A K T U A L N O VPRAŠANJE

VOLITVE V NOVE OBČINSKE L J U D S K E ODBORE N A J BODO MOGOČNO POTRDILO NEZLOMLJIVE V O L J E JUGOSLOVANSKIH NARODOV ZA KREPITEV NEODVISNOSTI NA­SE DRŽAVE, NJENE NEZMOTLJIVE MIROLJUBNE POLITIKE IN MEDNARODNEGA SODELO­VANJA !

PODPRIMO NA VOL ITVAH TISTE KANDIDATE, KI SO S SVOJIM DOSEDANJIM D E ­L O M IN PRIZADEVANJEM DAJALI NAJBOLJŠE JAMSTVO, DA SE BODO OBČINE RAZVI ­J A L E V OKVIRU NAŠIH SPLOŠNIH INTERESOV TER INTERESOV POSAMEZNIKA!

PRI VOL ITVAH NE PREZRIMO MLADIH LJUDI IN ŽENA! VOLIMO V L J U D S K E ODBORE NAJBOLJŠE BORCE ZA SOCIALIZEM!

(Im proglasa GO SZDLJ)

A K T U A L N O 'VPRAŠANJE

mm mm mm mmm mwm± mm

M L A D I IMAJO BESEDO

G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

L E T O X . ST . 81 — C E N A D I N l t . — K r a n j , 18. oktobra 1957

Hitreie - in hkr

N a povabi lo Okra jnega k o m i ­teja L M S K r a n j so se v pone­deljek, 14. oktobra zbra l i v dvo­ran i O L O m l a d i kand ida t i z vse Gorenjske . Predsedn ik O b L O K r a n j V i n k o Ha fner j i h je se­znan i l z bodočimi na logami ob­činskih l j u d s k i h odborov. K a n ­d idatom je odgovor i l tud i na vsa vprašanja, k i so m u j ih za ­stav i l i .

Večina m l a d i h kandidatov se je doslej ude js tvova la le v m l a ­d i n s k i organizac i j i , zato j i m je delo v organih oblast i i n druž­benega uprav l j an ja nekaj po­vsem novega. N i čudno tor »j, da so pred laga l i , naj b i se po vo l i t vah s tovarišem Ha fner j em ponovno sešli i n se še podrob­neje pogovor i l i o v log i i n nalo­gah l j u d s k i h odborov. P r a v vs i navzoči so na posvetovanju i z ­raz i l i pr iprav l jenost za delo v posameznih svet ih, četudi ne bodo i zvo l j en i v l judske odbore. Neka j m l a d i h kandidatov s tega posvetovanja predstav l jamo t u ­d i bra lcem.

Lo jze Kalinšek i z Cerke l j je povedal našemu sodelavcu, da je b i l a m lad ina v tej občini do l ­go časa prepuščena sama sebi i n da so člani L M S šele letos uspe l i navezat i tesnejše st ike z osta l imi organizac i jami . V oba­dva zbora so v občini pred laga l i m lad inc i 14 kandidatov iz svo j ih vrst. Po večini so to napredn i

Premijo naj bodo res premije - Smotrno usposabljanje kadrov v industriji Analitska ocena delovnih mest se bo ponekod zakasnila

A n a l i t s k a ocena de l ovn ih mest, ena (temed najpomembnejših na log podje­ti j din gospodarsk ih organizac i j v l e ­tošnjem letu, se po lagoma bliža k o n ­cu. P r v o fazo ana l i t ske ocene, se p r a ­vil popis i n opis d e l o v n i h mest, je do konca j u n i j a op rav i l o 36 od skupno 62 i n d u s t r i j s k i h podjeti j v natšem .okra­j u . Neka j podjeti j p a še avgusta n i končalo itega dela. " Tova rna »Iskra« n i rnipgla op rav i t i op isa d e l o vn ih mest predvsem zarad i težav p r i določanju de l ovn ih mest v p ro i z vodn j i , 'tam k je r « o .uporabl ja l i z a kategor izac i jo grupe, delno k r i v d o p a 'je iskatji tud i v ne ­zadostnem zan iman ju organov v pod­je t ju . S tako imenovano p r v o fazo v avgustu n i s ta končali še podjet j i K e ­mična t ova rna v iPodnaintu i n »Alka« v D u p l j a h . Toda v septembru so delo precej pospešili, talko d a Je upat i , da bo opis k m a l u končan. r

Z drugo fazo — analitično oceno de l ovn ih mest — je do konca avgusta začelo 24 podjet i j . To delo b i mora l o b i t i končano do k o n c a tega meseca. V enda r ga k l j u b t e m u neka te ra pod ­jet ja no bodo mogla o p r a v i t i p ravo ­časno ter jbodo podaljšala to obsežno delo do konca leta. To so podje t ja : T o v a r n a ve r i g v Lescah , »Iskra«, »P le­tenina«, »Planika«, »Sava« iiz K r a n j a , Kemična t o va rna v Podnar tu , L I P »Je­lovica«, »Sešir« i n »Odeja« i z Škofje L o k e ter »Pletenina« i z Lesc . L e v Železarni so n a pod lag i s istema, k i je •enoten iza vse železarne v državi, ž t v ce lot i končali analitično ocenitev de­l o vn ih mest i n se že p r ip rav l j a j o n a razpravo v k o l e k t i v u .

V sliki in besedi

m • Š I R O K E C E S T E

Z A H T E V A J O T U D I Bi

Š I R O K E M O S T O V E ,

T U D I N A L I P N I C I

G R A D E N O V M O S T

N E Z A D O S T N E P R I P R A V B T P O D J E T J I H

Z a p r v o fazo ana l i tske ocene de lov­n i h mest b i se m o r a l i v podjet j ih te­mel j i te je p r i p r a v i t i . P r edvsem b i mo ­r a l i po jasnjevat i maimen analitične oce­ni tve . Toda sedaj, k o je to delo v ve­čini podjet i j že oprav l jeno, l ahko ugo­tav l jamo, d a so b i le p r a v p r i p ra v e zelo pomanjk l j i ve . V mnog ih k o l e k ­t i v i h namreč neka t e r im še sedaj n i povsem jasno, zakaj je b i lo potrebno lo t i t i se tako obsežnega dela. P r a v ta ugotovitev je b i l a pos ledica dos t ik ra t površno opravl jenega de la .

Kaže, da mnog im samo bistvo n i povsem jasno. N iso b i l i r e d k i p r i m e r i , ko so de l avc i p r i op isu svojega de l a oz i roma mesta nava ja l i , da imajo p r e ­n i zke plače. T o potr juje , d a so po ­nekod analitično oceno poveza l i zgolj s t a r i f n i m i vprašanji v podjet ju, n t pa s p rob l em i boljiše organizac i je dela, smotrnejše kad rov ske po l i t ike , siste­matičnega proučevanja pogojev itn v a r ­nost i p r i de lu , načrtnega strokovnega usposabl janja de lavcev iin uslužben­cev i td .

V z r o k e <za te neuspehe je t reba i ska t i tud i v s labem s is temu de la neka te r ih s i n d i k a l n i h ipodružnic, k i » o bolj a l i manj opust i l e neposreden st ik s član­s t vom i n so se omejeva le le n a akci je s ind ika lnega ak t i va , k i pa niso do­segle vseh de lavcev .

P O M A N J K L J I V A POMOČ ZDRUŽENJ

Združenja, k a t e r i h na loga je b i l a n u d i t i s t rokovno i n tehnično pomoč

podjet jem p r i ana l i t sk i oceni d e l o v n i h mest, niso i zpo ln i l a svoje naloge. Se najaktivnejšo jo b i lo Združenje tek­st i lcev, podjetij lesno stroke ter g u ­marske industr i j e . Skora j nobene po ­moči pa ne n u d i podjet jem Združe­nj o meta lno-prede lova lne indus t r i j e m so zavol jo tega podjet ja v zelo težkem položaju. M i m o tega p a je čutiti, da al nekatera združenja (tekstilci ) last i jo edino prav i co pečati se z analitično oceno de l ovn ih mest v pod je t j ih i n ne želijo sode lovanja i d r u g i m i organi .

S M O T R N O S T R O K O V N O U S P O ­S A B L J A N J E K A D R O V V

I N D U S T R I J I

Iz sk lada za k a d r e p r i O L O »o i z ­d v o j i l i 10% sredstev za vzgojo kadrov v trenažnih cen t r ih v posameznih p o d ­je t j ih . T eh sredstev je približno 9 m i ­l i j onov d inar j ev . V neka te r ih podjet­j i h so t i trenažni cent r i dosegl i že do ­kaj zav id l j i v e uspehe i n b i j i m b i l o potrebno še nadal je n u d i t i v ses t ran­sko pomoč. T o d a po jav i l e so se n e ­katero težnje, da b i omenjen i denar nekako r a zde l i l i med vsa podjet ja, k a r b i seveda ne b i l o popo lnoma prav . T e m u stališču nasprotuje tud i o k r a j n i svet za delo, k i je s k l e n i l imenova t i posebno komis i jo , k i naj b i določila m e r i l a za dodel jevanja denar ja iz te­ga sk l ada . K o m i s i j a naj b i proučila sedanje uspehe, dosežene v obstoječih trenažnih cent r ih , po tem pa n a p o d l a ­gi tega dode l i l a t i s t im podjet jem, k i so že dosegla določene uspehe i n t u d i

žrtvovala za vzgojo kad rov las tna sredstva, tud i del sredstev iz omenje­nega sk lada .

P R E M I J E N A J B O D O R E S P R E M I J E

V z ve z i s po jav i , ko so neka t e ra podjet ja na Goren j skem p red k r a t k i m izplačevala premi j e za vse leto skupaj (pr imer neka te r ih podjet i j , ko so letos avgusta izplačevala premi je ze celotno lansko leto!) je s k l e n i l svet za delo pred lagat i oz i roma priporočiti podjet­j em, naj b i izplačevala premi j e po možnosti vsak mesec, če ne pa v n a j ­daljšem pres l edku t r eh mesecev. V naspro tnem p r i m e r u namreč p remi j a ne pomen i t istega vzpodbudnega čini­te l ja v pro izvodnj i ! i n se sprevrže p ravzaprav v neko ob l iko de l i tve do­bička a l i d o p o l n i l n i h plač. Tako s t a l i ­šče sveta je brez d v o m a povsem .pra­v i lno , i 1

N a pod lag i uredbe o plačah bodo pr is to jnost i s tega področja prešle z n o v i m le tom n a občinske l judske o d ­bore i n n j ihove organe dela. Zato merti svet za delo, da b i m o r a l i nov i občinski l j u d s k i odbor i posve t i t i t emu vprašanju vso pozornost i n s t remet i za tem, d a b i dob i l i za to področje k a r najustreznejši kader . To ne bo l ahka naloga, v endar jo bo treba k l j u b temu čimprej uresničiti, saj je z n a n a stvar, da je to de lovno torišče p r i občinskih l j u d s k i h odbor ih , razen r e d k i h iz jem, dokaj zanemarjeno.

I. A .

mladinci-zadružniki, k i so tud i na zbore vo l i v cev p r iha ja l i p o l -noštevilno. Ce rk l j anska m lad ina bo letos poskrbe la za okras i tev volišč, za 29. november pa se pr ip rav l j a na odkr i t je spome­n i k a p a d l i m skojevcem. Tovariš Kalinšek je prepričan, da bodo odborn ik i - m l a d i n c i na sejah l judskega odbora zastopal i sploš­ne kor i s t i i n da ne bodo glaso­v a l i le vsak za svojo vas, kot se je to večkrat dogajalo do­slej .

Tov . I r tno M lakar j e vo , abso l ­ventko gradbene fakultete , so k a n d i d i r a l i v Sko f j i L o k i . V službi je p r i komuna lnem pod­jet ju, k jer j i je ko l ek t i v zaupa l mesto predsednika upravnega odbora. I z jav i la je, da je po nje­nem mnen ju O b L O Skof ja L o k a zadnje čase ve l iko nap rav i l i n da se bo v p r ime ru i zvo l i t ve zavzemala v l judskem odboru predvsem za uredi tev kana l i z a ­ci je i n vodovoda.

Iz »Elana« v Begun jah so b i l i na posvetovanju kar tri je m l a d i kand ida t i : Tončka Kovačiceva, Jože V id i c i n Janez Mande i j c . Tovarišica Tončka je doslej de­la la le v m lad insk i organizac i j i , tovariš Mande i j c se je ze uve­l j a v i l v de lavskem svetu, tova­riš V i d i c pa je b i l nekaj časa celo predsednik OočinsKega ko ­mite ja L M S v Radov l j i c i . Zdaj je član Sveta za delo i n Uprav ­nega odbora stanovanj sitega sk lada O b L O Radov l j i ca , i z j a v i l je, da je delo v svet ih najooljša šola za bodočega odborn ika . O m l a d i n i v »Elanu« so t i tovariši povedal i , da je zelo de lavna i n da je močno zastopana v de lav­skem svetu i n upravnem odbo­r u podjetja.

Tovariš I las irn Hađiomerović je prišel na posvetovanje kot kand ida t zbora pro izva ja lcev v tržiški p red i ln i c i . V tovarn i je od 12 kandidatov 6 mlad incev , za katere p rav i , da so v s i z ve­sel jem spre je l i kandidature . To ­variš H a s i m s i želi predvsem to, da b i de lavs tvu iz okoliških kra jev čimprej omogočili vožnjo na delo i n domov z avtobus i . Večina m l a d i h tržiških vo l i v cev s i , po njegovem mnen ju , želi, da b i v Tržiču u red i l i kopališč« in pa seveda to, da b i m lad ina dob i la p r imeren prostor za sha-janje. *

K a n d i d a t V i n k o I sk ra iz B o ­hin jske B i s t r i c e je pr ipovedova l o življenju mlad ine v boh in j ­skem ko tu . Letos so b i l i člani L M S v tej občini še posebno de lavn i , saj so zgrad i l i smučar­sko progo i n u r ed i l i več vas i , da bo n j ihova podoba za tujce bolj privlačna. M l a d i n a je v k l j u ­čena tud i v Svobodo i n A v t o -moto društvo. Občinski komi te L M S bo v novembru p r i r e d i l seminar za vodite l je vseh osnov­n i h organizaci j v občini, da se bodo l e - t i seznani l i z bodočimi nalogami . Ob koncu je tovariš I skra še p r i pomn i l , da m lad ina v B o h i n j u zelo pogreša zabave. Letos bodo poskušali uvest i ples i zmenoma v B o h i n j s k i B i s t r i c i i n Cešnjici, da se bodo m l a d i n c i med seboj spoznal i tud i po d r u ­žabni s t ran i . -ey

»PREMALO POVEZAVE MED DELAVSKIM SVETOM IN OBČINO«

T u d i tokrat razgovor z nov inarskega večera v K r o p i .

Tovar iS Janez Z u p a n , p r edsedn ik de lavskega sveta tovarne »Plamen« v K r o p i , je odgovar ja l p r ed k r o p a r s k i m i i n okoliškimi poslušalci.

»Tovariš predsednik , a l i n a m lahko poveste ne­kaj o načinu dela de lavskega sveta in njegovem sestavu?«

»Naš de lavsk i svet šteje 32 članov. M e d n j i m i je 5 mlad incev i n 2 ženi oz i roma 29 delavcev i n 3 uslužbenci. V de l avskem svetu so preko svo j ih članov zastopani v s i o b r a t i podjet ja. N a sejah smo ra zp rav l j a l i o vseh najvažnejših p r o b l e m i h pod ­j e t ja ; tako o izboljšanju kva l i t e t e i zde lkov , z m a n j ­šanju odpadka, r e k o n s t r u k c i j i tovarne itd.«

»Kakšna je povezava de lavskega sveta z u p r a v ­n i m odborom i n u p r a v o podjetja?«

•»Do nedavnega odnosi med d e l a v s k i m svetom, u p r a v n i m odborom i n upravo podjet ja niso b i l i z a ­dovo l j i v i . S p r i z adevan j i pa smo uspe l i spet pove­

zat i delo o rganov de lavskega samouprav l j an ja i n uprave.«

»In povezava m e d de l a v sk im sve tom i n občin­s k i m l j u d s k i m odborom?« 4

»Odnosi m e d d e l a v s k i m svetom i n občino niso najboljši. V začetku smo občino obveščali i n v a b i l i n a seje, vendar se v a b i l u niso odz i va l i . Zato se nam je zdelo nepotrebno, da tako de lamo še naprej i n smo % obveščanjem preneha l i . V s e k a k o r b i b i l i t i odnosi l ahko z maio več ra zumevan ja s s t ran i Občino boljši.«

»Tovariš Zupan , kako se odraža v vašem pod ­j e t ju sk rb za de lavce? K a k o je ure j ena p r ehrana i n stanovanjsko vprašanje?«

»Podjetje^daije za t iste abonente, k i se hran i j o v menz i subvenci jo . s tanovan jsko vprašanje z a sedaj še n i rešeno. L a n i smo ho te l i g rad i t i dve 4-stano-van j sk i hiši, v enda r n a m občina n i mog la dat i po­trebnega k r ed i t a . U p a m pa«, d a bomo ta načrt v najkrajšem času l ahko uresničili.« L j .

A V političnem odboru Genera lne skupščine O Z N že nekaj dn i traja načelna razprava o razorožitvi. V razpravo je posegel tud i vod ja jugos lovanske de­legacijo državni sekretar Koča Popović, k i je med d r a g i m de ja l : »Vprašanje, o ka te rem ra zp rav l j a ­mo, je po eni p la t i nenavadno zapleteno. P o drug i pa je položaj, v kate rem smo, v marsičem jasen. P r edvsem je jasno, da k l jub vsem pogajanjem i n poskusom nI b i l dosežen noben konkre ten uspeh i n da s« oborožitveno tekmovanje dejansko nada l ju ­je T i eda l j e ostrejši obliki.« N a podlag i izkušenj i n težav v dosedanj ih napor ih na področju razoro­žitve i n na podlag i zahtev sedanjega položaja l a h ­ko povzamemo nekatera osnovna načela za dosego sporazuma. — Zaželen je splošni sporazum o razo­rožitvi. Napredek pa je moč doseči samo s sporazu­mevan jem, pr iprav l jenost jo na kompromis ob enot­n i podpor i vsoh, toda ne s preg lasovanjem. V s a k načrt o razorožitvi mora zajeti tako konvenc iona lno kot atomsko orožje ob ustrezn i kon t ro l i . Da l j e — potrebno je ured i t i h k r a t i vprašanje razorožitve i n kontrol«, p r i čemer mora b i t i vendar le jasno, da j c kon t ro l a zarad i razorožitve, ne pa obratno.

