanje podjetja Perftech, s katero so pridobili napredne zmožnosti za obvladovanje materialnega toka. Sistem temelji na 2D črtni kodi, robustnih mobilnih terminalih ter zmogljivi programski rešitvi, ki pokriva vse vidike upravljanja materiala v vhodnem skladišču.
Povečanje učinkovitosti in nadzoraPodjetje ProPlace ima v tem trenutku na zalogi približno 60 tisoč različnih materialov in okrog 200 tisoč pakirnih enot materialov. V preteklosti je bila največja težava zagotavljanje sistema zaloge FIFO. »Glede na veliko število različnih artiklov je bilo praktično nemogoče na hitro najti določen izdelek. Preveč časa smo porabili za pripravo materiala za proizvodnjo, s tem pa je posledice trpela celotna proizvodnja,« je razložil Marjan Zidar, direktor podjetja ProPlace. Z uvedbo mobilnega skladišča so pridobili natančne informacije o lokaciji posameznih pakirnih enot oziroma sarž, ob tem pa jim sistem omogoča lociranje materiala na pakirno enoto natančno.
Kot pravi Zidar, so poslovne prednosti predvsem hitreje pripravljen material za proizvodnjo. Ob doslednem upoštevanju sistema FIFO imajo boljše informacije o zalogi materiala in o lokaciji posameznega materiala. »Sistem mobilnega skladišča omogoča pripravo materiala tako kot pri nakupovanju v trgovini s hrano, ko gremo od police do police in nabiramo v voziček, kar potrebu
jemo. Sistem mobilnega skladišča deluje enako,« opisuje Zidar. Bistveno se je skrajšal čas, potreben za pripravo materialov. Zaradi boljšega nadzora nad materiali pa ni podvajanja pri naročanju materiala niti se jim ne dogaja več, da kakega materiala v skladišču ne bi našli.
V podjetju načrtujejo, da bodo skladiščni sistem v prihodnje nadgrajevali v smeri združevanja delovnih nalogov in potreb. To pomeni, da jim bo sistem omogočal, da bodo na podlagi nabora delovnih nalogov, ki jih bodo imeli v sistemu, združevali materiale, ki se po izdelkih ponavljajo, s tem pa bodo še dodatno skrajšali čas priprave materiala.
Napredne zmožnosti za obvladovanje materiala in končnih izdelkovPerftechova rešitev za mobilno skladiščno poslovanje zagotavlja popolno sledljivost vgrajenih komponent, kar podjetjem omogoča, da v primeru napak ni treba odpoklicati cele serije, ampak samo določeno šaržo. Podprto je skladiščenje velike količine artiklov (več 10 tisoč) in skladiščnih lokacij (nekaj tisoč), pri čemer je zagotovljeno
hitro odbiranje komponent za vgradnjo v izdelke na posameznem delovnem nalogu.
V rešitvi so izkoristili zmožnosti 2D črtne kode na kolutih s komponentami, ki poleg podatkov o šifri, sarži in količini vsebujejo tudi vhodne podatke za montažne robote. Poskrbljeno je tudi za razknjiževanje porabe komponent na delovne naloge, tiskanje etiket za ostanke na kolutih in vračilo kolutov nazaj na regale v skladišču. Poleg vhodnega skladišča materialov je podprto tudi izhodno skladišče končnih izdelkov. Prejemi izdelkov v skladišče se generirajo samodejno na podlagi zaključenih delovnih nalogov, pri čemer je poskrbljeno tudi za izpis pakirnih etiket za izdelke in izdelavo dobavnic. S črtnimi kodami so podprti tudi vsi postopki – delovni nalogi, koluti s komponentami (material), skladiščne mikrolokacije in kartonske etikete na končnih izdelkih. Programska oprema na dlančnikih omogoča ob uporabi črtnih kod natančno sledljivost zalog, nemoteno proizvodnjo in odpremo ob minimalni porabi časa zaposlenih, proizvodnologistični procesi pa potekajo praktično brez napak.
Mobilnost v skladišču vhodnih materialov
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3518 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 19
Podjetje Četrta pot je ob 25-letnici delovanja v so-delovanju z mestno občino Kranj in Društvom poslov-nih žensk FAM organizira-lo poslovno-gospodarski forum, na katerem so ude-leženci ob rdeči niti, ki jo je spremljal slogan »Uspeš-ne zgodbe se povezujejo!«, predstavili svoje ideje in vizije v zvezi s povezova-njem domačih tehnoloških in drugih podjetij.
Sto petdeset direktorjev in menedžerjev slovenskih podjetij je prisluhnilo in aktivno sodelovalo pri analizi razlogov za uspeh in neuspeh domačega podjetništva. Uspešna podjetja tepejo predvsem prevelike obremenitve dela in prenormiranost, zato se zavzemajo za spremembe delovnopravne zakonodaje, s katerimi bi dosegla večjo prilagodljivost poslovanja in na račun manjše obremenitve plač bolje nagradila uspešne zaposlene ter tako še spodbudila samostojno in odgovorno delo. Togo in z birokracijo prepleteno gospodarsko okolje v Sloveniji namreč ne spodbuja podjetništva, temveč ga omejuje na vsakem koraku.