A Iz Cambr idgea poročajo, da so opazoval i sov­j e t sk i umetn i satel it samo z enega ameriškega ob­servator i ja . Z večine osta l ih observator i jev pa so opazoval i raketo, k i l e t i v neposredni bližini sate­l i t a i n je 50 de 100-krat svetlejša od njega. S harwardsk«ga' observator i ja so opazoval i raketo skoraj 0 m inu t . A V sredo je predsednik repub l ike Jos ip B ro z -T i t « spreje l n a B r d u p r i K r a n j u belg i jskega m i n i ­s tra za promet i n znanega p r v a k a belg i jske soc ia­listične s t ranke E d v a r d a A n s s c l a . A S i r i j a je uradno zahtevala , naj Genera lna s k u p ­ščina O Z N posebej obravnava položaj na Bližnjem V z h o d u . S i r i j s k a zahteva je obrazložena v p i smu , ka te remu je priložena spomenica, k i opozarja na zbiranj« turških čet na s i r sk i me j i ter na to, da v tu j in i delujejo z namenom, da b i v r g l i sedanjo s i r ­sko v lad« . Gene ra lna skupščina na j b i ustanov i la mednarodno nevt ra lno komis i jo , k i b i proučila ta položaj. Z u n a n j i m in i s t e r S i r i j e Šalah B i t a r je p r i p redsedn iku Genera lne skupščine Monroe ju zahte­va l nu jen sestanek splošnega odbora, k i naj b i pro­učil s i r i j sko zahtevo. A Ob odhodu jugos lovanske gospodarske delega­ci je i z VVashingtona, k i se je razgovar ja la o n a ­da l jn j i a m e r i l k i pomoči, je vod ja delegacije A v d a H u m a ob odhodu de ja l nov ina r j em: »Razgovarjali smo se o številnih gospodarskih vprašanjih na širši • snov i i n višji r a vn i kot do sedaj. V celot i je moč uspeh ra i govo rov poz i t i vno oceni t i . Razgovar ja l i •me s« tud i s p reds tavn ik i Mednarodne banke za obnov« l n razvo j ter mednarodnega monetarnega sk lada . Jugos l av i j a j « zapros i la monetarn i sk l ad za posojil« l n je b i lo v tem smi s lu dogovorjeno, da bo v aačetku novembra prišla v Beograd posebna komis i j a monetarnega sklada.« A V M i l a n u se Je predvčerajšnjim začel XI . k o n ­gres Soc ia ldemokra tske stranke, k i Jo vod i G iuseppe Saragat. N jegova s t ranka i m a v par lamentu 19 po­slancev. A V zvez i i vzpostav i tv i jo odnošajev med Jugo­s lav i jo i n Nemško demokratično repub l iko je v po­ročilu državnega sekre tar ia ta za zunanje zadev« med d rug im rečeno: »Narodi Jugos lav i j e , k i J ih učijo Izkušnje pretek lost i , s last i pa Izkušnje i z zad­n j ih dveh sve tovn ih vo jn , so življenjsko zaintere­s i r an i , da se nemško vprašanje reši n a demokra ­tičen način i n da zarad i njega ne nastane škoda v i v « i l i m i r o m . Jugos l ovanska v l ada želi, da v s m i ­s lu njen« Isvenblokovske po l i t ike ak t i vne koeks i -st«uc« razv i j a dobre odnose z obema nemškima d r ­žavama i « t « v prepričanju, da s tem istočasno podp i ra nemško združitev.«

L J U D J E IN D O G O D K I

POGUMNI ODPOR PRITISKU

I Z D A J A Č A S O P I S N O Z A L O 2 N I S K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J Š E K / T E L E ­F O N U R E D N I Š T V A S T . 475 , 397 — T E L E ­F O N U P R A V E S T . 476 / T E K O Č I R A Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U

« l - K B - l - 2 - 1 3 5 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 600 D I N A R J E V , M E S E Č N A 5 0 D I N A R J E V

Nov i ca , k i je v nedeljo p r i h i ­te la z Bližnjega vzhoda, je raz­b u r i l a zahodne duhove, med arabsk im svetom pa v zbud i l a v a l navdušenja. V s i r skem p r i ­stanišču L a t a k i j i so se i zkrca l e egiptovske čete. N j ihovo število res n i ve l iko , gre le za k a k i h 1000 mož, vendar pa je pomen egiptovske vojaške pomoči ie precejšnji.

P ravzaprav , če ocenjujemo mednarodne dogodke, moramo odkr i to reči, da tuje čete n a ozeml ju ka te reko l i dežele, pona­vad i ne pomeni jo nič dobrega. To zato, ke r običajno pomeni jo tujo okupaci jo , a l i pa vsaj tuje vmešavanje v notranje zadeve prizadete dežele.

Toda v tem p r i m e r u je d r u ­gače.

N a d S i r i j o so se v zadnjem času zg rn i l i težki ob lak i . . Z Z a ­hoda se je začutil nenavadno močan pr i t i sk na malo arabsko deželo. C i l j te gonje pa je spre­men i t i uradno s i rsko po l i t iko , k i je spričo svoje neodvisne usmer i tve t rn v očesu b lokov­sko razpoloženim zahodnjaškim strategom. Seveda se vsa ta go­nja prot i S i r i j i s k r i v a za p l a ­ščem razn ih obtožb, da je S i ­r i j a posta la »sovjetski agent«, »orodje mednarodnega k o m u ­nizma«, i n »morebiti napadalec na sosednje dežele«. Takšno in podobne obdolžitve seveda ne morejo — razen .posameznih lahkovernežev — nikogar pre­s lep i t i . K a k o naj b i ma la S i r i j a ogrožala tako močne sosede kot so n . pr . Turčija a l i Izrae l . M a j h n a prepričljivost teh ob­tožb pa ne sk rb i avtorjev k a m ­panje ; zadoščajo j i m to l iko, da lahko ustvar ja jo napeto vzdušje na Bližnjem vzhodu i n potrebno ozračje za morebitno »posredo­vanje« pro t i »sirski i n sovjet­sk i ag r es i j i « . . .

To so vsekakor težke ure za S i r i j o . Vprašanje je, kako b i se up i r a l a tako močnemu pr i t i sku , če ne b i ime l a za seboj podpore d rug ih a rabsk ih dežel, z last i Eg ip ta . P r a v Eg ipt je b i l zdaj

t i s t i , k i je z las tn imi četami j av ­no i z ra z i l pr iprav l jenost , da za vsako ceno podpre S i r i j o i n njen odpor prot i tu j emu p r i t i ­s k u . V K a i r u prav gotovo niso pozab i l i s i rske pomoči v hud ih časih sueške vojne. Tedaj so S i r c i preseka l i naftovode, k i vo ­dijo skoz i S i r i j o , i n tako p r i z a ­de ja l i anglo - f rancosk im napa­da lcem hud udarec, ne glede na to, da so s tem tud i sami t rpe l i občutno gospodarsko škodo (naftovodi prinašajo S i r i j i g lav­n i v i r dohodkov) . To je b i l a ak-

Predsedn ik Naser

c i ja , k i je pričala o arabsk i so­l ida rnos t i ; b i l a pa je tud i eden p r v i h ukrepov , k i je da l opr i ­j eml j i vo pomoč drug i a rabsk i deželi namesto dotedanj ih šte­v i l n i h , a brezp lodnih so l idar­nostn ih iz jav i n dek larac i j .

Eg ipt zdaj vrača svoj dolg S i r i j i . V n jen ih težavah j i je priskočil na pomoč z dejanjem i n ne zgolj s p ra zn im i obet i .

So seveda krog i na Zahodu , k i so s i nemudoma raztolmačill

to pomoč po svoje. Trd i jo , da je to nov dokaz s i rske i n egiptov­ske »napadalnosti«. K d o r je do zdaj ver je l »dokazom« o s i r ­s k i k r i v d i , bo morda tud i zdaj l ahko pomis l i l , da batal jon eg iptovsk ih vo jakov pomeni »vel iko nevarnost« za varnost Zahoda . T r e znemu opazova lcu pa je jasno, da 1000 eg iptovskih vojakov, k i so se i z k r c a l i v S i ­r i j i .vojaško ne pomeni dosti , pa naj s i bodo še tako moderno oboroženi a l i i zvrstno i zur j en i .

N j i hov pomen n i v vojaški s i ­l i , ampak v simboličnem pome­n u , k i ga i m a egiptovska pomoč S i r i j i . Eg ipt s tem n i da l d r u ­gega dokaza kot tega, da bo podpr l z v s em i s i l ami S i r i j o v njeni obrambi neodvisne po l i t i ­ke. Obe deželi pa tako jasno dokazujeta, da se ne m is l i t a z lepa uk l on i t i tu jemu p r i t i s k u i n da sta pr ip rav l j en i le drago prodat i svojo neodvisnost i n svobodo.

Takšen korak je b i lo p ravza ­prav pričakovati od Eg ip ta kot vod i lne arabske dežele, k i se zavzema za suvereno po l i t iko i z ven obstoječih političnih i n vojaških b lokov. Ob nezasliša­nem p r i t i s k u na Si r i j o pa so tud i druge arabske dežele, pa čeprav so bol j a l i manj pod zahodnim vp l i v om , podprle s i r ­ske brate i n se znova i z rek le za arabsko vzajemno pomoč. To je vsekakor poz i t iven element v odnosih na Bližnjem vzhodu, z last i odkar j c tako imenovana Eisenhovverjeva dok t r ina zase­dala seme razdora med arabske narode. Z a l pa so raz l ike v sta­liščih med posameznimi a rab­s k i m i deželami še vedno znat­ne, tako da še n i v ide t i očitnej­ših znamenj ponovnega arab­skega združevanja.

Ce pa b i i zkrcanje eg iptovsk ih čet pomeni lo več kot samo akt dvostranskega egiptovsko - s i r ­skega zavezništva i n b i b i lo to znamenje novega vsearabskega preporoda, potem b i bi lo treba takšne akc i je dvakrat pozdrav i ­t i . M A R T I r J T O M A Z l C

k ra t k o, * v e n d a r z a n i m i v o T O N E B O L E N A J E S E N I C A H

Član Izvršnega sveta L R S tov Tone Bo l e je v torek popoldne govor i l na Jesen icah o osnutku novega zakona o de l i t v i dohod­ka . Posvetovanja se je udeležilo več kot 100 l j ud i , p redvsem čla­nov osrednjega i n g r u p n i h de­l a v s k i h svetov, upravnega od ­bora tovarniškega komi te ja Z K S , s ind ika ta i n drug ih . D i r ek to r f i ­nančnega sektor ja jeseniške že­lezarne tov. R a v n i k je udeležen­cem p r i k a z a l v p l i v novega z a ­kona na del i tev dohodka v 2e lezarn i . Udeleženci posvet > van ja so se obvezal i , da bodo o osnutku novega zakona o de l i t v i dohodka razprav l j a l i z v s em i člani ko l ek t i va . P o j .

D E S E T L E T K L I M A T S K E G A OKREVALIŠČA N A P O S A V C U

Konec tega meseca se bo po­s lov i l a od k l imatskega ok reva ­

lišča na Posavcu v Podnar tu zadnja i zmena okrevancev v l e ­tošnji sezoni. O d ustanov i tve t « pomembne ustanove je poteklo že 10 let i n v tem času jo je obiskalo več kot 2000 bo ln ikov , k i so prišli iz bolnišnice T B C na G o l n i k u . Povprečno se je zadrževal v okrevališču na P o ­savcu vsak okrevanec po mesec d n i a l i tud i več. Številen obisk pomeni ob jub i l e ju ka r lepo b i ­lanco tako majhne ustanove.

Z. F.

ObLO K R A N J BO NAROČIL N A C R T E Z A C E S T N O OMREŽJE V K R A N J U

Občinski l j u d s k i odbor K r a n j je v četrtek, 17. oktobra, sk l e ­n i l , da bo v proračunu za leto 1958 potrebno zagotovit i m i l i ­jon d inar jev za plačilo načrtov cestnega omrežja v K r a n j u . T u gre predvsem za začasno t r a n ­zitno cesto, k i jo bodo spe l ja l i

gospodinjskih in komunalnih servisih na podeželju? K o so naši repor ter j i ob i ska l i občini Ce rk l j e ,

Goren jo vas ter železarsko K r o p o , so v ra zgovo r ih zap ros i l i posamezne l j u d i za mnenje o tem, k a k o b i se dalo v vsakodnevnem žiivljenju, p r edv s em z a ­pos len ih žena lin mater olajšati n j ihovo de lo .

Dolbiili iso dokaj z an im ive i z j ave : Tovarišica Šmitkova, K r o p a : »Vsekakor b i b i l o

potrebno organ iziiirati v K r o p i k r p a l n i c o , šival­nico , serv is za izposojanje gospod in jsk ih pripomoč­k o v ; mi ls l im, da b i l a h k o d a l a pobudo z a to s i n d i ­k a l n a organ izac i ja v t o va rn i »Plamen«.«

Tovarišica Skofičeva iz Ce rke l j , mat i desetih otrok je de ja la : »Milslim, d a ibi v c e r k l j a n s k i o b ­čini l ahko us tanov i l i k rpa ln i c o i n m o r d a p ra ln i co , da b i b i l o na ta način t i s t i m ženam, k i ima jo v e l i ­ko otrok, p a tud i d r u g i m olajšano delo.«

Tovarišica K a l a n o v a , C e r k l j e : »Potrebo po go­spod in jskem se r v i su čutijo skoraj vse žene, tud i tiste, k i niso zaposlene. Toda zd i se m i , d a b i m o ­r a l i t u d i možje, k i so p r a v tako neposredno za in t e ­r e s i r an i za vzgojo o t rok i n napreden razvoj d r u ­žine, več pomagat i ženam.«

Tovariš Petrač, ' K r o p a : » V K r o p i b i m o r a l i po ­budo, k i so j o sprožili žo pred več l e t i -glede so­dobn ih t r govsk ih i n gos t insk ih l oka lov ter pekarne, čimprej uresničiti. Mi.silim, da b i b i lo t r eba pobudo Socialistične zveze k a r se da h i t r o realizirati.«

Nekate re gorenjevaške žene n iso želele, da b i j i h v naši anke t i imenova l i . P rav i j o , d a je mise lnost o tem, d a ženo nimajo svojega mesta v j a vnem življenju, v občini Goren ja vas še vse preveč udo­mačena.

De ja le so, d a se ta mise lnost kaže tud i v vsak­dan jem življenju. D a l e so že pobudo za vrsto s t va r i , k i b i j i m olajišale n j ihovo delo, vendar i z te moke n i b i l o k r u h a . T u d i otroške j a s l i so že i m e l i v P o l j a n a h , vendar matere niso pošiljalo t ja svo j ih otrok. Iz preprostega raz loga , k e r se j i m to n i zdelo umestno.

Pobude žena ilz Cerke l j i n K r o p e b i kaza lo čim­prej uresničiti; ha loga mnotžičnih organizac i j v G o r e n j i vas i p a bo v p r v i v r s t i šele prepričevanje i n vzgo ja žena, da se bodo t u d i one začele bol j uve l j a v l j a t i v javnos t i z ' las tn imi pred log i i n m n e ­n j i . I. A .

za g imnazi jo . Načrte bo že letos naročil oddelek za gradbene i n komuna lne zadeve na osnov i ide jn ih projektov.

P R I P R A V E N A A K A D E M I J O Z A P R O S L A V O 4 0 - L E T N I C E O K T O B R S K E R E V O L U C I J E

Svoboda v K r a n j s k i gor i je prevze la obveznost, da bo ob 40-letnici Oktobrske revo luc i j e naštudirala akademi jo z i zb ra ­n i m programom. S to akademi jo bo potem gostovala po vseh k r a ­j i h Zgornjesavske dol ine. E p i ­demi ja gr ipe je za nekaj časa zav r l a pr iprave , vendar so n a ­črti že pr ip rav l j en i . Razvese l j i vo je, da bo p r i t em sodelovala predvsem mlad ina , k i jeml je svoje ku l tu rno poslanstvo zelo resno. S.

N A G O R E N J S K E M J E P O T R E B N A P L A N I N S K A

P O D Z V E Z A

P l a n i n s k a društva na Goren j ­skem že dl je časa razmišljajo, o ustanov i t v i Goren jske p lan inske podzveze, k i b i združevala vseh 18 društev i n usmer ja la n j ihovo delo. Z a 10. oktober je b i l že predv iden in f o rmat i vn i sestanek zastopnikov vseh p l a n i n s k i h d r u ­štev i n gorsk ih reševalnih po­staj kran jskega okra ja , da b i se na n jem pogovor i l i o ustano­v i t v i podzveze. Toda do tega sestanka iz neznanega v z roka n i prišlo. P l a n i n s k a podzveza b i b i l a za društva vsekakor po­trebna, saj b i j i m le-ta l ahko zagotovi la tud i potrebno f i nan ­čno pomoč Okra jnega l judskega odbora. - an

S P O R T

V nedeljo, 13. oktobra je Av to -moto društvo Ce rk l j e na Goren j skem pr i r ed i l o društveno ocenjevalno vožnjo na 17 k m dolgi progi . Vožnje se je ude­ležilo 28 vozačev, 25 motor istov i n tr i je av tomobi l i s t i . N a tej izredno uspe l i p r i r ed i t v i , k i je p r i v ab i l a na progo številne gle­dalce, je zmagal Boh inc Joža, k i je i m e l najmanj kazensk ih točk i n tako osvo j i l p oka l za leto 1957/58. D r u g i je b i l B o b ­nar Stane, t ret j i pa Ob lak J a ­nez, -ne

S P R E D V O L I L N I H Z B O R O ­V A N J V K R A N J S K I OBČINI

V k r a n j s k i občini je b i lo v torek zvečer več p redvo l i l n ih zborovanj , na ka te r ih so govo­r i l i p redvsem o perspekt i vnem načrtu de la bodočega l judskega odbora i n nekater ih vprašanjih v zvez i s p r i p r a vam i na vol i tve . Ta zborovanja so b i l a v N a k l e m , Šenčurju, na R u p i i n Predos-Ijah slabše ob iskana kot zbor i vo l i vcev .

V N a k l e m so v razprav i spet pogreva l i s tvar i , o ka t e r ih so govor i l i že na zbor ih vo l i vcev — (most na Okrog l em, e l ek t r i f i ka ­c i ja nasel ja itd.). V o l i v c i so gra ­j a l i dosedanje odbornike , češ da niso b i l i sposobni prenest i z a ­htev vo l i vcev na občino. P r e d ­vsem se v N a k l e m zavzemajo za most na Okrog l em, za kate­rega je baje da la občina m i l i j on dinar jev. To pa je premalo i n vo l i v c i so i z jav i l i , da s i s tem denar jem ne morejo pomagat i .

V G o r i c a h se je na predvo­l i l n e m zboru zbra lo okrog 50 l jud i . G o v o r i l i so največ o šoli, o vzdrževanju cest, za ka r ima kra j evn i odbor premalo sred­stev, četudi vaščani sami pre ­cej pr ispevajo.

. . . I N N A J E S E N I C A H

V ponedel jek zvečer je b i lo na območju jeseniške občine sk l i can ih več p r edvo l i l n ih zbo­rovanj . Ob i sk n i b i l najboljši. T u d i razprave niso b i l e živah­ne. N a Jesen icah se je zbralo oko l i 100 vo l i vcev , k i j i m je predsednik O b L O M a k s Do l ina r tolmačil deset letni perspekt i vn i p l an razvoja jeseniške občine. Neko l i ko živahneje je bi lo zbo­rovanje na J a v o r n i k u , k jer so razprav la j l i o gradn j i šole, k o ­pališča, mostu čez Savo, trgov­sk ih l oka lov i n podobno.

OBČNI Z B O R R E Z E R V N I H O F I C I R J E V V K A M N I K U

V nedeljo je b i l v K a m n i k u občni zbor občinskega društva reze rvn ih of ic i r jev ob zadovo l j i ­v em ob isku članov. Iz poročila, k i sta ga podala predsednik Stane Peček i n ta jn ik Jože M r a k , je razv idno, da šteje društvo 175 članov, k i so povečini na odgo­v o r n i h položajih v občini. V še-

~~stih l e t ih de lovanja se je d r u ­štvo okrep i lo i n osamosvoj i lo . Izdatke k r i j e iz lastne članarine. Za rad i razsežnosti terena i n za ­poslenja članov je težko naj t i p r imeren čas za predavanja , k i so b i l a vsak mesec. A k a d e m i j a i n družabni večer ob p ra zn iku J L A sta b i l a zelo dobro obis­kana . Člani so i z r a z i l i željo, da b i s i večkrat lahko ogledal i n \ j -novejše orožje po garniz i jah. P r i v o l i t v ah je b i l ponovno i z ­vo l jen dosedanj i odbor.

Z.

Z B O R O V A N J E V O D I T E L J E V P O D M L A D K O V R K V K R A N J U

H k r a t i z začetkom pouka z a ­živijo po šolah tud i razne orga­nizaci je . M e d n j i m i po važnosti p rav gotovo n i na zadnjem me­stu Podmladek Rdečega križa. Dolgo vrsto let že deluje, saj bo pros lav l j a l Rdeči križ naslednje leto že stoletnico. M e d o t rok i i n mlad ino oprav l ja še prav po­sebno pomembne naloge. P r e d ­vsem pomaga s svo j im i p l eme­n i t i m i ide jami grad i t i temelj« srčne J tu l tu re i n vzgoje, da bo odnos " m e d mlad ino bolj topel i n tovariški, odnos do starejš'h, bo ln ih , onemogl ih pa naj b i vsebova l več spoštovanja i n l j u ­bezni v besedah i n de janj ih . Podmladek sk rb i za k a r na jbo l j ­ši te lesni i n duševni razvoj otro­škega i n mlad inskega ko l ek t i va , zato je področje njegove dejav­nost i neomejeno.

Vsako leto se postavl ja jo pred podmladke nove naloge. Te mo­rajo poznat i z last i on i , k i kot pover j en ik i prostovol jno prevze­majo delo podmladkov na šolah. V ta namen se je zbralo 10. ok­tobra v K r a n j u 25 prosvetn ih de lavcev s področja šol k r a n j ­ske občine na po ldnevn i semi­nar. Proučili so vse ob l ike de la i n pos tav i l i smernice , da b i pod­m l a d k i R K v tem šolskem letu zaživeli z n o v i m poletom.