»Svet se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil, zakonodaja pa skoraj nič. Delodajalce žulijo neprimerna dohodninska lestvica in velike obremenitve dela ter težave pri stimuliranju dobrega kadra,« je povedal Boris Šolar, direktor podjetja Četrta pot.
Sodelujoči na okrogli mizi – Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Boris Šolar, Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza, Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma, Samo Roš, član uprave Leka, in Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance – so se zavzeli za strukturno spremembo obremenitev, za ohlapnejše predpise ter za več odgovornosti in podjetništva. Želijo si sprememb dohodninske lestvice, da bi omogočala nagrajevanje sposobnih in prodornih strokovnjakov, ter bolj prožne zakonodaje pri odpuščanju zaposlenih, ko nastanejo nepremostljiva neskladja med delodajalcem in zaposlenim.
Občina Kranj kot zgledMestna občina Kranj je že naredila odločne korake k odpiranju h gospodarstvu, saj je kot prva v državi uvedla pisarne za podjetja, evropska sredstva in zadovoljstvo občanov. Pri tem se zgleduje po uspešnih praksah v podjetjih, zlasti storitvenih. Prav tako se pri gospodarstvu zgleduje pri pripravi projekcije proračunov za prihodnje osemletno obdobje ter hkrati pripravlja razvojno vizijo za prihodnjih 15 let.
»Verjamem, da velik del vašega uspeha lahko pripišemo viziji. Vizija je tista, ki je v preteklosti premikala gore, vizi
ja je tista, ki nam je zagotavljala napredek. Mestna občina Kranj ima zelo močno vizijo, da bo Kranj znova postal gospodarsko, športno in kulturno središče Gorenjske. Kdorkoli bo želel v Kranju investirati, graditi, zaposlovati, širiti proizvodnjo ali narediti izpostavo, ima vrata občinske uprave in moje pisarne odprta 24 ur na dan in še rdečo preprogo mu bomo pogrnili,« je podjetnike v svoje mesto povabil Boštjan Trilar, župan mestne občine Kranj.
Tehnologija prinaša napredekDogodek se je nadaljeval v Mestni knjižnici Kranj, kjer je Šolar opisal četrt stoletja razvoja kadrovskih informacijskih in identifikacijskih sistemov, ki so temeljni kamni poslovne ponudbe Četrte poti. Med izzivi in referenčnimi projekti je Tomaž Frelih, direktor razvoja strojne opreme, predstavil projekt informatizacije Mestne knjižnice Kranj, ki tudi zaradi informacijske opreme Četrte poti velja za ta hip najsodobnejšo knjižnico v državi. V omenjeni knjižnici so namreč vse naprave nadgradili tako, da podpirajo brezstično tehnologijo, kar je omogočilo tudi uvedbo dodatnih storitev. Napredni knjigomati in boljša integracija s knjižničnim sistemom Cobiss ter občutna pospešitev procesov in dela pri blagajni so le najbolj očitne izboljšave uporabniške izkušnje.
Podjetje Četrta pot je jasno zavezano k stalnemu napredku in razvoju novih in inovativnih rešitev, ki bodo tlakovale pot dobrim poslovnim rezultatom v prihodnjem desetletju. Družba se že usmerja na nove trge, kot so države nekdanje Jugoslavije, države EU, pripravlja pa tudi nove rešitve na področju šolstva, s katerimi želi sistematično in strateško sodelovati v informatizaciji ta hip podhranjenih področij.
Podpora mladimDa na mladih svet stoji, se zavedajo tudi v Četrti poti. Ni samo dejstvo, da je vsako uspešno podjetje soodgovorno za vzgojo in motivacijo ter razvoj strokovnjakov, to je hkrati njihova zaveza. Prihodnost in strateški razvoj podjetja sta mogoča le z zavestnim delovanjem in načrtovanjem, kdo in s kakšnim znanjem bo soustvarjal nove rešitve in poslovno uspešnost podjetja. Četrta pot zato sodeluje s kariernimi centri Univerze v Ljubljani in z več domačimi laboratoriji (LTFE, OpenLab, projektom Inženir bom) ter fakultetami Univerze v Ljubljani. Sinergija novih idej mladih potencialov in znanja ter izkušenj strokovnjakov v podjetju je zdravo izhodišče in dokazuje vlogo sodelovanja, ki tako le potrjuje slogan podjetja ob 25letnici – »Uspešne zgodbe se povezujejo!«.
Četrt stoletja za Četrto pot
" Na okrogli mizi ob 25-letnici Četrte poti so razpravljali (z leve) voditeljica Jana Petkovšek Štakul, Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma, Boris Šolar, direktor Četrte poti, Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza, Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Samo Roš, član uprave Leka, in Peter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance.
" Zaposleni v podjetju Četrta pot so zavezani k stalnemu napredku in razvoju novih in inovativih rešitev.
Digitalno poslovanje ne pozna ujetnikov, le zma-govalce in poražence. Med velikani, ki jim ni us-pel prehod v digitalno do-bo, so številna velika ime-na, denimo Kodak, Necker-mann in celo Nokia. Vsi so postali žrtve lastne nespo-sobnosti prilagoditve po-slovanja hitro spreminja-jočim se razmeram v digi-talnem svetu. Povezana gospodarstva in digitali-zacija namreč spreminja-jo vse industrije in države, zato ni čudno, da je digital-no poslovanje letos rdeča nit največjega IT-sejma na stari celini, Cebita.
Posledice digitalizacije so vidne na vsakem koraku. Oblikovalci in modni strokovnjaki že desetletja po vsem svetu pošiljajo barvne kroje blaga in tako preverjajo ciljne trge. Ta časovno zamuden in drag postopek tehnologija močno skrajša in poceni. Z večspektralno analizo je namreč mogoče ustvariti barvne kode in jih v digitalni obliki prenesti kamorkoli ter povsem natančno prikazati. Ta izum je šele pred kratkim dozorel na nemškem modnem inštitutu (DMI) in doma že prejel nagrado za najboljšo digitalno transformacijo. Potencial tovrstne rešitve je namreč ogromen, podobne, a ne tako dodelane rešitve že več let uporablja avtomobilska industrija za
določanje barv in tudi številne druge panoge.
Rojevajo se novi poslovni modeliAnalitsko podjetje Gartner prav tako »svari« pred rušilno močjo digitalnega poslovanja. Analitiki so namreč prepričani, da bomo do konca prihodnjega leta priča nadaljnjim padcem velikanov oziroma vodil
nih podjetij v posameznem trž nem segmentu. To bo posledica nesposobnosti hitrega prilagajanja tržnim spremembam, ki jih bo narekovala prav digitalizacija.
Digitalna transformacija poslovanja je v zadnjih letih še najbolj očitna na področju bančništva in zavarovalništva, pa tudi v zdravstvu. Njena stalna prisotnost v telekomunikaci
jah, informacijskih tehnologijah in medijih je te panoge naredila še najbolj pripravljene na spremembe, ki prihajajo. A prav vsem panogam je skupno to, da bi lahko precej več naredile pri digitalni interakciji s strankami in porabniki, prav to mlajši porabniki tudi pričakujejo oziroma malodane zahtevajo. V proizvodnji prevladuje avtomatizacija procesov, na
trgu se po zaslugi digitalizacije rojevajo novi poslovni modeli.
Digitalizacija za vsakogarPodjetje GfK Enigma je opravilo zanimivo raziskavo, v kateri je preverilo, kako so na digitalizacijo poslovanja pripravljena mala in srednja podjetja. Polovica se za pospešeno digitalizacijo sveta še vedno ne zmeni, čeprav se kar 77 odstotkov vprašanih podjetij zaveda, da lahko inovativne tehnologije močno pohitrijo poslovanje, skrajšajo dobavne čase, pomagajo bolje komunicirati s porabniki. Prav na tem področju je med podjetji velik prepad, številna se niti ne zavedajo, da danes s porabniki lahko komunicirajo prek najrazličnejših kanalov, ta komunikacija pa lahko precej bolj vpliva na njihovo poslovanje kot siceršnji tradicionalni poslovni model. Kot je komentiral član uprave enega izmed v raziskavi udeleženih podjetij, se »ljudje bojijo tehnologije, ki je ne razumejo, zato je tudi ne uporabljajo«. A taki izgovori preprosto niso več sprejemljivi. Tehnološki napredek se ne ustavlja, v digitalni dobi pa se tehnološkim sledilcem slabo piše.
Redoljubni Nemci z urada za ekonomski razvoj so denimo izračunali, da bi se v primeru, ko bi 30 odstotkov tehnoloških sledilcev ter le 15 odstotkov zamudnikov preklopilo
na nove ITrešitve, v državi začel izjemen gospodarski vzpon. Takšen prehod naj bi namreč ustvaril 670 tisoč novih delovnih mest in nemški bruto domači proizvod dvignil za do 110 milijard evrov.
Kitajska digitalna ofenzivaEvropa in Združene države Amerike se ta hip niti dobro ne zavedajo, kakšno prednost imajo pred Kitajsko v digitalnem svetu. Medtem ko ima 90 odstotkov prebivalcev ZDA že dostop do interneta, ta na Kitajskem ne doseže niti polovice prebivalstva. Podobno je tudi v poslu, analitsko podjetje McKinsey ocenjuje, da je med malimi in srednjimi podjetji na spletu le od 20 do 25 odstotkov kitajskih podjetij in kar od 72 do 85 odstotkov ameriških. A prav zato je tehnološka nevarnost z vzhoda še nevarnejša, digitalizacija gospodarstva naj bi do leta 2025 prispevala več kot petino (22 odstotkov) vse gospodarske rasti države z največjim številom prebivalstva.