Gospodarska perspektiva cerkljanske in gorenjevaške občine

K O M U N I tovarniških d imnikov

N a Go r en j skem je le ma l o k o m u n , v k a t e r i h ne b i b i l o nobene tovarne a l i večjega i n d u s t r i j ­skega ob jekta . V enda r med tako sodi ta občini Goren ja vas i n Ce rk l j e . Toda zmotno b i b i l o t rd i t i , da zavol jo tega gorenjevaška i n c e rk l j an ­ska občina n ima ta gospodarsfcih perspekt i v a l i celo možnosti za nada l jn j i razvoj p r o i z v odn ih s i l na svo j ih območjih.

J e že talko! T i s ta mise lnost , k i n a m je b i l a svo jstvena v začetku našega povojnega gospo­darskega vzpona, ko smo m i s l i l i , d a se brez t o va rn a l i najmodernejših i n d u s t r i j s k i h obratov n i mogoče i zkopa t i iz zaostalosti , podedovane še i z p r e d v o j n i h dn i , vedno bol j odstopa mesto realnejši gospodarsk i p o l i t i k i , k i se z r ca l i v treznejšem preso janju možnosti, k i s icer niso Vedno v sk l adu z našimi željami po k a r n a j ­hitrejšem razvo ju .

V G O R E N J I V A S I — M A R M O R I N K M E T I J S T V O Z R O K O V R O K I

Pe rspek t i va gorenjevaške občine na področju gospodarstva je b r e z d v o m a v kme t i j s t vu . K a ­tera kme t i j ska panoga p a i m a največjo b o ­dočnost?

Iz razgovorov z neka t e r im i gospodarsk imi s t r okovn jak i v občini, človek l ahko izve, d a je najbol j r a z v i t a živinoreja i n p r i d e l a v a se­menskega k r omp i r j a . Sedem k m e t i j s k i h zad rug se močno t r u d i , da b i dosegle k a r največje p r i ­nose tega p r i d e l k a , p r i ka t e r em smo v našem Okraju na p r v e m mes tu v državi. Go r en j sk i semensk i k r o m p i r je ze lo -iskan pr ide lek . Toda čutiti je, da k m e t i j s k i p ro i z va ja l c i , ko je l e t ina dobra tako ko t letos, ne morejo odproda t i vsega blaga. Z d i se, da so v tem o z i r u precejšnje ob jekt i vne i n še več s u b j e k t i v n i h težav. V s a k a zadruga je vse preveč za l jub l j ena v svoje go­spodarsko poslovanje , h k r a t i p a se le težko p r i ­lagajajo vedno bol j r a z v i t i m tržnim odnosom. V tej smer i bo pač treba mars ika j spremeni t i , predvsem v mise lnost i posameznih gospodarskih činitelj ev občine.

Nema lok ra t je moč slišati, d a so v G o r e n j i vas i neka te r i mnenja , češ ka j n a m m a r občina i n n jeni gospodarski napor i , h k r a t i pa so dokaj pogoste tud i izjave, da se občina n'ima prav ice »vmešavati*« v poslovanje posameznih gospodar­s k i h o r g a n i z a c j . — T a k a stališča so, seve, zmot ­n a . Ne škodujejo lo sami gospodarski o r gan i ­zac i j i a l i podjet ju, marveč t u d i občini itn vsej naši skupnost i .

E d i n i i ndus t r i j sk i objekt v gorenje vaški ob-fcitnd je podjetje »Marmor« v Hotavl jaih. Le- to , k l j u b o b j e k t i v n i m i n tud i s u b j e k t i v n i m teža­vam, i m a vse možnosti, da se razv i j e v sodoben i n d u s t r i j s k i obrat , k i bo ve l i kega pomena »a gorenjevaške komuno . 'Ze samo dejstvo, da zna ­ša zaloga kakovostnega s ivkastega i n rdečkaste­ga m a r m o r a o k o l i 600.000 k u b . metrov , v e l i k o pove. Ho tav e l j sk i m a r m o r pa je m i m o tega tud i zelo i skano blago tako na domačem kot na inozemskem t rgu . Zaloge bodo tore j zadostovale ca 273 let , če bodo letno odkopa l i i n obde la l i 2200 k u b . met rov m a r m o r a .

V C E R K L J A H — K M E T I J S T V O I N T U R I Z E M

C a r k l j a n j s k i občini se glede nadal jn jega ra z ­vo ja gospodarstva odpira jo v e l i ke možnosti v k m e t i j s t v u i n t u r i z m u . V kme t i j s t vu so že do­seg l i lepe uspehe. Večji h e k t a r s k i donosi p r e d ­vsem semenskega k r o m p i r j a , usmer janje p r o -tevajaicev h g o j i t v i r a z n i h k u l t u r — za katere

Drobci iz delavnosti blejske občine

Občina B l e d j e glede na število p r eb i v a l s t v a i n n a njeno gospodarsko moč s redn ja občina. Po p r ehodu n a k o m u n a l n i s i s tem je doma la vse gospodarske zadeve p revze la v svojo pr is to jnost občina, k i je s t em posta la g l a vn i usmer jeva lec gospodarstva na svojem območju. V sestavu Občinskega l judskega odbora je dosle j de lova lo tud i 8 svetov. Najbo l j d e l a v n i so b i l i : svet za gospodarstvo, svet z a tu r i z em i n gostinstvo, svet za gradbene i n k o m u n a l n e zadeve i n svet za zdravstvo . Gospodarske prob leme v občimi so predvsem reševali sve t i , k a k o r : svet za go­spodarstvo, avet za ' tur izem i n gost instvo ter svet za družbeni p l an i n f inance. G lede na se­danje pr i s to jnos t i v zvez i z gospodars tvom obre ­menju je svete obo i i ca admin i s t ra t i vnega de la , k i b i ga s i cer l ahko oprav l j a l a u p r a v a . N a ta način b i so svet i bol j posve t i l i gospodarski p r o ­b l ema t i k i . — Sve t i so letos obširno r a z p r a v l j a l i o t r govsk i mreži, o ra zvo ju socialistične i n p r i ­vatno obrtd, o p r e s k r b i tržišča s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i , z last i s sadjem in zelenjavo, ter o pos lovan ju gos t insk ih podjet i j . Proučevali so t u d i finančne uspehe podjet i j , a n a l i z i r a l i n j ihovo pos lovanje t e r iukrepa l i , sve tova l i i n p r ed laga l i tam, k j e r je b i l o potrebno. — Precejšnje nev ­šečnosti je s svo j im pos lovanjem povzročalo ob­čini t rgovsko podjet je I zb i ra . P o t r e b n a je b i l a l i k v i d a c i j a , 'čeprav so b i l i potrošniki, predvsem n a Rečici, s - t em pr i zade t i . Namesto tega je b i l o ustanov l jeno novo podjet je Specer i ja , k i bol je uspeva. J - B -

so tud i v c e rk l j ansk i občini vs i pogoj i — razvoj i n prehod k intenzivnejšemu sad jars tvu , kažejo, da se da šo mnogo več doseči.

Nos i l c i naprednejšega kmet i j s t va v občini b i mora le b i t i p rav zadruge, k i b i mora l e še hi tre je reševati res kmet i j ske prob leme i n opust i t i vse tisto, k a r t a k razvo j h r o m i , p a čeprav t renutno še m a r s i k o m u izg leda, da je to napak.

V c e rk l j ansk i občini b i kaza lo začeti tud i z v r tnars t vom. Neposredna bližina v e l i k i h i n d u ­

s t r i j s k ih središč i n potrebe po t e m b lagu, b i omogočilo zadrugam dober zaslužek, h k r a t i pa kor i s t i l o potrošniku.

Z gradnjo žičnico na K r v a v e c , se občimi odpi ra jo tud i v e l i ke možnosti v z ve z i z razvo ­j em t u r i z m a . Zato bo kaza lo čimprej us tanov i t i turistično društvo, k i naj b i b i l o i n i c i a t o r t u ­ristično de javnost i , od katere bo ime lo gospo­darstvo občine nedvomno precejšnjo kor is t .

I. A .

PROBLEMI NAŠIH PODJETIJ

REKOSTRUKCIJA ali NOVA TOVARNA?

K r o p a je življenjsko povezana s tovarno »Pla­men«. Ze 62-letna t rad i c i j a žebljarstva in žele­zars tva nam dovol j zgovorno pove, d a je vsako­dnevno življenje povezano s to tovarno. Toda samo t rad i c i j a še n i dovol j v naprednem gospo­dars t vu i n iz dneva v dan se razvijajoči t ehn ik i .

N i nobena skr ivnost , da so v »Plamenu« stro­j i , k i so že zdavnaj zastare l i i n j i h m o r d a samo še de lovna vnema k r o p a r s k i h žebljarjev drži po­konc i . Zato tud i n i p rav nič čudnega, če so b i l e željo K ropar j e v , že več let nazaj, usmer jene v obnovo tovarniških p r o i z v o d n i h kapaci tet .

Začeli so z v e l i ko de lovno vnemo. Toda vse kaže, da so različna mnen ja povzročila, da se je zadeva oko l i obnove tovarne »Plamen« precej zakasn i la . M n e n j a so b'ila, k o t rečeno, razljčna: medtem ko so se neka te r i zav zema l i za r e k o n ­strukc i jo sedanje tovarne, j i h je b i lo precej več za to, da b i z g rad i l i povsem nov objekt na B r e z n i c i . To zadnje mnenje je b i lo še vedno posledica t i s t ih stališč, ko smo m e n i l i , d a brez nov ih , m o d e r n i h i n obsežnih i n d u s t r i j s k i h obra ­tov n i mogočo doseči večjo pro izvodnje , sk ra t ­k a , da se n i mogoče i zkopat i iz zaostalosti .

Toda l e ta »o t ek la i n vse tako kaže, da so tud i K r o p a r j l začeli spoznavat i , da jo ve l i ko ce­nej o obnav l ja t i i n tehnično i zpopo ln jevat i t isto k a r že imamo , kot p a v l aga t i težke m i l i j a rde za nova tovarniška poslopja, k i b i se amor t i z i r a l a šele po do l g ih l e t ih .

Rekons t rukc i j a tovarne »P lamen« postaja se­daj stvarnost. E labora t obsega v ce lot i zame­njavo s edmih s t ro jev : t r e h strojev za v i j ako i n dve g a rn i tu r i po d va s t ro j a z a i zde lavo mat i c . T o v a r n a bo p rav na tej pod lag i tud i razširila i zb i ro svo j ih i zde lkov t e r bo i zde l ova la v i jake i n mat ice od 5 do 16 m m .

V e n d a r pomen r ekons t rukc i j e n i samo v tem. Z n o v i m i s t ro j i bo d e l o vn i k o l ek t i v l ahko v pre ­cejšnji m e r i povečal tud i »delovno s tor i lnost , saj bo sedaj t reba namesto šest do osem le dve de l o vn i operac i j i z a v i j ake i n t r i de lovne 'opera­ci je za matice. N i čudno torej čo" bo znašala le t ­na p ro i z vodn ja tovarne »Plamen«, bržkone že leta 1059, 5200 ton v i j akov , ma t i c i n d r u g i h i z ­de lkov , v p r i m e r j a v i z letošnjim letom, ko se p ro i z vodn ja gibl je na višini 3600 ton.

To jo ena p la t tako imenovane r e k o n s t r u k c i j -ske medal je . Ce jo Obrnemo pa ugotov imo, da

bodo znašali p r i h r a n k i , v p r i m e r j a v i s sedanj imi pro izvodni imi 'stroški, letno 93,806.808 d inar jev .

Pe r spek t i va tovarne jo t u d i v tem, da bo sčasoma — to de la s icer v s k r o m n i o b l i k i že sedaj — p r eusmer i l a svojo prodajo n a izvoz, z las t i s pro i zvodnjo j e k l e n i h v i jakov .

M n o g i se boje, kaj bo potem z obratom »Pla­mena« v ' K a m n i gor ic i? T a sedaj morda le živo­ta r i . Vendar so tud i t emu obratu v pr ihodnje obetajo lepši časi. K o bo matični obrat »Plame­na« v K r o p i dob i l nove Stroje, bodo sedanje

V H O D V T O V A R N O » P L A M E N «

premes t i l i v K a m n o gorico, k j e r bodo še naprej i zde l o va l i žičnike, zakov ice i n numeratpr je .

D i l e m a : za r ekons t rukc i j o a l i z a novo tovar ­no, torej ne more b i t i težko rešljiva. Jasna go­spodarska računica im trezna presoja tud i l a i k a l ahko prepričata v 'umestnost rekonst rukc i j e . Bodočnost tovarne »Plamen« — v s k l a d u seveda z naš-Jmi. ob j ek t i vn im i gosipodarskimi možnostmi — jo torej v r e k o n s t r u k c i j i podjet ja . Zato b i kaza lo u s me r i t i vse moči tako organov de lav ­skega samouprav l j an ja ko t vseh množičnih orga­nizac i j v podjet ju i n v vsej K r o p i p redvsem v tej smer i , ka j t i tako za kroparskega žebljarja, k a k o r t u d i za našo gospodarsko skupnost, je vsekakor bolje držati v rabca v r o k i , kot g ledat i goloba na s t r e h i . . . I. A .

Z INICIATIVO NA PLAN!

2e samo, da smo začeli o turizmu nasploh

in o posameznih turističnih dejavnostih

posebej, razpravljati ter da se za te pro­

bleme zanima čedalje širši krog ljudi,

lahko ocenimo kot pozitivno dejstvo. Tega

namreč še pred leti in manj ne bi mogli

reči.

Ko torej ugotavljamo napredek — če £e

ne dejanski pa vsaj glede razprav — ne

moremo mimo bojazni, da ne bi te raz­

prave usmerile družbene napore na pod­

ročju turizma na stranpoti oziroma po

ovinkih v hrib, namesto po strmini nav­

kreber. I

Vse preveč smo še mnenja, da je naj­

važnejša stvar turizma gostinstvo. Drži,

da je eden poglavitnih činiteljev! Toda tu­

rizem ni samo gostinstvo, temveč še mar­

sikaj drugega.

Vzemimo za primer Italijo. V tej turi­

stično zelo razviti državi vse in vsakdo

živi za turizem. Vsaka hiša je v stanju nu­

diti turistu prenočišče in hrano. In pri nas?

Turistu največkrat ne preostane drugega

kot soba v dragem hotelu. 'To je morda le

drobec iz naše turistične problematike, ki

pa ni nepomemben. — Precej krivde za

obstoječe stanje pri nas je sicer v sami

pozitivni turistični miselnosti posamezni­

kov in tudi skupnosti, ki dostikrat ne omo-

geča večje iniciative. Ce pa so jo posa­

mezniki pokazali, največkrat ne naletijo

na razumevanje pristojnih oblastnih orga­

nov.

V letošnjem letu je bilo pri občinah na

razpolago precej denarja za turizem, ven­

dar so ga posamezna gostinska podjetja le

malenkostno izkoristila. Vse kaže, da se

mnogi gostinci boje najemati kredite, češ

potem bo pa treba začeti več in bolje de­

lati. — „Saj gre tudi tako naprej, plače

imamo zajamčene, več investicij — večje

skrbi..." menijo mnogi.

Ali ne botruje tej lagodnosti tudi večkrat

nenačrtna davčna politika občin? Za pri­

mer: Hotel „jelovica" na Bledu ima okoli

milijon dinarjev pavšalnih obveznosti na

leto, gostilna ,,Pri Joževcu" v Begunjah pm

1,200.000 dinarjev. Medtem ko prvo pod­

jetje tarna, da je še ta milijon preveč, pra­

vi drugo, da je še kar zadovoljno..:

Gre torej za sprostitev iniciative, hi je

naši turistični in gostinski delavci še nima­

jo dovolj ali pa jo sami — zaradi lagodnej-

šega vsakdana — tlačijo, da ne bi privrela

na plan. j£

Nekatera opažanja v letošnji turistični

sezoni zadnjo ugotovitev v precejšnji meri

dokazujejo. 1. A I J S E C

r C I, A S K M E T I J S K O P O S E S T V O

V C E R K L J A H I M A P R E M A L O S T R O J E V

K m e t i j s k o posestvo v Ce r ­k l j ah že vsa leta ne more po­kazat i tistega uspeha, k i ga za ­hteva O b L O Cerk l j e . Občinski l j u d s k i odbor daje namreč po­sestvu garanci jo za kred i t , k i ga je najelo v bank i . D a omenjeno posestvo ne uspe tako zagospo­da r i t i kakor b i b i lo treba, je k r i v a ver jetno s laba organiza­c i ja dela, ov ire pa so tud i v tem, da gospodarsko poslopje še zdaleč ne ustreza svo jemu n a ­menu. Posestvo ima tud i pre­malo strojev, saj imajo za ce­lotne potrebe na razpolago le en t raktor . Po reorganizac i j i po­sestva v l e tu 1956 je posestvo dobi lo 7 zaključenih komp l ek ­sov, k i b i j i h b i lo treba spričo ve l ike površine nujno obdelo­va t i s stro j i . T eh posestvo za­rad i finančnih težav ne more nabav i t i . Posestvo b i potrebo­

valo tud i nov h lev vsaj za 50 glav živine, da b i s i tako zago­tovi lo zadosti gnoja. P r i d e l k i so b i l i letos bogati — dobro je ob­rodi lo z last i žito i n k r o m p i r — žal so j i h mora l i vskladiščiti kar na podstrešju, ker n imajo po­trebnih skladišč. M o r d a b i bi lo kor istno, da b i posestvo oddalo nekaj zemlje v na jem za to l iko časa, da b i s i zgradi lo potrebne gospodarske prostore i n naba­v i lo stroje. - an

U S P E L A Ž IVINOREJSKA R A Z S T A V A V K A M N I K U

Ma l okdo je pričakoval, da bo­do živinorejci kamniškega oko­liša pokaza l i tako ve l i ko zan i ­manje za razstavo, k i je b i l a v nedeljo na sejmišču. K m e t i j s k i s t rokovn jak i so tolmačili g leda l ­cem lastnost i i n od l ike razstav­ljene živine i n poudar ja l i važ­nost prav i lne odbire p lemenske živine i n izboljšanja p r i de lka krme. K a m n i k je kot i ndus t r i j ­sko mesto močno za interes i ran, da b i b i lo v njegovi oko l i c i več mleka . K o t najboljši sta b i l i p r i ­znani k r a v i Janeza Rcpanška iz K a m n i k a i n A rbo r e tuma iz Volč­jega potoka. Posestvo A r b o r e ­tuma je prejelo še posebno na ­

grado za najbolj homogeno čre­do. P r v o nagrado za najboljšo čredo sta preje la K Z K a m n i k i n F ranc Potočnik iz Godiča. Skupno je b i lo razde l j en ih 154 tisoč d i n nagrad. Po razs tav i je bi lo zborovanje živinorejcev.

Z.

Z A D E S E T M E N U T G R E !

Tržiška železniška proga je lokalnega značaja. V l a k i na tej progi vozi jo z večjo a l i manjšo zamudo i n to ne v p l i v a v kdove kakšni me r i na promet. Znano je, da se s Tržičanom voz i pre­cej de lavcev na delo v kran jske tovarne.

P r i sestav l janju voznega reda za letošnje leto pa nekatere to­varne niso mogle doseči p r i D i ­r ekc i j i državnih železnic, da t i tržiški v l a k odhaja l popoldne 10 m inut pozneje, kot odhaja sedaj iz K r a n j a pro t i Tržiču. To nerazumevanje pr i s to jn ih želez­

niških organov je povzročilo, da morajo denimo, de lavc i iz trži-ške okol ice pričeti v tovarn i »Planika« zjutraj z de lom ob 5.50 m inut i n ga končati 10 m i ­nut pred 14. uro, da b i l ahko še pravočasno prišli na v lak . To povzroča motnje v pro i zvodnem procesu v tovarnah.

Se mar ne b i dalo voznega reda — morda že sedaj poz im i — spremeni t i tako, da b i ustreza l vsem de lavcem, k i se vozi jo na delo s tem v l akom? Pač vseeno je, a l i odhaja tržiški v l a k iz K r a n j a 10 minut prej a l i po­zneje! I. A .