Svojevrstna napoved kitajske digitalne ofenzive je tudi podatek, da bo letos prav Kitajska partnerica sejma Cebit. Med razstavljavci naj bi jih bilo več kot 600 iz Kitajske, evropska podjetja pa si že manejo roke, saj želijo omenjeni sejem izkoristiti za sklepanje poslovnih kupčij, saj je Kitajska ogromna uvoznica in hkrati izvoznica sodobnih tehnologij.
Digitalno poslovanje bo rdeča nit Cebita
Le peščica slovenskih podjetij " Iskalnik na uradni strani sejma Cebit razkriva,
da bodo med razstavljavci le štiri slovenska pod-jetja. V dvorani 3 bo, kot je to zadnja leta že v na-vadi, podjetje Gama System predstavljalo svoje napredne dokumentne in analitične rešitve. Pre-ostale razstavljavce iz Slovenije – GOAP, Master-line International ter MVM – pa bo mogoče naj-ti v dvorani 13, kjer domujejo rešitve s področ-
ja povezljivosti in omrežij. Na sejmu bo mogoče najti še podjetje ULU, slovensko zagonsko podje-tje s sedežem na Nizozemskem (pospeševalnik Eind hoven), ki se je uvrstilo med 50 finalistov tek-movanja CODE_n. V nasprotju s prejšnjimi leti le-tos slovenskega paviljona oziroma skupinskega nastopa podjetij v organizaciji Javne agencije SPI-RIT Slovenija ne bo.
THIN
STOCK
Na področju varnosti že od nekdaj velja, da je upo-rabnik najšibkejši člen varnostne verige. Kljub te-mu mu je lahko tehnolo-gija v pomoč pri obrambi pred napadalci, a ni vse-mogočna. Cilj podjetij mo-ra biti, da varnostno letvi-co postavijo dovolj viso-ko, da bodo zlikovci poi-skali lažjo tarčo. Podjetje Agito (www.agito.si) je na poslovnem srečanju Agil-na varnost predstavilo več dobrih praks za izbolj-šanje IT-varnosti v pod-jetjih.
V zadnjih mesecih so v svetu odmevali napadi na velike svetovne korporacije, kot so Sony, Target in druge. Žrtve so izgubile velikanske količine poslovnih podatkov in posledično utrpele izjemno poslovno škodo, ki se meri v odpovedih pogodb in izgubi zaupanja strank. V veliki večini primerov so se napadi začeli kot socialni inženiring oziroma kot izkoriščanje zaposlenih za začetni vdor v podjetje.
»Tehnologija lahko uporabnikom pomaga, da se učinkoviteje branijo pred internetnimi nevarnostmi, ne more pa jih zaščititi pred njihovimi lastnimi napakami.
Uporabniki ITrešitev se morajo zavedati nevarnosti pri uporabi internetnih tehnologij in prevzeti odgovornost za spoštovanje dogovorjenih pravil in politik. Uporabniki so pomemben del varnosti, pri čemer velja, da z izobraževanjem in zavedanjem lahko močno izboljšamo uspešnost celotne ITvarnosti,« razlaga Borut Žnidar, svetovalec za informacijsko varnost v podjetju Agito.
So slovenska podjetja ustrezno zaščitena? Mogoče.Varnost slovenskih podjetij lahko žal ocenimo le posredno. V ZDA zakonodaja zahteva javljanje vseh izgub podatkov strank, zato je hitro jasno, da so vdori v sisteme in izgube enormnih količin pomembnih poslovnih podatkov pravzaprav stalnica. Države Evropske unije take zakonodaje (še) ne premore
jo, zato dejanskih podatkov ni. Imajo pa varnostni strokovnjaki obilo izkušenj z varnostnimi pregledi posameznih ozaveščenih podjetij. Ta na področju ITvarnosti običajno delajo že vrsto let in so dobro zaščitena pred tipičnimi internetnimi napadalci.
»Poleg ITpodjetij za svojo digitalno varnost še najbolje skrbijo večje banke in podjetja s področja energetike. K temu jih silijo zahteve regulative, revizorjev ali pa poskusi napadov in vdorov, zato venomer spremljajo in izboljšujejo področje varnosti, tako pred zunanjimi kot notranjimi napadalci,« dodaja Žnidar.
Naivnost je nevarnaVelika grožnja za ITvarnost pa so podjetja, ki verjamejo, da se vdori v ITsisteme dogajajo le drugim, in zato temu področju ne namenja
jo zadosti pozornosti. Naivnost je nevarna. Nevarno je predvsem razmišljanje, da za odpravo nevarnosti zadostuje že nakup požarne pregrade in protivirusne zaščite. Žal internetni napadalci prav takšna podjetja izkoriščajo za krajo poslovnih informacij. Notranji napadalci pa lahko to opravijo še precej bolj preprosto, saj vedo, katere podatke iskati in kje jih iskati.
»Izkušnje govorijo, da je ranljivih podjetij v Sloveniji veliko in preveč. Razlog je v pomanjkanju kadra, sredstev in časa, prepričanju o nezanimivosti za napadalce ter občutku nemoči pred napadalci,« ugotavlja Žnidar.