V M L A D O S T I H R A N I Z A S T A R O S T

K o m u n a l n a banka B l e d je p r i ­p rav i l a o t rokom 15. oktobra brezplačno predstavo f i lma D i ­nar na d inar , k i nazorno i n vab ­l j i vo prikaže pomen i n vrednost varčevanja. Z r a v e n so za otroke vseh šol v občini v r t e l i s l i k o ­v i t a i n poučna Diesneyeva f i lma » V do l in i bobrov« i n »Po l ora la zemlje«. V bodoče pa mis l i j o za vseh 32 odde lkov uvest i raz red­ne h ran i ln ike , v katere bodo otroci v l aga l i svoje p r ih ranke .

J . B .

Po otvoritvi splošnega dela muzeja na blejskem gradu

ZA OTOKOM ŠE GRAD Z D R A V N I Š K A DEŽURNA

SLUŽBA Zdravs t v en i dom K r a n j , P o l j ­

ska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov , telefon 04.

P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne objav l jamo pred vplačilom. — Cena m a l i h oglasov je: P r e k l i c 20 d in , izgubl jeno 10 d in , ostalo 12 d i n od besede. — Naročniki imajo 20% popusta.

V soboto popoldne sem v sre­dišču K r a n j a i z gub i l očala v etui ju . K e r j i h nujno rab im , p ro ­s im najd i te l ja naj j i h pro t i n a ­grad i v rne na nas lov M a n c a Ga le , »Pletenina«, K r a n j .

P r o d a m še dobro ohranjeno železno peč — samo za 3000 d in . Nas lov v og lasnem odde lku .

P r o d a m motorno gnojnično črpalko. — Smid Ma t i j a , Se lca št. 68.

Ugodno prodam novo k u h i n j ­sko pohištvo. Benčič M i l a n , Z l . pol je 28, K r a n j .

V o l a , cca 450 kg težkega pro ­dam. — Cešnjica 15, Podnart .

P r o d a m 2 koz i -m l eka r i c i . N a ­slov v og lasnem odde lku.

P r o d a m p l e t l l n i s tro j . J u r i n a Be rna rda , L jub l j anska c. 7/11, K r a n j .

P r o d a m parcelo 1600 m J v e l i ­kos t i v Stražišču. In formaci je daje Jereb Oto, K a l v a r i j a 24.

P r o d a m osebni avto F i a t - B a l i l e v dobrem stanju. — Pečenko, Jezerska c. 27, K r a n j .

Iščem mizarskega pomočnika. — Ha fne r F r anc , P r i m s k o v o 98, K r a n j .

Iščem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vend l ing , C. na G o l n i k 12, K r a n j .

Iščem upokojenko, veščo kuhe , h tričlanski odras l i družini na deželi. Pogo j i ugodni . Nas l ov v og lasnem odde lku .

Starejši čevljar Išče s tanova­nje p r i upoko j enk i a l i vdov i brez otrok. Plačam dobro. P o ­nudbe v og lasni oddelek.

Z a m e n j a m stanovanje na P r i m s k o v e m . Nas lov v oglas­nem odde lku .

Zamen jam enosobno s tanova­nje v Cirčah za drugo v bližini K r a n j a . — Jagodic , Cirče 110, K r a n j .

Šivilja, poštena išče sobo i n hrano v K r a n j u pro t i plačilu a l i b i v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Nas l ov v oglas­nem odde lku .

Za teke l se je črn pes-ovčjak. — P r i m s k o v o 47.

P r e k l i c u j e m mesečno avto­busno vozovnico štev. 17765 na ime Krašovec Roza l i ja .

K l epa r skega pomočnika i n vo ­dovodnega insta later ja spre j ­m e m tako j . — M a k s i m o v Bo r i s , k leparstvo , Tržič.

G r e v a pomagat i v prostem ča­su v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Nas lov v oglasnem odde lku .

D a m 30.000 d i n nagrade kdor m i p r esk rb i sobo. Na j emnine plačam 2000 d i n mesečno. N a ­slov v oglasnem odde lku .

S P E T 8000 D I N A R J E V Z A V A ­R O V A L N I N E Z A NAŠEGA

N A R O Č N I K A

Naročniku našega l i s ta V a l e n ­t inu P i v k u i z L o k e p r i Križah, k i se je ponesrečil letos 31. j u ­l i j a , je Državni zavarova ln i za ­vod — D O Z izplačal te dn i 8000 d inar jev zavarova ln ine za 20% trajno inva l idnost .

Nesreče ne moremo n i k o l i predv ide t i , zatorej b ra l c i , k i že­l i te b i t i zavarovan i , ne pozabite pravočasno poravnat i naročnine!

K I N O

»STORZ lC « , K R A N J : 18. okto­b ra ob 15.45., 18. i n 20.15. u r i franc. ba r vn i f i l m »SENTJER-N E J S K A NOC« . 19. oktobra ob 16., 18. i n 20. u r i a m e r i k a n ­s k i ba r vn i f i lm ' » S K A N D A L V SCURIJU«, ob 22. u r i pre ­miera slov. f i lma » N E ČAKAJ N A MAJ« . 20. oktobra ob 10. u r i f ranc. f i l m » O H O L I « , ob 14. u r i amerški ba r vn i f i l m » S K A N D A L V SCURIJU«, ob 15.45., 18. i n 20.15. u r i f ranc. ba r vn i f i l m »SENTJERNEJ-S K A NOC« .

» SVOBODA« S T R A Z i S C E : 19. oktobra ob 18. i n 20. u r i pre ­m i e ra amer. f i lma » SKR IV ­N O S T ZAPUŠČENEGA V R ­T A « . 20. oktobra ob 15., 17. i n 19. u r i amer. b a r v n i f i l m » S K A N D A L V SCURIJU«.

» T R I G L A V « P R I M S K O V O : 19. oktobra- ob 19. u r i » O H O L I « . 20. oktobra ob 16.30. i n 19. u r i s l ovensk i f i l m » N E ČAKAJ N A MAJ « .

N A K L O : 19. oktobra ob 19.30. u r i slov. f i l m » N E ČAKAJ N A MAJ« . 20. oktobra ob 16. i n 19. u r i amer. f i l m » S K R I V ­N O S T ZAPUŠČENEGA V R T A « .

» R A D I O « J E S E N I C E : 18. okto­bra amer. f i l m » K O G A R S O N ­C E GREJE«. 19. i n 20. okto­b ra nemški f i l m »SE N I P R E ­POZNO« .

» P L A V Ž « J E S E N I C E : 18. okto­bra nemški ba r vn i f i l m » P I ­ROŠKA« . 19. i n 20. oktobra amer. f i l m » K O G A R S O N C E GREJE«.

Ž IROVNICA: 19. i n 20. oktobra , nemški b a r v n i f i l m » P I R O ­Š K A « .

D O V J E M O J S T R A N A : 18. i n 20. oktobra amer. b a r v n i f i l m »CAS OBRAČUNA« .

B L E D : od 18. do 20. oktobra angleški f i l m — drama » R A Z ­D V O J E N O SRCE«. V petek ob 20. u r l . V soboto ob 17. in 20. u r i . V nedel jo ob 14., 16., 18. i n 20. u r i .

R A D O V L J I C A : od 18. do 20. ok­tobra amer. b a r v n i f i s tav is ion f i l m » D A L J N A OBZORJA« . V petek i n soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 15.30., 17.30 i n 20. u r i .

L J U B N O : 19. i n 20. okt. amer. f i l m »UPOR N A L A D J I B A U N -T I « . V soboto ob 19.30. u r i . V nedel jo ob 14., 16. i n 18. u r i .

» S O R A « S K O P J A L O K A : od 18. do 20. oktobra amer. b a r v n i f i l m »ROBIN HUD« .

» K R V A V C « C E R K L J E : 19. i n 20. oktobra jug . f i l m »TRE­N U T K I ODLOČITVE« . V so­boto ob 20. u r i . V nedeljo ob 16. i n 19. u r i .

Z A H V A L A

Ob b r i d k i i z gub i našega pre ­dobrega, skrbnega i r i nenado­mest l j ivega očeta i n starega očeta

J O S I P A V V E I S S E I S E N A

se prisrčno zahva l ju jemo vsem, k i so z n a m i upa l i na izboljša­nje bo lezni a ob pre ran i smr t i i skreno sočustvovali.

Naša najtoplejša zahva la ko ­l ek t i vu i n s ind. podružnici O L O K r a n j za poklonjena prekrasna venca, pevcem za ganl j ive žalo-st inke , č. č. duhovščini in vsem, k i so m u darova l i to l iko lepega cvet ja, se od njega pos lov i l i in i n ga pospremi l i na njegovi zad­n j i pot i .

V g loboki žalosti: s in M a r ­j an , hčerki M a r i c a i n Joži­ca, družine Weisseisen, Rav ­n ika r , Podgoršek i n ostalo sorodstvo.

K r a n j , 18. oktobra 1957.

TRZNI P R E G L E D

V K R A N J U V ponedel jek je b i lo na k r a n j ­

skem trgu izredno ve l iko jabo lk , k i so j i h proda ja l i po 40, 60 in 65 d i n kg. T u d i grozdja je b i lo dovol j po 100 d i n kg . Orehova jedrca po 650 d i n k g so h i t ro pošla, gospodinje pa so p o k u ­p i l e tud i v e l i ko kostanja, k i je zdaj že po 40 d i n l i ter . Okoliške prodaja lke so pr ines le tokrat naprodaj tud i nekaj gob, i n s i ­cer s ivke , k i so j i h prodajale po 70 d i n l i ter . Ostale cene: ze­lje 15, rdeča pesa 30, čebula 50, smokve 60, ze lena pap r i ka 46, end iv i j a 50 d i n kg , jajčka 24 d i n komad , suh i fižol 60 d i n l i ter , špinača 30 d i n mer i ca . M l a d i zajčki so b i l i po 100 d in .

NESREČE B R E Z I Z P I T A

J E V O Z I L M O T O R V torek, 15. oktobra ob 19. u r i

se je dogodi la hujša prometna nesreča na po l j sk i pot i med na ­sel j i Suha i n Tra ta p r i Sko f j i L o k i . Motor is t I van K r e k je vo ­z i l motorno kolo brez šoferske­ga i zp i ta . P r i srečanju z vprež-n i m vozom se je zalete l med k o ­nje. D o b i l je hude telesne po­škodbe i n odpe l ja l i so ga v l jub l jansko bolnišnico. Poško­dova l je tud i konje.

N E Z A V E S T N E G A S O NAŠL I P r e d gosti lno M u l e j na SI. J a -

v o r n i k u so v torek, 15. t. m. ob 20. u r i našli nezavestnega Ivana Srn iceva . B i l je delavec v Že­lezarn i . Odpe l j a l i so ga v jese­niško boln ico , k jer je zarad i precejšnje količine zaužitega a lkoho la podlege l srčni kap i .

Odka r so j u l i j a letos odpr l i muzej v obnov l jenem b le j skem gradu, s i je razstavne prostore ogledalo ve l iko domačih i n t u ­j i h gostov. Z otvor i tv i jo p r ve ­ga, splošnega de la muze ja , je b i l naprav l j en v e l i k ko rak n a ­prej . G r a d je b i l v začetku re­s tavrac i j sk ih de l 1949. leta pre­cej zapuščen. Z obnov i t ven imi de l i pa je b i l rešen nadal jnjega propadanja. V tem času je do­b i l precej drugačno podobo kot jo je i m e l nekdaj tako zunaj kako r znotraj , vendar pa je zgo­dov insk i koncept zgradbe v b i ­s tvu ohranjen. Seveda je nek­danjo najstarejšo podobo i z gu ­b i l že ob potres ih v 16. i n 17. stolet ju, ka j t i v svoj i p rvo tn i dobi je b i l docela enostaven: na ska l i nad jezerom je s ta l ob­r a m b n i stolp, k i je štopnjema

dob i va l dozidane prostore, k a ­kor so tedaj pač narekova le po­trebe. Najstarejši g ra j sk i de l je kapela , pos l ikana s f r eskami 17. stoletja. Restavrater jem j i h je uspelo lepo obnov i t i , čeprav so bi le že popolnoma zabr isana z večkratnim bel jenjem kape l i ­ce.

Po oprav l j en ih gradbenih de­l i h v 1. nadstropju reprezentanč­nega t rakta gradu so v pet ih ob­nov l j en ih prostor ih razs tav i l i grajsko pohištvo, k i pr ikazu je srednjeveški grad v posameznih fazah zgodovinskega razvoja , i n je nekaka i lus t rac i ja s tanovanj ­ske ku l tu re v dob i baroka, rene­sanse, rokoko ja i td . V v s a k i so­b i je pr i t r j ena tud i posebna tab l ica , k i opisuje določeno zgo­dov insko obdobje:

Os tank i bronaste i n i l i r ske do

B L E J S K O J E Z E R O Z O T O K O M

§ § § S S O D I Š Č A N E V A R E N P O S E L

M a r s i k d o se je že opekel , ke r je k u p i l blago suml j i vega i z vo ­ra . To je občutila tud i b laga jn i -čarka F. J . , k i je k u p i l a za 15.000 d inar jev skoraj novo ko lo . P roda la j i ga je nepoznana žen­ska i n to brez vsakega računa. K o l o pa. je b i lo , tud i po njenem mnen ju , vredno oko l i 40.000 d i ­narjev. N a v idez je šlo za dobro kupčijo, k i pa je tvegana. L e r e d k i so t is t i , k i prodajajo pod ceno. Največkrat so to t ak i l j u d ­je, k i j i h ukraden i predmet i težijo. Zato ne gre od nepozna-

T R C E N J E N A O Z K E M CESTIŠČU

V torek popoldne je Drišlo na cesti III. reda med Z m i n c e m i n L o g o m do manjše prometne nezgode. N a ozkem cestišču sta se srečala vozn ik tovornega av ­tomobi la I van Jančar i n voz­n ik tovorn jaka Jerne j Primožič. K e r nista mogla pravočasno za ­ustav i t i i n ke r je b i l a cesta zelo ozka, sta trčila d rug v drugega. Skoda na vo z i l i h je le neznatna.

n i h oseb kupova t i »mačka v žaklju«.

F. J . je k u p i l a kolo, k i je imelo celo spi l jeno tovarniško številko. De l ogrodja, k jer so bi le številke, je b i l lepo ov i t z n a v l o n s k i m t rakom, tako da tega n i b i lo na p r v i pogled opaz i t i .

K e r b i F. J . l ahko vedela, da kolo n i pošteno pr idobl jeno, je b i l a zarad i p r i k r i v a n j a kazno­vana s 3 meseci zapora pogojno za dobo enega leta. V .

S K O L E S O M V A V T O M O B I L P r e d k r a n j s k i m sodiščem se

je te dn i zagovar ja l R. M . , ker je po gaštejskem k l a n c u vo z i l tako neprev idno, da se je za le­te l v desno s t ran nasprot i m u vozečega avtomobi la . Ko l e sa r je b i l močno v in j en i n je vo z i l skra jno neprev idno. Večkrat ga je zanašalo tud i na sredo ceste.

A n a l i z a kolesar jeve k r v i ie takoj po jasn i la p r a v i v z rok ne­sreče. Nesreči je tako znova bot rova l a lkoho l .

Z a r a d i ogrožanja javnega pro ­meta je b i l R. M . obsojen na 27 d n i zapora pogojno za dobo enega leta. V .

r Zapoznel zapisek ob protituberkuloznem tednu

Jubilej 10-letnega boja proti tuberkulozi Golnik, bolniki, krvodajalci in dr. Branko Štangel

D r . Štangel, šef t rans fuz i j ske postaje inštituta za T B C n a G o l n i k u , je eden i z m e d t iat ih z d r a v n i ­kov , k i j e vedno i n v v s a k e m času p r i p r a v l j e n žrtvovati svoj čas i n znanje za b o l n i k a . K o t takega ga poznajo ne samo številni b o l n i k i i n mnog i l j u ­dje iz vseh naših r epub l i k , k i so so kdaj z d r a v i l i v tej bolnišnici, temveč tud i številni p ros tovo l jn i k r v o d a j a l c i .

K o sem ga pred dnev i o b i s k a l , je i m e l po lne r oke dela. K l j u b t emu pa sva se pogovo r i l a o vsem, k a r m e j e zan ima lo . — K o ®va krožila po b e l i h s tez icah p a r k a pod bolnišnico, mil je vede l povedat i t o l i ko zan imivega , d a b i l ahko nap i sa l več kot obširen sestavek. K o sem m u deja l , d a je ^Golnik s svo jo lepo oko l i co na moč privlačen k r a j , m i je to p o t r d i l , toda p r i p o m n i l je, d a se za te lepote n j i h o v i b o l n i k i ne meni jo . T e lepote začno do jemat i šele takrat , k o se n j ihovo zdravstveno stanje izboljšuje i n ko o z d r a v e l i odhajajo na svoje domove a l i okrevališča. »Razumljivo je,« je n a d a ­l j e v a l d r . Štangel, »da b o l n i k i , k i pr iha ja jo k nam, rab i j o tako lepo oko l i co , zato s k r b i m o , d a »o naša sprehajališča vedno lepo ure j ena ta p r i k u p n a .

T u b e r k u l o z a je mučna i n do lgo t ra jna bolezen, saj se mora jo b o l n i k i po več mesecev din tud i po več let z d ra v i t i , p r eden so apet sposobni za delo.

N i so redki i , k i jiilm naša us tanova reši življenje. To doseči p a je mogoče lle s požrtvovalnim de lom vsega našega k o l e k t i v a i n vseh t i s t i h z a v edn ih drža­v l janov , p ros tovo l jn ih krvoda ja l cev , brez k a t e r i h b i b i l i pogosto v s i naši napor i brezuspešni.« — Pos le j se je pogovor suka l ok r og krvoda ja l cev .

V s a le ta so zdravstvene ustanove k rvoda ja l c ev plačevale k r i . K a j j e pr ipe l j a l o ustanove do tega, da so pričelo z a k c i j a m i prostovo l jne oddaje k r v i ?

»Teh momen tov je b i lo več. T rans fuz i j ska p o ­staja splošne bolnišnice v L j u b l j a n i , k i se je u k v a r j a l a s t em de lom, je ime la težave s tem, k e r je ime la p r e m a l o krvoda ja lcev , k a t e r i h k r i b i z a ­doščala vsem po t rebam naših bolnišnic. Prišlo j e tud i do p r i m e r o v , d a so se t i l judje začeli načrtno bav i t i z oddajo k r v i i n se od tega preživljati. N e k a ­ter i so odda ja l i k r i t ako pogosto, da so sam i zbo­l e l i . Končno smo z R K pniSl i do spoznanja , d a se človeške k r v i ne d a prepiačati. S l e d i l je u k r e p : k r i naj se oddaja na pros tovo l jn i baz i . Prepričani smo b iH , d a bodo l jud je priskočili na pomoč, ne da b i za t renutek pomišljali, kada r gre za življenje so ­človeka. Te akc i je so se pričele p reko organizac i je R K . Uspeh i naših pr i zadevan j so b i l i iz d n e v a v dan večji. Sedaj je v S l o v en i j i i e še m a l o k ra j e v ,

k i j i h ne b i ob iska le skup ine t rans fuz i j ske postaje iz Ljubljane.«

K d a j ste na G o l n i k u us t anov i l i t rans fuz i j sko postajo?

»Lansko, pomlad . P r ed t em smo dob i va l i k r i iz l jub l janske t rans fuz i j ske postaje. K e r p a smo jo po rab i l i vedno več, saj jo v neka te r ih p r i m e r i h za enega samega bo ln i ka , po rab imo tud i več l i ­trov , i n če p r i t e m upoštevamo najTaaliičnejše k r vne skup ine , smo b i l i pr ise l jeni , d a smo ustano­v i l i lastno t rans fuz i j sko posithjoi. S p r v a !je šlo bolj (počasi. N a postajo smo k l i c a l i l j u d i po sezna­m u pros tovo l jn ih krvoda ja lcev , k i smo ga pre j e l i od Ljubljanske t rans fuz i j ske postaje. S pomočjo organizac i je R K , k i nam jo priskočila n a pomoč s propagando na t e r enu , p r iha ja na postajo Vedno več prosto v l j n i h krvoda ja l cev . T e h smo zabel eži'Li samo letos p r eko 1300. T o število p a še vedno ne k r i j e potreb. Število krvoda ja l cev bo trelba močno povečati, da bomo lahko n u d i l i b o l n i k o m p r i m e r n o pomoč. Seznam krvoda ja l c ev smo i z p o p o l n i l i t ud i s tem, d a smo j i h ločili po k r v n i h skup inah .

D a b i se v i m e n u vseh b o l n i k o v z a h v a l i l i na j ­zaslužnejšim krvoda ja l cem i n organizator jem, smo p r e d k r a t k i m p r i r e d i l i p r i r ed i t ev , s katero smo se z ahva l i l i k r voda ja l c em za n j ihovo nese­bično pomoč.«

D r . Štangel je vede l šo mnogoka j povedat i o s tvareh , kil naj j i h i z v e tud i širša javnost , i n s icer , d a b i se p r i j a v l j a l i t ud i n o v i p ros tovo l jn i k r voda ja l c i , k i b i k naporom zdravstvene službe p r i speva l i t u d i svo j delež. »Tudi to naj b i b i l de ln i p r i spevek ob p r a z n o v a n j u 10-letnice bo j a p r o t i •tuberkulozi i n ob p r a z n o v a n j u Tedna otroka,« je de ja l d r . Štangel, p reden s v a se pos l ov i l a . u n —

. J

be so prve priče nasel jenost i v b le j skem okolišu.d Obširna gro­bišča, k i so b i l a tukaj odkr i ta , pa osvetl jujejo s lovensko k u l t u ­ro obdobja k ra l j a Sama. — P r ­v i p isan i v i r i , k i omenjajo B l e d , so iz H . stoletja. Tedaj je cesar H e n r i k darova l škofiji v B r i k s e -n u obširno posest na B l e d u . U p r a v l j a l jo je poseben zakup­n ik , k i je i m e l neposredno fev­dalno oblast nad tlačani, i n je odvaja l zakupn ino v B r i k s e n . V 16. stolet ju se je z z a k u p n i -štvom Turjaških razšli'lo pro-testantstvo na B l e d . Tedaj so tud i T u r k i s i l i l i p reko k r a n j s k i h mej , zato so škofje b le j sk i grad u t r j eva l i i n ga d a l i prez idat i v približno današnjo ob l iko . Le ta 1803 je b i la b le jska škofovska posest podržavljena. Po Napo­leonovem padcu je postala last dunajskega dvo ra ; kasneje so jo v r n i l i škofom iz B r i k s ena . Po le tu 1848 pa je b i la z osvobaja­n j em kmetov podložništva ob­sežna fevda lna posest razdel je­na.

Zgradba, k i zavzema d o m i ­nanten položaj v k o t l i n i z jeze­rom, je b i l a dolgo vrsto let prazna i n zapuščena, skorajda prepuščena popo lnemu razpa­du . Zato obnova ble jskega g ra ­du spada med ukrepe , k i so po­sebnega pomena za B l ed . Redek je obiskovalec tega lepega t u ­rističnega kra ja , k i se ne po­vzpne tud i na grad. Ze pogled z grajske ploščadi na jezero i n okol ico, na radovljiško ko t l i no z vencem hr ibov v ozadju, i n na mogočno gorsko skup ino J u ­l i jcev, ostane v človeku neiz­br isen. G r a d n i samo zgodov in­sko pomemben, marveč je ena r edk ih turističnih zan imivos t i , k i stalno privlači vedno nove r rdovedne obiskovalce . Saj je skupaj z o tokom b i tn i sestavni de l b le jske panorame i n zgo­vorna priča preteklost i .

Zaenkra t še niso ure jen i p ro ­stor i v pritličju zgornjega dela gradu, zato ta de l tud i še n i odprt javnost i . Tod bodo u r ed i l i oddelek najstarejšega ble jskega obdobja z dar i lno l isto. Posebej bodo u r ed i l i prostore za b le jske zb i rke , k i naj b i iz razpoložlji­v i h predmetov pr ikaza le splošni razvoj b le jske okol ice s poseb­n i m poudarkom na tur i z em. Po ­leg tega pa je predv idena tud i ured i tev prostorov za občasne razstave : umetniške, etnograf­ske, znanstvene i td . — Sicer pa bo o dokončni u red i t v i i n raz ­de l i t v i prostorov sk lepalo m u ­zejsko društvo n a B l e d u , k i je b i lo pred l e t i ustanovl jeno, i n vodstvo Narodnega muze ja • L j u b l j a n i , k i je prevze lo skrb in tehnično vodstvo p r i ure jan ju ble jskega gradu v muze j .

Ze po dosedanj ih p r v i h uspe­h i h je upat i , da bo b l e j sk i grad zarad i svojega izrednega polo­žaja dob i l tud i pravo vsebino. S tem bo končno vendar le odprav­l jena prazn ina , k i so jo ob isko­v a l c i čutili doslej , ko so p r i h a ­j a l i na grad. — Seveda pa bodo za nadal jn ja de la potrebna še precejšnja denarna sredstva.

L e t a 1952 je b i l tud i otok pre ­ure jen v muze jske namene. Ce r ­kev so obogat i l i z neka te r im i k i p a r s k i m i i n s l i k a r s k i m i de l i baročne dobe. V veži nekdanje prosti je so razs tav l j en i o r i g ina l i i n kopi je f resk iz srednjeveških podeželskih ce rkva i n de la kmeč­k i h samoukov i n obr tn ikov . V p r v e m nadstropju je razstav l jena gotska i n baročna p las t ika , delo tu j i h s l ikar jev . - jb

Strelstvo S T R E L C I I Z K R A N J S K E G O R E

N I M A J O P R O S T O R A St re l ska družina v K r a n j s k i

gori je k l j u b neka te r im organ i ­zac i j sk im poman jk l j i v os t im do­kaj mar l j i v a . Dosegala b i l ahko še lepše uspehe, če je p r i tem ne b i ov i ra la v rs ta težav — f i ­nančnih i n d rug ih . Lega K r a n j ­ske gore namreč ne dovol juje s t re l sk i družini, da b i l ahko po­stav i la p r imerno strelišče za vojaško puško. P a tud i prostora ža strel janje z zračno puško v z i m s k i sezoni družina n ima . Se­daj se vodstvo družine že nekaj časa u k v a r j a z mis l i j o , da b i dob i l i prostor v bivši m i z a r s k i de lavn ic i , k i je že štiri leta za ­prta , prostor i pa niso zasedeni . P reured i t ev b i b i l a možna s m a j h n i m i stroški. T a prostor naj b i j i m O b L O Jesenice dode l i l vsaj začasno. Ce bo družina do­b i l a finančno pomoč i n če bo nalete la na razumevanje p r i oblasteh, bo postala ena najmoč­nejših športnih organizaci j v tem k r a j u . - an

Kulturno-prosvetno delo — področje, ki ga novi občinski ljudski odbori ne bi smeli prezreti —

Paberki z obiskov naših novinarjev v Poljanah, Cerkljah in v Kropi

A l i v K rop i res ni več zanimanja za ku l tu rno -p r o s v e tno d e l o ?

Prav i j o , d a n ik j e r drug je na G o r e n j ­skem n i b i lo tako v e l i k e ga zan iman ja *a ob i ske različnih pro f es i ona ln ih

V » • % t

? \ » i « •

T u d i ob j ek t i vn i pogoj i za k u l t u r n o -prosvetno de lo v K r o p i so dobr i , saj i m a m a l o k a t e r i kra j takšen dom, ko t

Igra lska

družina iz

Hotave l j je

u p r i z o r i l a

»Gorenjsko

putarijo«

Umetniških s k u p i n , kot ravno v K r o p i . Zategadelj p rav gotovo ne drži;, d a v teon k r a j u n i zan iman ja za k u l t u r n o i n prosvetno delo, čeprav t r enutno — na p ragu nove sezone — vse kaže, da ne bo ma l o težav, da delo steče.

Do spomlad i je de lo no rma lno po­tekalo. P o t e m pa je k a r po v r s t i z a ­čelo vse pešati. R a v n o v t r enu tku , k o bi društvo mora l o p ros lav i t i 60-letnico obstojia, je zman jka lo stid i n molče se je prešlo m i m o tega tako pomembnega jub i le ja .

Prece j k r i v d e za tako stanje va l i j o Ha m lad ino . M l a d i h l j u d i je p r ema lo v društvu, v skora j noben i s ekc i j i n iso v večini. L jud j e — domačini, s ka t e ­r i m i smo govo r i l i zatr jujejo, da m l a ­d ina ne kaže p rav nobenega zan imanja Za ku l turno-prosve tno delo.

Ver j e tno le n i vse tako črno kot se *o v i d i nekate r im? J e pa vsekakor na Mladimi, d a izpel je k u l t u r n o i n p r o ­svetno delo v K r o p i iz slepe u l ice .

Nič ka j dobro ne vp l i va j o n a k u l ­turno - prosvetno de lo razpr t i j e m e d posamezn imi g rupami l j u d i i n n i i z ­ključeno, d a je p rav v tem treba i s k a t i de len vz rok z a pasivnost društva v zadnj ih mesec ih . Tako stanje seveda mlad ino odbi ja, ka j t i m l a d i n a je daleč od tega, da b i razume la razprt i je , k i i zv i ra jo i z p re t ek los t i i n zato n i čudno, da m lad ine v društvu n i . T o pa jeml je društvu e lan i n ga v o d i v stagnacijo.

K U D »Stane Žagar« i m a številne sekci je i n b i Lahko za širok okoliš predstav l ja lo v zo r en k u l t u r n o - u m e t n i -Ški lin vzgo jn i ko l ek t i v . V o k v i r u d r u ­štva so: d r a m s k a sekc i ja , k i je še do lan i sp rav i l a na oder po 4 do 5 premie r na leto. Nada l j e pevska sekc i ja z m o ­škim, ženskim i n mešanim zborom. Imajo tud i bogato knjiiižnico, medtem ko je b i l a šahovska sekc i ja m r t v o ­rojeno dete. Društvo se ponaša tud i z las tn im, 26-članskim orkes t rom, k i p a je pred razpustom, k e r ga za rad i obo­le lost i .dir igenta n i m a kdo vod i t i . M a l o je kra jev na Goren j skem, k j e r b i l judska u n i v e r z a dobro de la la . K r o p a je m e d n j i m i . V s a k o leto p r i r e d i l j u d ­ska u n i v e r z a c i k lus 12 predavan j , k i so še k a r dobro ob iskana. Imajo tud i glasbeno šolo, k i jo je l a n i ob i skova lo 20 gojencev. P r a v gotovo t u d i letos ne bo p rob l em zbra t i s reds tva za učitelja, samo če 'bo zan iman j e še tako kot l a n i .

ga i m a K r o p a . M e d t e m k o se drugje društva st iskajo v nesodobnih i n tesnih

pros tor ih , b i z a K r o p o l ahko nap isa l i r avno obratno.

Ods t ran i t i bo torej t r eba samo tiste drobne, nepomembne — osebne — vzroke , k i so p r i v e d l i do stagnacije i n delo bo spet steklo. S i c e r neka te r i zatrjujejo, da Kroparj . i n ima j o poseb­nega interesa za k u l t u r n o - prosvetno delo. P rav i j o , da je b i l o nekaj predstav v prejšnjih le t ih slabo ob i skan ih . M i pa vemo, d a so bi le vse predstave res k v a l i t e t n i h ansamblov i zredno dobro obiskane. To samo pomen i , da l judje že dobro raz l iku je jo , kaj je kva l i t e tno , kaj pa n i . Tiste, k a r n i k va l i t e tno p a ni noben greh, če odklanja jo .

Tako stanje pa nalaga samo nove, odgovorne naloge pred kroparske p r o ­svetne delavce. Ne gre torej samo za kakršnokoli dejavnost, marveč gre za kvaLiitetno dejavnost. T a p a se da do ­seči samo z v z t r a jn im i n složnim de­lom.

S. B .

'filmi, kijUi qZida4'> »ZDAJ S M O P A T A M «

Je avs t r i j sk i f i l m v črno-bell t ehn ik i , v kate rem b i zaman i s k a l i kakršnih k o l i kva l i t e t . T u d i tokrat trčimo ob staro preizkušeno p rav i l o , da slab scenar i j ne more rod i t i dobre­ga f i lma . T o pot pa ne gre zgolj za dramaturško Šibak sce­na r i j , temveč za s i l a banalno , s pre t i rano »domiselnostjo« skons t ru i rano zgodbo, polno ne­slanost i i n bradato s i tuac i jske komike . Spodrs l ja jev jo to l iko , da jo f i l m zd r sn i l tako daleč pod povprečje, da smemo brez z lohotnega p r i t i kanja, zap isa t i : F i l m je tako brezupno slab, d a je v tem popoten. — K a j p a naša stara znanca Hans Moser In Theo L i n g e n ? Vse kaže, d a smo n jun način i g ran ja že zdav­naj s p r a v i l i v ropotarnico p o l ­pretek lega časa. S i ce r pa tud i za igro os ta l ih ig ra lcev ne b i mog l i zap isat i bo l j v zpodbudn ih pr ipomb. F i l m u v p r i d b i kveč­j emu p r i s t a v i l i p r ipombo, da je dovdl j dinamičen.

G O U B B I A H Bogate izkušnje, k i j i h i m a ­

mo s k o p r o d u k c i j s k i m i f i l m i , nas tud i v p r i m e r u f rancosko-jugos lovanskega koprodukc i j ske -ga f i lma G o u b b i a h niso razo­čarale. T u d i t a f i l m se k l j u b c inemaseopu i n l ep im b a r v n i m

posnetkom n i povzpe l do pov­prečja. Ze osnovna zamise l zgodbe je precej s l abokrvna , pa čeprav skuša pr ipovedovat i o p o i n o k r v n i h , t emperamentn ih c i ­ganih . Režija je povprečna, i g ra dobra, zunan j i posnetk i v k ine -maskopskem sistemu za oko p r i ­j e tn i , k l j u b temu pa i z zven i f i l m v prazno. K o p r o d u k c i j a s icer n i pr ines la mora lnega zadoščenja, zato pa utegne b i t i finančni uspeh jugos lovanskega kop rodu -centa nekaj boljši.

M A D L E N A j c angleški črno-beli f i l m s lav­nega režiserja D a v i d a Leana , k i je že pred tem u s t v a r i l nekaj f i l m s k i h umetn in . L j u b i t e l j i f i l ­ma se bržčas še spominjajo f i l ­mov »Bežno srečanje« i n »Vel i­ko pričakovanje«. — F i l m M a d -lena pr ipoveduje zgodbo po res­ničnem dogodku. M a d l e n a je mlado škotsko dekle, k i so jo obdolžili, da je zas t rup i la svo­jega l jub imca . T u pa začne p rav ­zaprav g l avn i kon f l i k t , ka j t i za ­rad i poman jkan ja dokazov j i umora ne morejo napr t i t i n i t i obsodit i , pa čeprav njena nedo l ­žnost še n i dokazana.

Režiser nas tud i tokrat n i raz­očaral, saj sodi f i l m s svo j im i nesporn imi kva l i t e t am i po obrt­niški i n i g r a l sk i p l a t i med umet­nine, aa

O s e b n a nasp ro t j a duše k u l t u r n o de javnos t

K r o n i k a ku l tu rno - prosvetne de javnost i gorenjevaške občine je z neka te r im i i z j emami v zad­n j ih l e t ih zelo skopa, saj je k u l ­turno-prosvetno delo z last i v Goren j i vas i i n Po l j anah , sko­raj docela zamr lo . K e r gre v obeh • p r i m e r i h za skoraj iste težave, bomo vprašanje k u l t u r -no-prosvetnega dela v obeh k r a ­j i h obravnava l i kot celoto.

M e n d a n i treba posebej po­udar i t i , da je b i lo nedolgo tega ku l turno-prosve tno delo v ob­čini dokaj živahno. T e m u p r i ­me rn i so b i l i tud i uspehi , k i so j i h zabeležile posamezne sekci je ku l tu rno - umetniških društev.

l o v n i m pogojem, sta b i l i namreč obe i g ra l sk i družini pred časom mnogo uspešnejši od današnjih družin, pa čeprav so ob j ek t i vn i i n sub je tk t i vn i de l ovn i pogoji t renutno mnogo boljši. Oder i n osta l i prostor i nudi jo brez dvo­m a dovol j možnosti za plodno delo. K a j pa igra lc i i n režiserji? Se vedno žive v občini. C e m u torej ta nezainteresiranost — lahko b i r e k l i — mačehovski odnos do kulturno-prosvetne^ de­javnost i?

Pogost pojav, k i često zav i ra a l i pa docela onemogoča večjo ku l tu rno razgibanost na vas i , so osebna nasprot ja. — So mar ta

K l i n a r j e v »P lavž« na odru v G o r e n j i vas i

Zato je to l iko bolj upravičeno vprašanje, kje tiče v z rok i , da je k u l t u r n a dejavnost začela po­stopoma us ihat i , dok le r n i sko­raj popolnoma zamr la .

V z e m i m o za p r imer d r a m s k i sekc i j i društev v Goren j i vas i i n Po l j anah .

K l j u b nepr imerno slabšim de-

nasprot ja res nepremost l j i va? Naj mar zarad i teh osebnih n a ­sproti j t r p i ku l turno-prosve tna dejavnost vse občine? M e n d a je k r i v d a i n odgovornost, katero so s i nap r t i l i nekater i posamez­n i k i zavol jo nebis tvenih s tvar i pred l juds tvom le p r e ve l i ka !

Včasih sta v o k v i r u obeh k u l -

turno-umetniških društev uspeš­no de lova la tud i pevska zbora, zdaj pa je narodna, borbena in umetna pesem nekje zamr la — morda tud i ta v osebnih nasprot­j i h . Res pa je težava v tem, da v Po l j anah n i zborovodje, k i b i z uspehom ob l i kova l pevsko ku l tu ro .

T u d i poskus i z vzgojno-izo-braževalnim de lom niso obro­d i l i posebnih sadov. Razna pre­davanja , z last i o živinoreji i n kmet i j s t vu , so b i l a zelo slabo ob iskana, čeprav so snov t o lma­čili predavate l j i - s t rokovn jak i . Pod t a k i m i pogoji resda i zgub­l ja pr i re janje predavanj večji de l smis la , ka r pa še n i dovol j , da b i vzgojno izobraževalno delo črtali s sporeda ku l tu rno pro­svetne dejavnost i . Z a vsako ceno je treba naj t i ustrezen način, kako občinstvo za predavanja za interes irat i , hk ra t i pa po iskat i snov, k i bo s svojo zanimivost jo i n aktualnost jo pr i tegni la večje število poslušalcev.

V nobenem pr imeru se ne smemo zadovo l j i t i zgolj s p r i r e ­d i t vami , k i j i h prire ja jo učenci osnovnih šol v počastitev ra zn ih prazn ikov , ka j t i to je le drobec tistega, do česar ima občinstvo vso mora lno pravico.

V s i i zgovor i , češ da p r i m a n j ­ku je l j ud i , k i b i vod i l i posa­mezne ku l turno-prosve tne sek­cije, niso povsem utemel jen i in služijo zgolj kot izhod v s i l i , s tem pa se nekater i le izogibajo de lu in odgovornost i . P r i tem pa se nam vs i l ju je novo, še po­membnejše vprašanje: se mar s tem mlačnim odnosom do k u l ­turno - prosvetne dejavnost i ne nalagajo še večje odgovornost i pred mlad ino in l judstvom sploh, k i ima vso prav ico spre­govor i t i : kaj ste s to r i l i za d u ­hovno rast i n prosvet l jevanje človeka? S.

Drobci iz kulturno-prosvetne dejavnosti v Cerkljah M r t v i l o , k i je zavladalo zadnj i dve l e t i v

ku l turno -prosve tn i de javnost i Ce rke l j , kaže, da je tud i tamkajšnje kulturno-umetniško društvo med t i s t im i , k i so v stagnaci j i . — K j e tiči v z rok?

T u d i v t em p r i m e r u gre za značilno te­žavo, k i zelo pogosto tare mnoga prosvetna društva i n se odraža predvsem v poman jka ­n ju l jud i -vod i te l j ev ra zn ih sekc i j . S i tuac i ja pa vendar le n i tako brezupna, k a k o r b i na p r v i pogled sod i l nepoučen opazovalec. Z a d ­n ja seja K U D je namreč pokaza la , da je med člani društva še vedno dovol j pr i zadevnost i , dobre vol je i n pobud za uspešno delo d r u ­štva v letošnji i n bodočih sezonah.

D a bomo dob i l i jasnejšo podobo o de lu društva, pogle jmo na kra tko sklepe omenjene seje i n pre l is ta jmo k ron iko posameznih sek­c i j .