Kaj varujete in pred kom?Nasveti za podjetja, ki želijo z omejenimi sredstvi nadgraditi informacijsko varnost, niso pavšalni. A glavno vprašanje za vsa podjetja je enako,
vprašati se morajo, kaj varujejo in pred kom.
»Ko je jasno, katere poslovne podatke je treba varovati, kje ti so, kdo jih sme uporabljati in podobno, je tudi uvedba ustrezne varnostne rešitve lažja. Glavni izziv vidim v dejstvu, da na ta vprašanja odgovarjajo informatiki, in ne poslovodstvo. Z napačnimi izhodišči pa težko uberemo pravo pot,« ovire iz prakse povzema Žnidar.
Prvi predlagani korak je vedno pregled/analiza stanja ITvarnosti glede na poslovne zahteve. Na podlagi tega je mogoče oceniti, katere nadaljnje korake ubrati. Stara modrost uči: »Če ne veš, kam si namenjen, boš verjetno zgrešil svoj cilj.«
Vseeno pa je treba odpraviti osnovne napake. Podjetja še vedno uporabljajo protokole, ki ne šifrirajo komunikacij, naprave priključujejo na odprta brezžična omrežja, brez zadržkov zaupajo protivirusni opremi
ter uporabljajo osnovne nastavitve na napravah in programski opremi ter tako kar kličejo po izkoriščanju ranljivosti. Pri vprašanjih zagotavljanja varnosti in preprečevanju z njimi povezanih tveganj so odločilnega pomena sistemi za upravljanje identitet. Podjetje z uvedbo takega sistema ne pridobi le pregleda nad dostopi uporabnikov, temveč predvsem napredne možnosti izvajanja varnostne politike in njenega nadgrajevanja ter nadzora procesov za zagotavljanje ustrezne ravni varnosti. Sistemi za upravljanje identitet omogočajo tudi sledljivost zahtev uporabnikov in odobritev.
Predavatelji so udeležencem dogodka Agilna varnost prikazali več pomanjkljivosti na področju ITvarnosti, ki jih lahko napadalci odkrijejo in zlorabijo za nedovoljene dejavnosti, ter hkrati tudi rešitve, s katerimi lahko te pomanjkljivosti odpravijo.
Informacijska varnost ni samoumevnaBorut Žnidar, svetovalec za informacijsko varnost v podjetju Agito:Ko je jasno, katere poslovne podatke je treba varovati, kje ti so, kdo jih sme uporabljati in podobno, je tudi uvedba ustrezne varnostne rešitve lažja. Glavni izziv vidim v dejstvu, da na ta vprašanja odgovarjajo informatiki, in ne poslovodstvo.
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35
www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3520 oglasna priloga iKT-informaTor 21
31. marec 2015, GZS, Ljubljana
E-HRAMBA DOKUMENTOV v luči zakonodaje, korakov uvedbe,
e-računov in pravil
Elektronska hramba dokumentov z vidika davkov,
računovodstva, revizijske sledi, različne zakonodaje,
življenjskega cikla dokumentov in IT-pristopov
Več informacij: www.finance-akademija.si/ehramba
Predavatelja: Tanja Urbanija, davčna svetovalka v mednarodni družbi BDO in dr. Rok Bojanc, elektronsko poslovanje in informacijska varnost pri ZZI, d.o.o.
IZ PROGRAMA:
Zakonski roki za hrambo dokumentacije (DDV, DDPO, SRS, ZDavP)Za koliko let nazaj je lahko davčna inšpekcijaE-račun in e-arhiv Hramba vezane knjige izdanih računovKaj pomeni skeniranje Likvidacija računovPojasnila Fursa Primerjava zakonodaje ZVDAGA-A, ZEPEP, ZDDVRazlike med verodostojno e-hrambo in preostalimi vrstami e-hrambe Življenjski cikel dokumentovZagotavljanje verodostojnosti: digitalni podpis, časovni žig, revizijska sled Koraki pri uvedbi e-hrambe
Prijava do 1. marca vam prinaša do 25% popusta
ZMOGLJIVA IN VARČNAECOSYS TEHNOLOGIJA
Z novo serijo naprav ECOSYS smo uspeli vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na zavidljivo nizki ravni. Pričakujete lahko ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja, temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti za prilagoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance_Type_B.indd 1 13.8.2014 10:07:18
V časih elektronskega po-slovanja podjetja težijo k idealu brezpapirnega poslo-vanja. A praksa govori dru-gače. Birokracija se papirja še dolgo ne bo znebila, zato pa mora tako kot za zaščito digitalnih vsebin poskrbe-ti tudi za varovanje podat-kov, izpisanih na papirju. Odtekanja informacij je na-mreč v analognem svetu še enkrat več kot v digitalnem.