D r a m s k a sekc i ja bo s pomočjo dveh r e ­žiserjev, k i sta ob l jub i l a pomoč, zopet zaži­ve la . I g ra l sk i zbor, k i ga t vo r i m lad ina , pa tud i starejši izkušeni i g ra l c i , l ahko služi kot jamstvo, da bo delo zares uspešno, z last i še zato, ke r občinstvo, posebno starejši občani, kaj r a d i obiskuje jo gledališke predstave.

Nas ledn ja sekci ja , k i zelo uspešno deluje, je knjižnica z dokaj ve l iko zalogo kn j i g . K e r bra l c i r ad i posegajo po razmeroma v e l i k e m i n pestrem knjižnem zak ladu (knjig je okrog 1200), je ena od pog lav i tn ih nalog, nabav l j a ­nje nov ih kn j i g . S 70 tisoč d inar j i , k i j i h je knjižnici ob l jub i l O b L O Cerk l j e , bo delo knjižnice močno olajšano.

Godba na p iha l a sicer obstoja, vendar pa zarad i nerednega de la ne beleži posebnih uspehov n i t i napredka . M o r d a b i kaza lo po­svet i t i temu g lasbenemu telesu v bodočnosti več pozornost i .

Tamburaškemu orkest ru , k i je pred časom predstav l ja l dokaj homogeno glasbeno telo, pa je z de lom prenehal , se obetajo lepši časi. Spričo ugodnih de lovn ih pogojev bo orkester zopet začel z r edn im i va jami .

Ze lo razvesel j ivo pa je dejstvo, da se n a ­štetim sekc i jam obeta še nova sekci ja , k i je doslej niso ime l i . G r e namreč za lu tkovno sekci jo , k i bo — o tem n i dvoma — kaj k m a l u p r idob i l a med mlad ino , pa tud i med stare j ­šimi g ledalc i , ob i lo pr i jate l jev. Z a uspešno delo te sekci je so dan i v s i pogoji. Sekc i jo bo vod i l 4-članski odbor.

Ob tej p r i l i k i pa moramo, žal, poudar i t i , da se pevsk i k u l t u r i posveča vse premalo pozornost i . N i moč zan ika t i , da je pevskega mater ia la i n vol je do dela v pevskem zboru dovol j , res pa je težava v tem, ker trenutno n i zborovodje, k i b i smotrno vzgajal pevsk i zbor. Spričo te ugotov i tve bodimo i skren i i n se vprašajmo: so b i l i ma r stor jeni vse uk r ep i i n napor i , da b i pevovodjo na nek i način le našli? P r i p r v e m neuspehu menda še ne kaže vreči puško v koruzo !

V društvu deluje samostojna sekci ja tud i L j u d s k a un i ve r za , k i pa se tud i ne more po­našati s posebn imi uspehi . Z a vsako ceno kaže poskus i t i , da se bo v bodoče s preteh­tano i zb i ro snov i i n z dobro propagando utr lo tem predavan jem pot med občinstvo.

V s a pozornost i n pohva la pa gre nov i po­bud i , i n sicer družabnemu življenju v d r u ­štvu. Da bomo s to novo ob l iko dela dosegl i lepo uspehe, z last i pa p r i t e gn i l i v društvo nove člane, n i treba dvomi t i . — Prog ram ku l turno-prosve tne de javnost i je torej v cer­k l j a n s k i občini kaj širok. Za real izaci jo pa ne bodo zadoščale zgolj besede i n obl jube, temveč bo treba trdnega dela. S. S.

Raziskovanja železarske preteklosti v Bohinju

Zgodov insk i oddelek Sta lne razstave Železarne Jeseni'ce i m a namen p r i k a z a t i nekdanje gorenjske fužine, od ka t e r ih je dames še koma j kaj s ledu v p r i m e r n i h maketah. H k r a t i p a i m a n a m e n zbra t i na terenu čimveč podatkov o fužinah i n o načinu de la v n j i h . K e r so fužine na Pozab l j enem na j ­bolj pozabljene, je U O Sta lne razstave sk l en i l , d a raz i skova lno de lo prične v tem krajoi .

ta tehnične r isbe i z leta 1850 je znano, da j e v Pozab l j enem stalo dvo je k l a d i v s pečmi, k a t e r i h las tn ik je b i l Žiga Zois . Kasnejša r i sba p a navaja , da j e tam stalo eno k l a d i v o i n v a l j a r n a poleg p r i ­padajočih peči. Ostalim teh objektov n i več; vse je preraščeno s t ravnato rušo. -Raz iskovalna g rupa je s pomočjo katast rske mape Pozab l j enega i z leta 1826 po iska la temel je t a k r a t n i h stavb. 'Od objektov, k i so b i l i vriisamd v ka tas t rsko mapo 1826. leta, s to j i še stanovajska hiša. P r e k o trase nekdan j ih r a k ob st rug i B i s t r i c e pa stoj i danes z idana stavba, tako •imenovana »Cegvenca«. O b strug i B i s t r i c e se še v i d i zajetje vode za pogon fužin n a Pozab l j enem. O r a k a h p a n ! s ledu. V st rug i B i s t r i c e so v i d n i g l adk i kamni/tli k v a d r i , k i so služili za podlago n e k ­dan jemu j ezu.

Ob sode lovanju 91-letnega L u k e Sobr la , k i je b i l v m l a d i h l e t ih kovač v fužinah na B i s t r i c i , 75-letnega M a r t i n a Menc inger ja , kii je voz i l oglje za fužine n a Pozab l j enem in S imona Zvana , k r a ­jevnega kron is ta B o h i n j a , je b i lo ugotovl jeno sle­deče:

Severna stena fužino (proti s t rug i Bistnioe) je de fo r imrana z oziirom na ogel jnl k a m e n i n ostanke temel jev vzhodno stene. Ob tras i rak na zapadni s t ran i 9tavbe, so pod rušo vidmi temeljil ilz k a m n a zidano stavlbo z dvema železnima v i j akoma s 4 cm premera. T u je pod grmov j em v i d n a t u d i odp r t ina v stavbi . C e m u sta služila v i j aka i n odpr t ina , t r e ­nutno ni. moč dognati .

Iz go rn j ih ugotovi tev torej v id imo , d a j e od t eh fužin ostalo prav m a l o — skora j nič. Tovariš M e n -oiger pr ipovedu je , d a so ves obde lan i k a m e n po­zneje po opus t i t v i fužin po rab i l i pn i r egu lac i j i s t r u ­go B i s t r i c e i n posamezn ik i p r i z i dav i hiš. P r i p r e ­g l edovan ju terena, k j e r so stale fužine, so b i l i na j ­den i tud i kos i žlindre r a zn ih ob l ik , teže in s t r u k ­ture.

K a r so poveda l i o življenju i n de lu na Pozab l j e ­nem imenovn i tovariši, so člani zgodovinskega o d ­de lka Sta lne razstave posne l i na magnetofon.

J

N O V O G L A S I L O P O D K O R E N S K E M L A D I N E Te dn i je izšla 1. številka »Odmevov izpod go­

ra«, g lasi la , , k i ga izdajajo d i j a k i 8. r a z r eda osem­le tke v K r a n j s k i gor i skupa j Z a k t i v o m L M S P o d ­k o r e n . C ik l o s t i r ano izdajo 1. številke j i m je omo­gočil komi te L M S na Jesen icah, nadal jn je števil­ke pa bodo skušali i zda ja t i v las tn i režiji. N a de­set ih s t raneh besedi la l ahko beremo sestavke o de lu podkorenske mlad ine , o najnovejših političnih do­godk ih doma i n po svetu, o p r i p r a v a h na bližnje vo l i tve . D i j a k i so skušali glosiiirati tud i nezdrave pojave na svo j i šoli, širjenju lastnega obzor ja pa so namenjena različna vprašanja, k i p a imajo precej šolski p r i z vok . B r e z d v o m a je najpomembnejši p r i ­spevek u r e d n i k a Jaše Jelinčiča »Moj ro js tn i kraj«, poskus or isa Podkorena . Čeprav od ras l i neverno zmajujejo iz g lavo ob p r eb i r an ju časopisa, je pa ie- ta dokaz o sposobnost i - in vo l j i imladnne, da do­kaže, kaj zna i n d a zavzema v družbi mesto, k i j i pr ipada . # j . s .

V E C DRUŽABNOSTI M E D S V O B O D A S E ! T a k o so izzvene le zahteve govorn ikov na z a d ­

n jem občnem zboru D P D Svoboda »Slavko Cerne*< v K r a n j s k i Igor i . K l j u b v s emu oprav l j enem de lu — V9e sokol je so p r i p rav i l e v p re t ek l i sezoni 14 k u l ­t u r n i h pr i red i tev — jo bulo le čuti. da so posa­mezne sekerje de la le preveč ločeno. Najbol j de lav­na med vsemi je b i l a m l ad inska sekci ja , k i je so­de lova la na t reh akademi jah , p r i p r a v i l a samostojen ku l turno-zabavmi večer i n ob koncu šolskega leta leta pos tav i l a na oder G c i i e v o pravljično igro »Uboga Ančka«. Čeprav so ob vo l i t v ah nastopile težave, ke r se je nekaj d e l a v n i h članov otepajo nadal jn jega dela, so nazadnje le i z v o l i l i nov odbor, k i ga spet v od i Miloš Sodja. S k c d a b i namreč b'0o, če Ibi k ran j skogo rska Svoboda, k i je pokaza la do­vol j življenjske si le, omr t v e l a v svojem delu. J . S.

I 1

S 1. novembrom gospodinjski center tudi na Jesenicah

Končno jo jeseniškim ženam vendar le uspelo uresničiti vsaj de l n j i h o v i h načrtov. Š 1. no­vembrom bodo dobi le svoj 'go­spod in j sk i center, k i bo ime l z a ­časne prostore v bivših otroških j as l ih . Vprašanje prostora je to ­rej rešeno, zdaj bo t reba cent ru zagotov i t i še dovol j finančnih' sredstev, d a bo l ahko začel z delom. Naloge, k i čakajo Zvezo ženskih društev na Jesen icah, so kaj raznovrstne . Jeseniičanke bodo s pomočjo centra skušale r a z v i t i 'vrsto uslužnostnih de jav­nost i . V načrtu ima jo ured i t ev pra ln i ce , l i ka ln i c e , k r p a l n i c e , pa tud i p r i r e j an j e r a z n i h tečajev i n predavan j za žene i n dekle ta . Us tanov i t ev centra za gospodin j ­sko pospeševalno .službo je to­rej n a Jesen icah p r v i p o m e m b ­nejši k o r a k n a pot i k razbre ­m e n i t v i de lovne žene.

,,Ce bom tokrat izvoljena..." RECEPTI Tovarišico M a r t i n o so na zad­

n jem zboru vo l i v cev i z b r a l i za kand ida tko v občinski l j u d s k i odbor. N i ugovar ja la , četudi i m a doma družino, k i j i posveča ves avoj čas.

Ze nekaj let n i de la la v nobe­n i o rgan i zac i j i , a zadnje mesece se j e spet u v e l j a v i l a v ženskem društvu i n t u d i v šolskem o d ­b o r u je b i l a zelo de lavna . M o ­žu sprva n i b i l o po vo l j i , ko je zvedel , da k a n d i d i r a , g lasno p a eli tega n i u p a l izreči. Čutil je, da žene v vo l j i po družbenem ude js tvovan ju ne sme o v i r a t i s a ­mo za rad i lastnega udobja . Ze tako m u je večkrat omeni la , da j i življenje z a štedilnikom ne pomen i popolnega zadovol js tva , toda k e r so 'bila p r i hiši t r i j e o t roc i , z a d n j i h pet let res n i

mog la drugače. T i so zdaj že neko l i ko odras l i , zato ne bo t a ­ko hudo, ako bo kdaj pa kda j le šla na k a k sestanek.

»Ce 'bom tokrat izvoljena,« je de ja la možu, k o s ta se. nekega večera pogovar ja la o n j en i k a n ­d i da tu r i , »potem se bom z vse­m i močmi zavzemala za razbre ­meni tev žene — gospodinje. N i ­sem edina, k i bd r a d a oprav l j a l a svoj p o k l i c v t ova rn i , če b i le ime la možnost pus t i t i o t roke med de l ovn im časom v zavetišču oz. v šolski k u h i n j i . T a m b i m o r a l i b i t i o t r oc i seveda p r esk rb l j en i tud i s hrano i n dobre vzgoje p rav tako ne b i sme l i pogrešati. Zato i n zase .bd prinašala kos i l o na d o m i z tovarniške menze. Posluževala bd se tud i p r a l n i ­ce tin us lug za d ruga težja go-

Jesenska

moda

L A H E K

V O L N E N

K O S T U M

I N

E L E G A N T N A

E N O B A R V N A

J O P I C A ,

P R I M E R N A Z A

J E S E N S K E

D N E V E

spodin jska de la , k o b i b i l a r a z ­v i ta s e r v i sna služba. V e m , da vsega tega h k r a t i ne bo mogoče doseči, toda če bom v občinskem l judskem odboru, po tem ne bom molčala, ampak bom zagovar ja ­la vse te potrebe de l o vn ih žena,« je z zavzetostjo i n odločnostjo pr ipovedova la .

»C Lato p r a v imaš,« j e p r i t r d i l mož, »toda d v o m i m , da se t i bo ves ta t r u d izplačal.«

»Zakaj ne? Ce se izplača m o ­škim, da sodeluje jo v sve t ih i n j u d s k i h odbor ih , v de l a vsk ih vetuh i n u p r a v n i h odbo r ih pod ­je t i j , potem se ibo to izplačalo tud i ženam, k i i m a m o za po t re ­be družine tanjši poislluh (kot moški. V s a k najmanjši uspeh m i bo v zadovol js tvo, ko b o m začu­t i la , da sem pot rebna tud i d r u g ­je, ne samo družini.«

»Poskusi, ne b o m t i branil,« je de ja l mož. »Vsak tvo j uspeh me bo razvese l i l . Zdaj namreč šele u v i d e v a m , k a k o sem b i l d o ­ma konze r va t i v en i n egoističen, ke r s em pričakoval, d a boš de­la la samo za družino.«

ŠPORTNO K R I L O I Z T V V E E D A A L I K A K E D R U G E T K A N I N E ,

H K A T E R E M U S E D O B R O P O D A V E D N O PRAKT IČEN

T E L O V N I K

J E D I L N I K Telečja obara

V o d n i iličniki Rižev narastek Sadn i sok

Telečja obara : 3A k g te let ine, 10 d k g čebule, 15 dkg koren ja , 15 dkg zelene, 10 d k g peteršilja v k o r e n u , l ovor j ev l i s t , V i d l k i s l e smetane, 3 d k g moke, 8 d k g mast i , 3 sveži paradižniki, kos tna j u h a . R a z ­r e z i meso n a p r ime rne koščke, ze len javo n a k o -lobarčke. P r i p r a v i svet lo prežganje, p r i d e n i z re -zano ze lenjavo i n praži nekaj časa, n a k a r dodaj meso. Za l i j z vodo a l i j uho i n duši. Oso l i , dodaj l o vo r j ev l i s t , paradižnik, sesek l jan peteršillj i n sme­tano.

V o d n i žličniki — kvašeni: Va k g moke , Vt d k g kvasa , m l e k o po potreb i . Pos tav i k vas v mlačno mleko , dodaj žliičko s ladkor ja i n moke . Da j ga v presejano i n osoljeno moko . Na to dodaj m l e k o a l i vodo s s tepen im ja j cem i n dobro vmešaj m e h k o testo. Z žlico polagaj testo v v r e l s l an k r op . K u ­hano žiičnike odced i i n po l i j z mlačno vodo.

Rižev narastek : 25 d k g riža, 3/8 1 m l e k a , 4 r u m e ­n j a k i , 8 d k g s l adkor j a , j8 d k g maščobe, v a n i l i j a , sol , 1 k g jabo lk , c imet, 10 d k g s ladkor ja , sneg 3 be l jakov , 10 d k g s ladkor ja , i

Skuha j v . m l e k u riž i n ga oh lad i , maščobo, rumen jake i n polovriico s ladkor ja vmešaj, d a dobro naraste i n pr ida j riž, nato še t r d sneg ter den i v ste­k l eno posodo, d a se speče. P r i d e n ! že p last j abo lk , j i h posuj s s l adkor j em lin ciimetom te r peci , da z a -rumeni jo . P o v r h u daj še t r d sneg be l jakov, v k a ­terega s i v t ep la s l adkor . Ce dtmaš manjšo posodo, v z emi po lov ico zmesi .

Sadn i sok: V« k g s l i v a l i d rugega sadja, l i m o n i n a lup ina , 10—15 d k g s ladkor ja , voda. Z m e l j i s l i v e a l i drugo sadje, p r i d e n i p r ekuhano 'sladko vodo z l i ­mon ino lup ino i n serv i ra j .

PRAKTIČNI NASVETI Ščitnike za rokave nared imo l ahko k a r doma

iz tankega .po l iv in i la . Ščitijo n a m obleko , talko da včasih tud i (z d o l g i m i r o k a v i l ahko pomi j emo po­sodo a l i operemo k a k kos per i l a . T a k i ščitniki bodo dobrodošli tud i v r a z n i h p o k l i c i h , n a p r i m e r p r i de lu v k u h i n j i , mesn i c i a l i v proda ja ln i živil.

Zmečkano vo lneno obleko obes imo v vlažen p ro ­stor, a l i p a ma l o navlažimo zmečkana mesta. Ob l eka se bo z ravna la .

B rvas t e tkan ine , posebno one, k i niso t r a jn ih barv , peremo tako, d a j i h predevamo iz ene vode v drugo. Zadn j i pr i ' l i j emo k i sa , d a osveži barvo . Sušimo j i h v senci i n na z r aku .

K r p o za parket operemo v lugu , ka t e r emu smo p r i l i l i n e k o l i k o sa lm iaka . Nazadnje j i h dobro spe­remo v čisti vod i .

Nekoč Ise j e r o d i l v o l k z vestjo. Oho, porečete, v o l k pa vest! Res, resnično je b i lo tako i n ubog i v o l k n i moge l p r a v nič zato, iče je prišel na svet z vestjo. S t a r i , izkušeni v o l k o v i so se čudili. N i b i l o govora o k a k i — ko t •e reče — dedn i obremen i t v i . O d k a r se volčji r od potepa po gozdov ih, se še n i zgodi lo nekaj tako nezaslišanega. M l a d i volčič je že za m l a d i h nog k a -

eal, da i m a vest. K o ga je m a t i v o l ­k u l j a učila k a k o ise zaskoči i n t rga d i v j ad a l i ovca , se je vest og las i la i n volčiču očitala:

»Volk, vo lk , nd p rav k a r delaš! P u s t i živeti nedolžne!«

In m l a d i vo lk so je volčjemu načinu življenja u p r l . D a n i žo m l a d p o g i n i l od lakote, je še dolgo, dolgo sesal m a ­ter ino mleko . M a t i v o l k u l j a je b i l a tega močno žalostna .in s i n u dopovedovala, da j e vendar vo lk , ne pa m e n i h , k i živi ob s l a d k i h ko r en in i cah .

K o je doraste l i n k e r se m u je vest oglašala vsekdar , k a d a r so brat je v o l ­ej 6 d i v j a l i n a r o p a r s k i h pohodih, je zapust i l svoj rod . S k l e n i l je živeti sam po svo j i vest i , po t is t i vest i , s katero je nesrečnež prišel n a svet.

Sameva l je v širnem gozdu i n bratje vole je so se ga i zog iba l i . B i l je s t e m zadovol jen, k a j t i ho te l j e postat i po­šten vo lk , k i haj b i ga gozdni p r e b i ­v a l c i spoštovali i n l j u b i l i . Užival j e s ladko koren in i ce , gozdne jegode, ma^ l ine i n ostale plodove, k i j i h n u d i gozd m i r o l j ubnemu , gozdnemu narodu. O d časa do časa — ko j e v ide l s rn ico aH tolstega zajca — m u je volčja k r i zak ipe la . K a r skočil b i i n z a d a v i l n e ­dolžno žrtev ter se po volčje n a p i l

V O L K J M V E S T njene top le k r v i &n nažrl njenega m e ­sa. Tedaj se m u je og las i la vest:

»Volk, v o l k ! 'Nii p r a v karr d e l a J l P u s t i živeti nedolžne!«

In k e r j e ho te l živeti po svo j i ves t i , se je premaga l i n p u s t i l , da gre s r n i c a a l i t o l s t i zajec po sv6 j i pot i . Živel j e dalje ob s l a d k i h k o r e n i n i c a h , jagodah i n d r u g i h gozdnih p l odov ih .

Cas m u je po teka l v samoti', v enda r je kaza lo , d a m u nekaj m a n j k a . P o ­sta ja l je i z d n e v a v dan vse bol j mršav, i n k l j u b temu, d a je bol m l a d vo lk , iz dneva v dan vse Ibolj s laboten. Srečaval je s rn i c e i n tolste zajce, a vest je b i l a močnejša dn m u ve l e va la p remagova t i v o l k a , k i ga je čutil v sebi . Po t em ga je nenadoma pričelo vleči nazaj k svo j emu rodu i n že se je zavede l , da pogreša brate vo lkove i n n j ihovo družbo.

N e d a b i s a m vede l k a k o i n ka j , je lepega dne odšel k s vo j emu r o d u i n de ja l , da želi poslej živeti z b r a t i v o l kov i . T i so m u odgovo r i l i da lahko , v endar d a se m o r a odreči svoje vest i . V o l k z vestjo n i dolgo pomišlja!; n a j ­ra je b i b i l n a mes tu obes i l svojo vest n a k l i n , a k e r k l i n a nd b i lo , jo je v r ge l b ra tom v o l k o v o m , kd so jo ne ­mudoma ra z t r ga l i n a drobne kose«, k a k o r se v o l k o v o m spodobi . O n sam p a je ta h i p os ta l brez vest i . B i l j t v o l k ko t njegov i brat je . L e - t i so ob tem dogodku v z b o r u z a t u l i l i i n o n se j i m je pridružil. K a j t i k d o r se z v o l ­k o v i druži, m o r a t u d i z n j i m i t u l i t i .

T a k o se je zgodi lo z nesrečnim v o l ­k o m ; b i l je ed in i svojega r odu z vestjo, k i j e kda j živel; poslej takega nI b i l o več. P E L E

N O V I P I O N I R J I Žo dober mesec je tega, k a r je začelo novo Šolsko leto. T i

st i , k i so to leto prvič pres top i l i šolski prag , so se v šoli že k a r udomačili. P r e d k r a t k i m pa so j i h spre je l i tud i v p i on i r sko or ­ganizaci jo . To je b i l v e l i k p r a z n i k zanje. N a s l i k i v id i t e mlade

p ion i r j e iz 8-letke v K r a n j u . •

K R I Ž A N K A » H R A S T « r

Vodo ravno :

1. p l o skovna m e r a ; 3. de l celote; 9. l e tn i čas; 10. u m i k pred sovražnikom; 11. enote časa; 12. žensko ime, E l i z abe ­ta okrajšano; 13. vsota, k i smo Jo ne­k o m u dolžni.

Navpično:

1. medmet molečine; 2. živali, k i žive v v o d i ; 3. p i sa lna potrebščina, pod r i v a t u d i ptiče i n pe ru tn ino ; 4. domača ži­v a l ob m o r j u ; 5. medmet ; 6. osebni za imek ; 7. ves, nerazde l j en ; 8. t u r i k i g ledalec; 9. drugo Ime za Žida.

Z 3 8 M E H J U R C K O V S A M O G O V O R

» K o odrastem,* reče Jurček, k i se strašno bo j i vode, »bom vso noč pre -bedel , da m i zjutraj ne bo treba v r a tu umivati.«

N I P O T R E B N O

Učitelj pokliče M a r k a pred tablo. »No , M a r k o , zdaj m i pa dokaži, da

je zeml ja res okrogla!« »Oprostite,« zajecl ja M a r k o , »saj

tega n i k o l i n i sem trdil!«

« VPRAŠANJE

— A l i je tebe tako v l judno pozdrav i l kot mene? ;

— Ne vem. A l i je tud i tebi ka j dolžan?

Vi

Maca ro l Miloš:

M a l a

i'esett

K r a j po ln ih hramov plodov bogata čez pol ja z lata h i t i jesen.

Ze v snopih ajda leži požeta, a hrček spleta svoj dom meden.

N a j as i čreda ovac se pase, a daleč zase sameva vr t .

K a j mara Tonček, ko sred u l jnaka v posode staka pres ladko strd.

Z megl ico belo dežek se pelje z vozov i stel ja beže pod krov .

P r i p r a v l j a mat i za vse medico, z medu pot ico le brž, domov i

Č R K O V N I REBUS

REŠITEV:

Janez Mlakar

1. MAJ 1919. LETA v NOVI DRŽAVI Nadaljevanj«.

Le to 1919 je b i l o politično zelo r ^ b u i r k a n o . Stare meščanske s t ranke so s i ce l i l e rane, obenem pa so se poraja le nove s t ranke , društva im organizaci je . De l oma smo t u d i m a r k s i s t i zastopal i različna s t a -ItliSča. N e k a t e r i so hote l i , da gremo po pot i r u s k i h boljševikov i n oktobrske revo luc i j e , d rug i pa so b i l i za to, d a še nadal je v o z imo po kolesnicaih II. Internac ionale , k i se je m e d vojno tako slabo obnesla.

K d o b i naštel vso to množiLco l e v i h itn desn ih so­cia l is tov , kd so nas h o d i l i šolat z a .politično i n strokovno borbo. N a m , k i smo se odločili za levo stran, so desničarji dokazova l i , d a je t reba za r e ­vo luc i j o že .počakati.

Posebno je zašumelo v naši organizac i j i , ko smo zvede l i , d a so tovariši v S r b i j i u s tanov i l i novo s t ranko z i m e n o m Socialistična de l avska s t r a n k a Jugos lav i j e , k i nd b i l a vključena v II. in t e rnac io -nalo. L e t a 1920. se je t a s t r a n k a p r e imenova l a v »Komunistično part i jo Jugoslavije!« Tovariši Weis , Košir, Werge l j i n .Robič so n a m pr i gova r j a l i , naj tudd m i s l ed imo tovarišem v Srbi ja ter se odcep imo od II. internaoionale . K e r se je bližal p r a z n i k de l a 1. maj , smo te spore za nekaj časa odložili, d a b i ta klan dostojno i n z vsem s i ja j em praznova l i .

Ze nekaj d n i prej smo o k r a s i l i prostore v d e ­l a v s k e m domu, p r edvsem dvorano . Zuna j n a v r t u amo pos tav i l i \šotore z a de l i t ev j e d i l i n pijač l n seveda p l e sn i oder. Deske i n d r u g m a t e r i a l n a m je to pot poda r i l a u p r a v a tovarne. N a k u p i l i smo Več

1«t>o k i l o g r amov smodn ika za možnarje, iz k a t e r i h j e vso noč poka lo k o t v o f e n z i v i G o r e l i so tud i šte­v i l n i k r e so v i . Navsezgodaj so b i l e budnice , dopo l ­dan p a se j e p o m i k a l skoz i mesto sprevod z r d e ­čimi zastavami , kakršnega Jesenice še ndso v idele . Seveda je b i l o t u d i dost i govorov, še več p a pet ja

i n godbe. G o d b e n i k i so b i l i na nogah skoraj d v a dnd i n dve noči.

Popo ldne , ko jo b i l a v vseh pros to r ih i n n a v r t u del . doma zabava, je prišel t ja tud i genera ln i d i r ek to r K a r i Noot z višjimi u r a d n i k i . Prišli so tud i d r u g i ob l as tn ik i i n pristaši os ta l ih političnih strank. K o bd v i d e l to tujec, (bi r e k e l , d a j e t a dan p r i nas res 'kral jevalo »sožitje« med de l avc i in kap i t a l i s t i i n tudii m e d .političnimi s t r ankami . Seveda j e b i l o to l e navidezno, v resn ic i pa s ta 99 v de lavskem d o m u sešla d v a svetova, k i sta se bor i l a m e d seboj za premoč.

To je b i l v bivši Jugos l a v i j i p r v i i n zadnj i p r a zn ik de la , ki 1 smo ga res lepo iin brez vseh o v i r praznovaM.

Ustanovitev Komunistične stranke na Jesenicah

Revo luc i onarno .gibanje v rdečem s ind ika tu je je dosgelo višek na sestanku, n a ka te rem smo v o l i l i delegate za občni zbor S D S J . Občni zbor je b i l v hote lu »Tivol i « v L j u b l j a n i . 'Z Jesenic so b i l i n a ta občni zbor pos lan i Štefan Wells, V i n k o A m b r o -žič, Janez M u l e j , Rude. M a r k e l j , Jože Kni f i ic , K a r o l Ažman, Juni j J e r a m i n Marčič.

K o so se de legat i v r n i l i , so n a p r v e m sestanku poročali, da je b i l a n a občnem zbo ru soc ia ldemo­kra t ske s t ranke v e l i k a večina iza to, da člani i zs to ­pi jo iz nje i n d a ustanov i jo novo s t ranko, k a k o r so to s to r i l i že S r b i . Navzoči člani so- spre j e l i to poro­čilo z v e l i k i m odobravan jem, l e nekaj j i h je bi lo , kd so i z j a v i l i , da bodo osita.ll v stani s t r a n k i .

9 9 Tri dni sem čistil konje 6 6

pravi doktor Fajdiga Dok to r j a Fa jd iga , z o rd inac i j o n a T i t o v em t rgu

v K r a n j u poznajo l jud j e ma lone po vsej G o r e n j s k i tn t u d i i z v en nje . M a l o k d o pa ve , d a je b i l d r . Fa jd i ga za časa Ok tob r ske revo luc i j e ko t o f i c i r ruske vo jske n a k a v k a s k i f r on t i .

K a k o j e od j ekn i l p r v i začetek revo luc i j e n a car ­sko, r u s k o vojsko, p r a v i d r . Fa jd i ga približno to le :

»Lepega dne, to ije b i l o 1917. leta, k a k a p o l leta, k o car ja že n i b i l o več, j e prišlo pove l je r e v o l u ­c ionar jev t u d i v našo enoto. Častnikov n i t reba več pozdravldiat i ! V o l i l i bomo nove vojaške p o ­ve l j n i k e ! T a k o se j e raznes lo m e d vo j ak i . I n r es je b i l o tako . B i l sem z d r a v n i k v vojaški enot i s či­n o m s to tn ika . O b v o l i t v a h so seveda odpad l i čini i n tuda z a a d r a v n i k a j e b i l i z v o l j en mo j pomočnik — bolničar. T o d a v enot i j e nas ta la zmeda . D i s c i ­p l i n a i n rada n i b i l o več. .Izvoljena p o v e l j n i k i t a

niso znašli, niso b i l i k os nalogam. E n o t a n i b i l a več močna. i n d i s c i p l i n i r a n a ko t pre j . Nevarnos t pred turškim V d o r o m j e g roz i l a .

Zato so že čez neka j d n i p o p r a v i l i to napako kot posledico p r v e začetne i n nepremišljene r evo ­luc ionarne poteze v vo j sk i . B i l a je to p r e v e l i k a demokratičnost, očitno škodljiva i n celo neva rna . Imenovano je b i l o novo povel js tvo.

»Samo tr i , d n i s e m čistili konje,« p r a v i dir. F a j ­d iga. Po t em je b i l ponovno postav l j en n a mesto zd ra vn ika . To so zahteva l i s a m i vo j ak i , k i so ugo­tov i l i , da bolničar l e n i b i l kos bo l e zn im i n zd rav ­l j en ju . ' *

Tako je ponovno u t r j ena vojaška enota v s k l o p u r e vo luc i ona rn ih s i l apet močna i n d i s c i p l i n i r ana p r o t i Tit f l isu.

K . M .

q o r e A Nanes lo je tako, da sem po dolgem času za jadra l v P o l j a n ­sko do l ino. Vsega je b i lo dovo l j , pa tud i mater ia la , k i se da ime ­n i tno v bodice pref lancat, n i manjka lo . J a , da ne bo zame­r e . . . Z menoj je b i l tud i moj pr i ja te l j Revšetov L i p e , k i ga

m e n d a tudd z v ese l i h večerov R a d i a L j u b l j a n a dobro poznate. A P rav zap rav se je ves špas začel takrat , ko je začelo L i p e t a p rav na aakramensko dajat i po škrbini v spodnj i čeljusti. L i p e pa, j u n a k kakršen je, n i dolgo premišljal, ampak se je k ra tko i n ma l o odp rav i l k zobozdrav­n i c i v Po l j anah . K o se je čez kakšno uro ves pok lapan v r n i l , j e pa takole potožil: »Jedetana, J a k a , zdaj sem pa spet enkrat nasanka l . P o m i s l i , t is ta zobo­zdravn i ca m i Je po obrok ih v r ­tala zob.-m

»Kako po obrok ih? Tega pa le ne razumem.«

»Jedetana, g l ih takole je b i l o : pred bajto so z električno c i r -k u l a r k o d r v a žagali. K a d a r je t i s t i dedec tiščal poleno n a ža­go, je zobozdravnica vedno pre ­nehala v r t a t i zob.«

» T i , kakšno zvezo pa i m a tvoj zob s tisto cirkularko?«

»Zob pravzaprav ne, ampak največji špas je to, da v P o l j a ­nah ne morejo h k r a t i žagati d r v i n v r t a t i po zobeh. Veš, je e lek­t r i k a prešvoh, da b i oboje h k r a ­t i poganjala.« A To je Še dobro, da v Po l j a ­nah n imajo električne va l i l n i c e (bolj kšajt l jud je prav i j o t emu tud i inkubator ) , k e r b i zarad i slabega električnega toka vsa ja jca sprot i pomrzn i l a . Z d i se

m i , da bodo m o r a l i Po l j anc i še malo potrpet i , dok ler ne bodo dograd i l i t iste l oka lne električne centra le v J a v o r j u . P rav i j o , da bo fer t ik čez sedem let. No, čez sedem let pa vse prav pr ide . A P a turili to sem zvohal , da l judje ne hodi jo r ad i na k m e t i j ­ska predavanja . K a r n i sem mo­gel ver jet i . P a sem vprašal neko žensko, če je t emu res tako.

»Pa ja , čista resn ica . Saj jaz tud i ne hod im. P a tud i na zad­n j em predavan ju o živinoreji n i sem b i l a . Zaka j b i tud i hod i la , ko so pa tako p rev i sok i davk i . K a r premis l i t e , že zdaj ko je živina suha, so d a v k i teko v i ­sok i , kakšni b i šele b i l i , če b i b i l a živina p rav debela . . . « A J a , saj p r a v i m , s Po l j anc i je zares hudo. T r m a s t i so kot le ka j . Se gr ipa j i m ne pr ide do živega. V ce l ih Po l j anah i n G o ­ren j i vas i je tako ma lo b o l n i ­kov , da j i h l ahko na prste p re ­šteješ. A P a 5e tole sem zvoha l , da v Goren j i v as i sp loh Se nimajo vodovoda. D a ga bodo u r i h t a l i pa že precej cajta govori jo. A m ­pak jaz m i s l i m , da od suh ih be­sed t u d i mokro te ne bo. A V Lučinah je pa neko l i ko bolje, k a r se vode tiče. Povsod imajo vodo, le osnovna šola je n ima . M e n d a so učenci te šole pro t i t emu, d a napeljejo vodo­vod v šolo. J a madonca, konec koncev b i se pa m o r a l i še u m i ­va t ! A Zda j le m i je prišlo še nekaj na mise l . Ce v Gor en j i v as i n i ­

majo vodovoda, potlej t ud i do­

bre vode nimajo , če pa nimajo vode, je pa najbrž zato v ino boljše.

A K o j ko aem zvedel , da išče K Z Po l jane že dve le t i up rav ­n i k a , pa j i m n i nobeden po vo ­l j i , sem pred laga l L i p e tu , da b i se on me lda l . p a n i b i l dedec nič kaj kontent z mojo i de j o .— »Veš J a k a , men im , da ne b i b i l jaz za to mesto posebno p r i p r a ­ven. Po znam p a l j u d i , k i b i b i l i kot nalašč za up ravn ika . P a tud i takega u p r a v n i k a poznam, k i je že štiri zadruge za fura l . M o r d a b i j i m b i l pa tak po godu?

A Mor eb i t i b i tak upravn ik prav dobro kšefte de la l s t i s t im semensk im k romp i r j em , k i ga na nobeno sorto ne morejo spra ­v i t i v promet. Ce se ne b i kakor pi janec plota ok l epa l cene 8 d i ­nar jev i n po l za kg i n b i morda ceno znižal za kakšen dinarčsk, s tav im, da b i g a v e l iko laže od­r i n i l i kupcem.

A Zares, L i p e t u pa men i se v r l i P o l anc i ka r smi l i jo , če po­m i s l i m , da bodo mora l i ves k r o m p i r sami pojesti . Za rad i škroba, k i je v k r omp i r j u , se utegne zgodit i , da bodo hod i l i še bol j »poštirkani« kot doslej .

Mars i ka j b i še rad napisa l , pa tokrat ne utegnem. P r a v zdajle me čaka L ipe . G r e v a gripo pre­ganjat, mimogrede bova pa še malo pogledala za kupcem, k i b i plačal k r o m p i r na debelo po 8 d inar jev i n po l .

Vas pozdrav l ja

V A S B O D I C A R !

Seveda pa večina vodi te l jev stare s t ranke o z i ­r oma S D S J n i m i r o va l a . Neprenehoma so h o d i l i n a Jesenice, med n j i m i oba K r i s t a n a , i n nas s v a r i l i , naj ne s i l imo z glavo skoz i z id , s icer bomo z n a ­šimi r a d i k a l n i m i gesl i i n zah tevami preveč ra z ­bur i l i , meščansko sloje.

N a Jesenice so p r i h a j a l i t ud i p r i p a d n i k i levice, med n j i m i Zorga , M a k u c , »Lemež i n drug i . N a vsa ­k e m sestanku, čeprav s t rokovnem, smo prišli v politične prep i re . Posebno tovariši z Javor r r ika so vz t ra jno zahteva l i , da je že sk ra jn i čas za p r e t r ga -njo s t ikov z I I . internaoionalo . T i tovariši niso m o g l i a l i ho t e l i čakati, da t i v novo s t ranko po možnosti s p r a v i l i čimveč l j ud i . Nas Jeseničane so preh i t e l i ter <i. j u n i j a 1919 us tanov i l i podružnico KomunilaUične s t ranke Jugos lav i j e na J a v o r n i k u .

Toda v novo s t ranko je 1. j u n i j a 1919 na J a v o r ­n i k u vs top i l o le nekaj l j ud i . N a Jesen icah smo več mesecev p r i p r a v l j a j poigoje za uspešno član­sko zborovanje, n a ka te r em b i se množično odločili za vstop v novo s t ranko . K o jo b i l o konec septem­bra sk l i c ano zborovanlo članov v de lavskem do­m u p r i »Jelenu«, jo b i l a dvorana prema jhna in večji de l članstva je osta l zunaj na v r tu .

Na jp r e j jo govor i l tov. Štefan Weis , za n j i m pa predsedn ik podružnico G a b r i e l . Obadva sta naved la vzroke , za rad i k a t e r i h Smo zapuščali s taro stranko. N j u n i m besedam je s l ed i l b u r e n aplavz i n navzoči so skoro enoglasno zahteva l i , da čimprej op rav imo vse f o rma lnos t i z a prestop. T u d i osta l i g o v o r n i k i so g o vo r i l i v t em smis lu . Neka j desničarjev (Zug-vittz i n Marčič) jo zb ran im pr i govar ja lo , naj še po ­čakajo i n ostanejo v s t a r i s t r a n k i , vendar niso našli ka j p r i d a odz iva .

P o zaključku govorov je b i l o g lasovanje za vs top v novo s t ranko. I z id g lasovanja je b i l nas l edn j i : 900 članov i z podružnice se je i z rek lo z a novo k o ­munistično s t ranko, ok r og 140 j i h je iz jav i lo , da še ostanejo v s t a r i S D S J , o k o l i 150 se jiilh n i z:a n i k a ­mor odločilo, približno 400 članov p a n i b i lo n a ­vzočih. T a k o je b i l a 1. ok t ob ra 1919 tud i na Jese­n i cah ustanov l j ena Komunistična pa r t i j a Jugos l a ­vi je.

K A M E N S P O T I K E

V o d a vso odnese. K j e r je nI, tam so smet i .