Notranji in zunanji napadalci so že zdavnaj ugotovili, da so tiskalniki izjemno bogat vir poslovnih informacij. Na njih se namreč tiskajo tako rekoč vsi poslovni dokumenti, od povzetkov sestankov do pogodb in zaupnih dokumentov. Tiskalniki premorejo pomnilnik, ki te dokumente vsaj krajši čas tudi hrani. Obenem je varnost povprečnega tiskalnika razmeroma nizka, če je ta priklopljen v omrežje, pa napadalcem še dodatno olajša delo.
Sistemsko zoper malomarnostA težava ni zgolj v starejših tiskalnikih brez resnih varnostnih elementov. Že sama malomarnost zaposlenih bi morala skrbeti podjetja. Ti občasno izgubijo pomembne natisnjene dokumente, jih pošljejo na napačno lokacijo in/ali osebi ali pa celo po ne
rodnosti poskrbijo, da sicer zaupni dokumenti mimogrede izgubijo zaupnost. Malomarnosti se je deloma mogoče upreti sistemsko, z uvedbo sodobne tiskalniške rešitve, ki ne bedi le nad tiskalniškimi pravili in vzdrževalce obvešča o času zamenjave potrošnega materiala, temveč preprečuje nenadzorovano uporabo tiskalnikov in večopravilnih naprav, obenem pa skrbi za kriptiranje tiskanih dokumentov in/ali njihovo arhiviranje. Prav pomanjkanje nadzora dostopa do tiskalniških virov je velika težava manj
ših kolektivov, čeprav je razmeroma preprosto rešljiva – ali z geslom ali večnamensko kartico (že tisto, ki jo uporabljajo za beleženje delovnega časa, nakup prigrizkov na avtomatih, plačevanje malice …) za posameznega zaposlenega.
Napredni sistem upravljanja tiskanjaEna izmed elegantnejših rešitev, kako poskrbeti za okolje, ki bo omogočilo izpisovanje dokumentov, zavarovano pred tatvinami podatkov, napadi heker
jev in nepooblaščenimi dostopi, je uvedba naprednega sistema upravljanja tiskanja, morebiti celo v navezi z dokumentnim sistemom. Podjetja namreč vse prepogosto iščejo le minimalistične rešitve, s katerimi zadostijo zahtevam regulative za zaščito informacij, le redka med njimi pa opravijo izračun tveganj izgube ali kraje podatkov. Izdani račun za izgubo poslovnih partnerjev in ugleda je skoraj vedno večji od prihranka, ustvarjenega z nakupom (naj)cenejšega tiskalnika in potrošnega materiala.
Kako pa vi varujete poslovne dokumente?
"Ena izmed elegantnejših rešitev, kako poskrbeti za okolje, ki bo omogočilo izpisovanje dokumentov, zavarovano pred tatvinami podatkov, napadi hekerjev in nepooblaščenimi dostopi, je uvedba naprednega sistema upravljanja tiskanja, morebiti celo v navezi z dokumentnim sistemom.
Družba Samsung Electro-nics je na Samsung Euro-pean Forumu 2015 v Mona-ku predstavila vizijo pame-tnejšega življenja, zgrajene-ga na ekosistemu pametnih naprav, ki so stalni spremlje-valci posameznika tako v di-gitalnem domu kot pisarni. Prepriča predvsem poenote-na uporabniška izkušnja, saj lahko večino izdelkov potro-šniške elektronike (televizor-je, zvočne sisteme in celo fo-toaparate) in gospodinjske aparate upravljamo prek pa-metnega telefona ali tablice.
V ospredju digitalnega doma prihodnosti so televizorji, ki s svojimi razkošnimi diagonalami postajajo absoluten vladar dnevnih sob, hkrati pa jim vgrajena umetna pamet omogoča, da prevzamejo vlogo večpredstavnih podaljškov in celo računalnikov. Z namenskimi aplikacijami lahko na televizorjih spremljamo delovanje gospodinjskih aparatov ali pa na velik zaslon preslikamo vsebine s pametnega telefona ali tablice.
Vse se vrti okoli visoke ločljivostiV svetu televizorjev se letos vse vrti okoli ultra visoke ločljivosti 4K oziroma UHD. Samsung pa je svoje prestižne televizorje z letnico 2015 označil kar s kratico SUHD, s katero želi ponazoriti, da zmorejo še kaj več. Poleg izjemne ločljivosti se lahko pohvali
Samsung elektroniko na ogled postavi
jo še z izboljšanim kontrastnim razmerjem in svetilnostjo, natančno reprodukcijo barv in prikazom podrobnosti, kar poskrbi za preprosto odlično kakovost slike. Tehnologija uporabe nanokristalov, ki omogočajo natančnejše barvne prehode, ne razočara, nasprotno, možnost prikaza kar 64krat več barvnih odtenkov od povprečnega televizorja postreže z zelo prepričljivo črno barvo (pa tudi vsemi drugimi).
Tri družine televizorjev SUHDV Sloveniji bo Samsung ponudil tri družine televizorjev SUHD, in sicer modele JS9500, JS9000 in JS8500, diagonale njihovih zaslonov pa bodo dolge od 48 do 88 palcev (od 122 do 223 centimetrov). Od letos pametne televizorje Samsung poganja odprta platforma Tizen, ki sicer za
gotavlja boljšo povezljivost ter robustnejšo in preprostejšo rešitev za razvoj novih aplikacij, a se zdi, da z njeno rabo Samsung, ki ima v Evropi občutno največji delež v prodaji televizorjev, le kljubuje Googlovi platformi Android TV, ki jo vse hitreje prevzemajo njegovi tekmeci.