To se najbol je v i d i v k a n a l u v zgornjem koncu Ce rke l j , k j e r je voda zelo n i z k a i n zato ne more

odp lav i t i smet i , k i j i h leži ecle kupo v tem j a r k u . Ja r ek j c t ik ob g lavn i cesti i n zato to l iko bol j bode ta nesnagr, v oči.

M a r se res ne b i dalo z ne ­kaj dobro vol je očistiti nesna­go? Ce bodo hotele Ce rk l j e v zvez i z žičnico na K r v a v e c po­stat i letoviščarski k ra j , bo treba paz i t i , tud i na take ma lenkos t i .

- i k

šport - šport šport 'šport v

Četrtina vaščanov v TVD Partizan Mladinci republiški prvaki - Cicibanov, pionirjev

in članov ni v društvu vrs tah tud i dovol j c ic ibanov, p ion i r jev i n starejših članov, potem bo prav gotovo i zpo ln i l o naloge, za katere je 7ok l i cano .

Fabe

V K r o p i je športna dejavnost zelo raz ­g ibana. P r i T V D »Partizan« de la ka r 9 športnih sekc i j . O b i s k a l sem predsednika društva ing . Janeza S m i t k a , k i m i je med d rug im poveda l nekaj o de lu društva i n bodočih načrtih.

650 L J U D I I N 9 ŠPORTNIH S E K C I J

M a l o je kra jev , k jer b i se lahko pohva­l i l i , da četrtina n j i hov ih preb iva lcev ak ­t ivno dela. V T V D »Partizan« v K r o p i pa je v 9 športnih panogah 156 članov, k i akt i vno delajo bodis i p r i : odbo jk i , košar­k i , te lovadbi , a t l e t ik i , smučanju, sanka­n ju , p l avan ju , namiznem tenisu i n nogo­metu .

Čeprav je p r i športu prvenstvene važ­nosti množičnost, l ahko t rd imo, da K r o -par j i s kva l i te to prav nič ne zaostajajo. M e d našimi najboljšimi smučarji v državi je skoro vsako leto rezerv i rano tud i me­sto za Kropar j e . Zadnje leto pa imajo tud i odbo jkar j i pomembno vlogo v slo­venskem m e r i l u — m l a d i n c i so r epub l i ­ški p r v a k i , člani pa so zasedl i prvo mesto v II. republiški l i g i .

ČLANOV B I B I L O L A H K O V E C

Ze več let s i odbo rn ik i društva pr i zade­vajo, da b i p r i t egn i l i v društvo tud i na j ­mlajše — cic ibane i n pionir je — pa tud i člane. Vendar j i m tega do danes še n i uspelo. V K r o p i se športno udejstvuje , bi

J

Lepe športne naprave v K r o p i kaz i jo i m p r o v i z i r a n i go l i na nogometnem igrišču. Se to ne b i dalo zamenjat i?

\

l ahko r ek l i , samo mlad ina . Zaka j v d r u ­štvu n i najmlajših i n starejših, m i tov. ing . Smi t ek n i mogel po jasni t i . D a b i b i l v z rok ta, da n i vadi te l jev z a posamezne športne d isc ip l ine , je skoro nemogoče. P r a v gotovo je med m l a d i n c i precej t a ­k i h , k i b i lahko vzgaja l i najmlajše. V s e ­kakor pa je treba i ska t i največji v z rok v tem, da na osemletk i v K r o p i n imajo te-lesno-vzgojnega učitelja.

Ce bo društvo doseglo p r i svo jem n a ­da), j nem de lu to, da bo ime lo v svo j ih

O D B O J K A J E V K R O P I P R I L J U B L J E N S P O R T

Keg l jan jo

T R I G L A V NAJBOLJŠI V D R U G E M K O L U

V M a r i b o r u je b i lo pre tek lo nedel jo II. ko l o p rvens tva S loven i j e v bo rben ih par t i j ah . K o t je b i l o pričakovati so osvo­j i l i p r vo mesto kegljači k ran j skega T r i ­g lava. Končna razvrs t i t ev ek ip pa je b i l a nas l edn ja : 1. T r i g l a v 1636 keg l jev , 2. R u ­dar (Trbovlje) 1577, 3. L o k o m o t i v a ( M a r i ­bor) 1541 kegl jev.

N a m i z n i tenis . -

II. REPUBLIŠK I T U R N I R V L J U B L J A N I

V L j u b l j a n i so se v nedel jo z b r a l i na II. republiškem t u r n i r j u najboljši n a m i z -noteniški i g r a l c i i n uigralke i z Sloveni je . Tekmovan je je b i l o dokaj kva l i t e tno i n dobro ob iskano. Posamezn i f i na ln i r e z u l ­t a t i : člani A — posamezno: K e r i n : Zaje (oba L jubl jana) 3:0; člani B — posamezno: Crešnjevec (II.) : Jamšek (Fužinar) 2:0 člani dvo j i ce : Z i d a r - G o d i n a (Maribor ) : Kostainšek - Zaje (Ljubl jana) 2 : 0 ; člani ek i pno : L j u b l j a n a : T r i g l a v 5:1. Ženska posamezno: P l u t (T) i: Terečik (Lj.) 3:2; žensko dvo j i ce : Pogačar, Terečik (Lj.) : P l u t - K n a p (T) 2:0; mešane dvo j i c e : T e ­rečik - K a m (Lj.) : Pogačar - Zaje (Lj.) 2:0.

M .

»Dobil sem novo naročilo," j i je zašepetal tesno ob l icu, „tako veliko naročilo, da se prejšnje ne more primerjati z n j im." i

»Zares?" se je veselo izačudila Ana. »Zares, zares!" Dominik se je zasmejal, jo stisnil okrog

pasu in se zavrtel z njo po hiši. Bdela sta dolgo v noč in se pogovarjala o vigencih in

gospodarstvu, kakor bi bi la že davno poročena. V A n i se je sicer nekajkrat dvignila želja, da b i b i l Dominik drugačen, kakor tistikrat, ko se je prvič v rn i l iz Gradca in jo skoro zadušil s strastnimi poljubi, toda že davno je spoznala, da od njegove robate narave ne sme pričakovati preveč. Dominikova strast so bi l i vigenci, vse mis l i so se mu vrtele okrog njih. Težko da bi mogla kdaj izsi l i t i od njega ljubezen, kakršne si je želela. K l jub rahlemu razočaranju pa si je prigovarjala, da je dovolj, če ga sme l jubit i in vedeti, da bo kmalu njegova žena. Dejala si je, da življenje nekomu daje srečo po kancih, drugemu jo pa kar trosi v naročje. Nič ne more zato, da je med prvimi. Tudi drobce sreče je pohlepno zbirala in j ih ljubosumno varovala.

Zasedela sta se skoro do polnoči. Ana se je zdrznila, ko je začula v veži korake. Aleš se je v rn i l domov. Zadnje tedne je skoro vsak večer vasoval p r i Španu.

„Zdaj moram v posteljo," je rekla Dominiku in hitro vstala, boječ se, da b i Aleš ne stopil v hišo in ju našel skupaj.

Dominik jo je prijel za roko i n se zasmejal. „Koga pa se nama je .treba bati, kaj?" „Saj res," je rekla Ana.,, Nikogar!" B i l a mu je hvaležna

za odločno besedo. Sicer pa Aleš n i prišel v hišo, da b i ju motil.

XI I

Skozi majhno, zamreženo okno je padal slap sončnih žar­kov, in je Ano, k i je tekala po kašči in jo pospravljala, včasih zaščemelo v očeh. Pomedla je zadnji prah s skrinje in zado­voljno zavzdihnila. Razgledala se je po urejenem prostoru in čutiia zadovoljstvo, kakršnega doslej n iko l i n i poznala. Bi lo je tako prijetno stati sredi hladne kašče i n vedeti, da je vel ika žitnica polna do vrha! Krušnega žita bo dovolj do novine in tudi semena ne bo treba kupovati. Vsa se je predala srečnemu občutju, k i ga zbuja blagostanje. N iko l i še n i doživela tako bogate jeseni. Skrinja ob steni je bila polna ovsa, v kotu so se kopičile vreče rži, prosa in ajde, s polic je prijetno vonjalo po zrelih jabolkih. Klet je bila polna krompirja. Pr idelal i so ga toliko, da ga je mogla celo odprodati. Pod šupo so čakali kupi pese in korenja, da j ih bodo obrezali in spravi l i v klet, repa je bila še na polju. Pošteno so si opomogli, zares! Z de­narjem, k i ga je Dominik odštel za zgornji vigenc, je Ana plačala posojilnici obresti, kupila plemensko svinjo in si sploh prizadevala, da bi dobro gospodarila. Ljudje so že začeli govo­r i t i , da je zgrabila na pravem koncu . . .

V prijetnih misl ih jo je zmotil voz, k i je priropotal na dvorišče. Pogledala je skozi okno i n se zdrzni la — na vozu je sedel stric Fi l ip . Za trenutek je kar obstala, n i se mogla ganiti in je samo opazovala starca, kako sedi na zapira vl j ivcu, se ozira po dvorišču i n čaka, da b i mu kdo pomagal izpreči. Potem se je osvestila, naglo s i je obrisala roke v predpasnik in stekla ven.

„Pozdravljeni, str ic ! " je zaklicala s praga in hitro stopila k vozu. Vzela je stricu vajeti iz rok in ne da b i m u pogledala v obraz, hitela: „Bom kar sama izpregla, Hlapec je na polju."

Gospod F i l ip je zlezel z zapravljivca in zv i l odejo, k i jo je imel čez kolena.

„Bom jaz," je rekel suho in j i vzel vajeti iiz rok. »Žival je mlada in muhasta."

iMa ptaau VESOLJA

Umetni satelit ie vedno k r o ž i okrog zemlje Priprava za potovanje ljudi v vsemirje Umetni satelit so baje videli to sredo zjutraj

ob 4"35 v Kranju M a l a srebrnkasta k rog l i ca — umetn i

satelit, k i so ga pred 14 dnev i i z s t r e l i l i nekje v Sov j e t sk i zveni, še vedno kroži okrog zemlje i n razbur ja duhove. Iz­stre l i tev sate l i ta je i z zva la v vseh d r ­žavah ve l iko senzacijo i n časopisi, r a ­dio ter te lev iz i ja so posvet i l i t emu do­godku ogromno prostora i n časa.

Seveda je bi lo o »-otroku meseca« — kot imenuje jo sate l i ta A m e r i k a n c i — precej različnih tolmačenj, tud i z lo ­namern ih . K l j u b t emu pa umetn i sate­l i t z nezmanjšano brz ino d r v i oko l i zemlje, k i jo je doslej obšel skoraj 150 krat . Čeprav neka te r im n i všeč, da je na sate l i tu zapisano, da je b i l zgrajen v deželi soc ia l i zma, vendar le t rezni l judje , predvsem pa znans tven ik i vsega sveta pr iznavajo , da pomen i i zstre l i tev umetnega sate l i ta v vesol je ve l i ko zma ­go znanost i , k i j i sedaj niso več zaprta n i t i v ra ta vesol ja.

K o m a j se je v svetu neko l iko po­leglo razburjenje , k i so ga povzročile prve vest i o i zs t re l i t v i satel i ta, že p r i ­hajajo iz Sovjetske zveze nove vest i o p r i p ravah , da b i spus t i l i v vesol je nove, izpopolnjene satelite. Izstre l i tev prvega takega sate l i ta je napovedana že za 7. november, torej ob 40. oblet­n i c i oktobrske revo luc i je . Poznejši sa­te l i t i , k i j i h pr iprav l ja jo , bodo pones l i

s seboj na pot v vesol je tud i živa b i t ­ja . Najpre j bodo v n j ih živali, pozneje pa tud i l judje. Zato n i čudno, da v Sov je tsk i zvez i zvez i zelo skrbno pro­učujejo h k r a t i z i zde lovanjem nov ih satel i tov tud i posebne obleke za med-planetarne potnike. Te dn i so prišle tud i vest i , da se je po lkovn ik sovjet­skega le ta ls tva N i k o l a Efimovič B u k i n e prostovol jno p r i j a v i l , da bo kot p r v i Človek odlete l v sate l i tu v vesol je i n od t am poročal o svo j ih doživljajih.

Danes z jutraj so j a v i l i našemu ur ed ­ništvu iz kran jske rešilne postaje, da sta ob 4.35. u r i šofer F ranc Cimžar i n spreml jeva lec V i l i R o z m a n v ide l a s a ­te l i ta , kako s s i lov i to brz ino l e t i v smer i severozahod-jugovzhod. Po n j u ­n i h i z javah je v t em času lete la po navedeni smer i močno svetleča s rebrn­kasta krog la , k i se je s s i lov i to brz ino zgub i la za loškimi h r i b i . P rav i t a , da je b i l si jaj drveče krog l i ce precej bolj sveta l , bol j srebrnkast , kot je si jaj zvezd.

Ce so i zpoved i točne, potem so b i l i torej Kranjčani danes z jutraj p r i k r a j ­šani za svojevrsten užitek. L a h k o b i s pros t im očesom v ide l i prvega znan i l ca nove dobe na svo jem zmagov i tem po­hodu po veso l ju . -ik

C E R K L J A N S K E TROJČKE

Ko so naši novinarji v petek, 11. oktobra pripravljali novinarski večer v Cerkljah in zbirali gradivo zanj, je naš fotoreporter ujel na filmski trak tudi tele trojčke, ki jih je presenetil na poti v šolo. Trojčke so Koprivni-kove iz Pšate št. 3 in jim je ime Ana, Magdalena in Frančiška. Stare so 8 let in so že sirote, ker jim je smrt pobrala očeta. Kaže, da zaradi tega nimajo ničkaj prijetne mladosti. Kljub poznemu času so bile v petek še vedno bose. Novinarji »Glasa Gorenjske« so — da bi jim olajšali pot v šolo in razbremenili mater vsaj majhne skrbi — sklenili, da bodo vsaki od njih kupili po en par čevljev. Nekdo od družine naj jih dvigne kar v uredni­štvu.

Zanimivosti M O T O R I Z A C I J A N A P O H O D U

V C e r k l j a h j e , k o t po vseh oatalilh krajiiih, moto r i zac i j a ze lo napredova la . T u d i mopedov je vsak d a n več. Tako je maš foto­repor t e r v petek popo ldne u j e l na cesti v C e r k l j a h t u d i nas l ed ­n j i p r i z o r . V enda r ista se m l a d a vozača fotoreporter ja Itako u s t r a ­šila, d a s ta komaj z nogam i o b ­držala voz i l o pokonoi . Vpraša­nje je, ka j b i se pr ipe t i l o , če b i j i m a t a k a v r s t a i skan j a opore odpoveda la ob srečanju s k a k i m

tovo rn jakom? Po t em to ne b i b i l o več zan imivo , marveč t r a ­gično. Zato res ne kaže i zb i r a t i prometne ceste z a pr ikazovan j e take vrste a t rakc i j .

TRGOVINA SEPA

D r u g e vrste zan imivos t smo zabeležili v K r o p i . T a m je ,s t r ­g o v s k i m i p ros t o r i sp loh hudo. Nu jno bo t r eba m i s l i t i n a ob ­novo i n razširitev prostorov za trgov ino. K e r pa doslej n i ibilo

r

+ R E D A K C I J A

. . . Da l j e V a m m a n j k a po mo j em m n e n j u r u b r i k a , kot jo ima n . pr . »Ljubljanski dnevnik« i n to: »Vi nam, m i Vam.« Čeravno ne najbolj pos re ­čeno, vendar h i laže prišli v .stik s širšim k rogom l jud i , k a t e r i se do d a ­nes še boj i jo p i sa t i , oz. p r i speva t i za Vašo r u b r i k o Goren j ske bodice.

Se strinjamo! Naslov rubrike smo sicer nekoliko spremenili, njena naloga pa bo slej ko prej ista: na­vezati čim tesnejše stike z bralci in jim pomagati, da se znebijo strahu pri objavljanju posameznih prispevkov.

Sedaj je na Vas bralci: dopisujte, predlagajte, grajajte! Mi bomo po najboljših močeh odgovarjali, po­jasnjevali, svetovali — in se bra­nili.

Pred več le t i j e I r ancoska A k a d e ­m i j a znanost i r a z p i s a l a nagrado z a k a k nov Sončni sestav.

T a k r a t niisem i m e l ni ikake zveze z omenjeno A k a d e m i j o . Sedaj p a i m a m sorodnike v P a r i z u . P o s l a l sem j i m malo brošurico v nemščini i z leta 1943 o t em p r edme tu , ka t e ro so odda l i na A k a d e m i j i v Part izu.

Mo j sestav o p r e m i k a n j u Osončja je popo lnoma drugačen od K o p e r n i k o v e ­ga. Po daljšem dop i sovan ju sem pre je l odgovor od A k a d e m i j e znanos t i v P a ­r i z u , ka te rega d e l se ig lasi :

L ' au t eu r expose suec intement des donnees a t ronomiques ćlementaires et connuea.«

To b i g las i lo v slovenščini: »Avtor je v n j i h j edrnato razložil že poznane e lementarne podatke.«

K e r b i ;se ver je tno k a k b ra l e c vašega l i s ta vsaj de lno zanimal i z a moj sestav o P r e m i k a n j u Osončja, sem p r i p r a v ­l j en na vašo željo v a m pos la t i krajši a l i daljši članek o t e m predmetu .

Z odličnim spoštovanjem I. H . Jesen ice , iSkladiščna u l .

Ne vemo sicer, kako naj bi se vaš nauk o osončju popolnoma raz­likoval od Kopernikovega, če vse­buje po izjavi pariške Akademije znanosti splošno poznane elemen­tarne podatke. Ker pa imamo rav­no v zadnjem časa priliko pisati v zvezi z osončjem o tolikih doslej nepoznanih stvareh, žal, za članek iz vaše brošure ni prostora.

Sporočam V a m , d a z a pokojno ženo K . A . ne b o m po i z j a v i z d r a v n i k a dr . Uršiča d o b i l ničesar, čeprav s i je z l omi l a obe nog i , k e r je bo leha la z a rakom.

Torej so b i le vaše obl jube v časo­p isu , d a so naročniki zoper nezgode v isoko zava rovan i , le navadna časo­p i sna raca. S t a k i m ravnan j em s i pač ne boste dobil/i ug leda.

S spoštovanjem K . J . N o v a vas

Žalujemo za izgubljenim ugle­dom. Toda raka doslej DOZ še ni priznal za nezgodo.

Z A RAZVEDRILO A K T U A L N A

Jože: »Pepe me je tožil, ke r sem m u r eke l : svinja.««

Janez : »In?!«« Jože: »Preklicati sem mora l , pa sem

nap isa l : 'Obžalujem, ker Pepe n i svinja.'««

Janez : »In?!«< Jože: »Pepe j e ' s i j a l od sreče, ke r

sem m u pos tav i l tako v i soko ceno.«<

Brez besed

posebne in i c i a t i v e v tej smer i , se je vseh skupaj po lo t i l o d o ­ločeno lagodje. Talko j e naš fo­toreporter zabeležil v ponedel jek popo ldne Ob po l pe t ih t u d i n a ­s ledn j i pr i zor . T r g o v i n a je z a ­pr ta , čeprav b i m o r a l a bita o d ­pr ta ob pe t ih .

A V T O M O B I L Z A K R A V O Neki milijonar v Kolumbiji Je

dal v svoji vili urediti posebni apartma za najboljšo kravo, ki je odnesla že več nagrad. Mi l i ­jonar sam vsako jutro popelje kravo s svojim »Cadillacom« na pašo.

NIKOTIN K V A R I ŽENSKO L E P O T O

Neki slavni nemški ginekolog je ugotovil, da nikotin pogubno vpliva na žensko lepoto. Med drugim pravi, da ženska, ki ka­di, zgubi svojo prirojeno než­nost in dobi s časom moški iz­raz. Njena polt otrdi, usta po­stanejo nelepa, nos nekako iz­stopi in spodnja ustnica začne presegati zgornjo. Ce taka žen­ska dobi otroka, ga navadno za­nemarja.

ŽIČNICA N A D MONT B L A N C O M

Po sedemletnih delih so kon­čali žičnico, ki vodi nad Mont Blancom, najvišjo goro v Evro­pi. Žičnica povezuje Courmaye-uer v Italiji z Chamonixom v Franciji. Računajo, da bo dnev­no prepeljala po 2.500 turistov. Ta žičnica vozi na vitini več kot 4.300 metrov.