Ukrivljene zvočne police za ukrivljene televizorjeInovacij je bila deležna tudi reprodukcija zvoka. Novi seriji zvočnikov WAM7500 in WAM6500 znata pošiljati zvok v vse smeri in tako zagotavljata odlično akustiko že ob paru zvočnikov. Kot modni in funkcionalni dodatek ukrivljenim televizorjem so v Samsungu razvili še več ukrivljenih zvočnih polic. Prednost novih zvočnikov je brezžična povezava tako s televizorjem kot s tablicami in pa
metnimi telefoni, kar uporabnikom omogoča še več svobode pri predvajanju glasbe in drugih vsebin iz različnih prostorov.
Pametni gospodinjski aparatiVeliko zanimanja strokovne javnosti je na letošnjem Samsung Forumu požela tudi kolekcija pametnih gospodinjskih aparatov Chef, predvsem hladilnik Kitchen Fit ter nova generacija pečic z intuitivnim upravljanjem na dotik. Tehnične zanesenjake so dražile še indukcijske kuhalne plošče z virtualnimi plameni, ki olajšajo prilagajanje temperature in s tem pripomorejo k uspešni kuhi. Za precejšnjo inovacijo je poskrbel pralni stroj Samsung WaterWall, ki čisti z vodnim valom in tako, v nasprotju z običajnimi pralnimi stroji, doseže in očisti vse kotičke oblačil.
" Samsungove pametne televizorje od letos poganja odprta platforma Tizen.
Preverili smo, kaj analitiki v prihodnjih letih pričaku-jejo na področju proizvod-nih tehnologij.
Proizvodnja po meri uporabnikovLetos bosta dve tretjini vseh naložb v ITaplikacije usmerjeni v kakovost izdelkov, ki bo zajemala tudi njihovo skladnost s predpisi, napoveduje analitska hiša IDC. Skrb za zadovoljstvo strank bo zahtevala višje standarde odličnosti storitev, učinkovite inovacije in odzivno proizvodnjo (ki bolj ustreza potrebam uporabnikov), kar bo tri četrtine proizvajalcev motiviralo, da bodo vlagali v tehnologije za stranke. Letos bo 65 odstotkov velikih podjetij z več kot desetimi obrati z naložbami v operativno inteligenco poskrbelo za boljše odločanje v proizvodnji.
Leta 2016 bo skoraj tretjina (30 odstotkov) proizvajalcev precej denarja vložila v izboljšanje preglednosti in analiziranja izmenjave informacij ter poslovnih procesov znotraj podjetja in v odnosih s partnerji, ocenjuje IDC. Kar 70 odstotkov neodvisnih proizvajalcev bo prihodnje leto ponujalo povezane (prek interneta) produkte, kar bo
pripeljalo do povečanja obsega programskih vsebin ter večje potrebe po inženirskih sistemih in inovativnih platformah.
Digitalna proizvodnjaLeta 2017 bodo proizvajalci četrtino svojega ITproračuna namenili za industrijske oblake, ki bodo omogočali brezhibne in prilagodljive modele sodelovanja. Za 50 odstotkov bodo narasle naložbe v digitalno izvajanje proizvodnje, in sicer zaradi potrebe proizvajalcev po večji okretnosti na trgu. Približno polovica proizvajalcev bo leta 2017 proučila upravičenost oblikovanja mikrologističnih omrežij, ki bi omogočila hitrejšo dostavo izbranih produktov za izbrane kupce.
Leta 2018 bo 75 odstotkov proizvajalcev usklajevalo svoje aktivnosti načrtovanja na ravni podjetja; že 40 odstotkov vodilnih sto neodvisnih proizvajalcev in 20 odstotkov vodilnih sto procesnih proizvajalcev bo ponujalo platforme PaaS (produkt kot storitev), torej bo svoje izdelke ponujalo v najem.
Tehnologije brezstičnega zaznavanjaTehnologije brezstičnega zaznavanja bodo preobliko
vale področje uporabniške elektronike in ITindustrije, napoveduje Frost & Sullivan. Z naprednimi tehnologijami, kot so zaznavanje gibov, glasovni ukazi, zaznavanje možganskih valov in
sledenje pogledu očesa, se možnosti za takšne rešitve precej povečujejo. V uporabniškem segmentu je na primer najbolj obetavna brezstična vmesniška tehnologija zaznavanja gibov,
posebej na področju mobilnih naprav.
Najnovejša analiza podjetja Frost & Sullivan kaže, da se bodo tehnologije brezstičnega zaznavanja iz uporabniške elektronike vse bolj širile tu
di na področje zdravstva, avtomobilizma, varnosti, vojne tehnike, industrije iger in IT industrije. Takšne tehnologije so posebej obetavne pri različnih pristopih in metodologijah, ki se stalno raziskuje
Proizvodnja na digitalni prelomnicijo in izboljšujejo, ker ponujajo uporabnikom številne dodatne koristi, kakršna je enostavna in naravna uporabniška interakcija z digitalnimi napravami.
Podpora produktom in operacijamLetos bo internet stvari (IoT) pridobil nov zagon na področju proizvodnje ter spodbudil dramatične spremembe v segmentih izdelkov, storitev in operacij, napoveduje IDC. Proizvajalci predvsem pričakujejo, da bo IoT pripomogel k znižanju stroškov proizvodnje, hkrati pa jim bo pomagal obdržati stare stranke in pridobiti nove, izboljšati storitve in podporo ter jim zagotoviti prednosti pred konkurenco. Ko jim bo IoT zagotavljal temelje za pridobivanje rastočih količin avtomatsko zajetih podatkov, bodo proizvajalci sposobni resnično prilagajati svoje procese in izdelke.
Pri tem ne bo šlo le za malenkostne izboljšave, temveč tudi za večje spremembe, ki bodo zajemale samopopravljanje ali pa avtonomne procese in sposobnosti, ki se bodo razvili v nove poslovne modele. Do leta 2020 bo po oceni IDC avtomatsko prido
bivanje podatkov zagotovljeno v najmanj polovici proizvodnih procesov, v najmanj četrtini pa tudi sposobnosti samopopravljanja. Poleg tega bo do leta 2020 podvojen delež prihodkov od lastnih storitev v celotnem industrijskem prihodku.
S 3D-tiskanjem v personalizacijoAnalitsko podjetje Gartner napoveduje, da bo letos kar 90 odstotkov spletnih prodajalcev iskalo možnosti zunanjega partnerstva za podporo novim poslovnim modelom personaliziranih izdelkov s pomočjo 3Dtiskanja.
V letu 2017 bo 20 odstotkov teh prodajalcev že ponujalo personalizirane izdelke. 3Dtiskanje omogoča zagonskim podjetjem znižanje infrastrukturnih stroškov v primerjavi s tradicionalnimi proizvodnimi procesi. Skoraj vsaka kategorija trajnih izdelkov bo doživela hitro rast personalizacije po zaslugi 3Dtiskanja. Gartner napoveduje, da se bodo proizvajalci trudili izkušnjo oblikovanja vse bolj približati uporabnikom. Podjetja, ki bodo prej razvila ustrezno strategijo, bodo na koncu obvladovala večji prostor znotraj svojih kategorij.
Internet stvari (IoT) bo spodbudil dramatične spremembe v
segmentih produktov, storitev in proizvodnih operacij.
Združba Carbanak ukradla več kot 850 milijonov evrovKaspersky Lab, Interpol, Europol in oblasti iz različnih držav so združili moči pri odkrivanju kriminalnega načrta v ozadju ki-bernetskega ropa brez primere. V približno dveh letih so bile fi-nančne institucije po vsem svetu oškodovane za 876 milijonov evrov. Kriminalna združba Carbanak, ki je odgovorna za kiber-netski rop, je uporabljala tehnike iz skupine usmerjenih napa-dov. Načrt zaznamuje začetek nove faze v razvoju kibernetske kriminalne dejavnosti, kjer zlonamerni uporabniki kradejo de-nar neposredno bankam in se ne osredotočajo na končne upo-rabnike.
KASPERSKY LAB
Novi Epsonov distributer v Sloveniji
Podjetje Panteh je v začetku leta postalo uvoznik izdelkov v video segmentu blagovne znamke Epson. Gre za Epsono-ve projektorje za domačo in profesionalno rabo, interaktivne, montažne, prenosne in druge projektorje. Novega distributer-ja so izbrali zato, ker želijo okrepiti prisotnost na slovenskem trgu. V Epsonu poudarjajo, da se bo podjetje Panteh v celo-ti posvečalo razvoju tega zelo pomembnega poslovnega pod-ročja.
PANTEH
Galaxy A in Note Edge v SlovenijiSamsung Electronics je slovenskemu trgu predstavil novo gene-racijo pametnih telefonov: Galaxy A5 in Galaxy A3 ter prvi pame-tni telefon z ukrivljenim robom Galaxy Note Edge. Serijo Galaxy A odlikujeta večfunkcijska sprednja kamera in izjemen zaslon za popolne »selfieje«. Veliko pozornosti so namenili tudi varova-nju zasebnosti uporabnikov, ki bodo svoje podatke in fotografi-je zdaj lahko zaščitili s posebnim geslom. Ukrivljeni rob pametne-ga telefona Galaxy Note Edge omogoča dostop do pogosto upora-bljenih aplikacij in funkcij telefona z eno samo potezo. Telefon je oprem ljen z naprednim pisalom S-pen in s kamero ločljivosti 16 milijonov pik, ki omogoča snemanje pod kotom 90 stopinj ter pa-noramsko slikanje.
SAMSUNG
na K r aT K o