GROHAR IN SORIØKADEDIØŒINA

Vodnik po Groharjevi poti

Ivan Kejæar, KovaœevØkofja Loka

12. november 2007

2

3

UVODIvan Kejæar, Kovaœev

Vodnik po Groharjevi poti æeli udeleæence vsakoletnega pohoda podrobneje seznanitiz Ivanom Groharjem in soriøko dediøœino, s katero se je Grohar tudi sreœaval na poti vøolo. Øtevilne krajinske slike prikazujejo kulturno krajino. Naøi predniki so skozistoletja kultivirali prostor pod Ratitovcem, ga vzdræevali, negovali in nam ga ohranili.Lepota naselij ne izhaja toliko iz lepote njihovih domov kot iz njihove vkljuœenosti vokolje. Ohranjenih je nekaj sto ledinskih imen. Vsak delœek prostora je pokrit z njimi.V vsakem imenu je del vsebine krajine. Øtevilna ljubkovalna imena priœajo o ljubeznidomaœinov do njihovega æivljenjskega prostora, na primer: Teldre –dolinica, Ekele –grebenœek, Ejbenle – ravninica, Majantol – majska dolina, Øenejben – lepa ravnina itd.Veliko øtevilo imen govori o intenzivni rabi prostora, saj so imena imela tudiproizvodno funkcijo. Mnoæica obronkov priœa o njivski izrabi povrøin, o gojenju æita vekstremnih pogojih.Vsako naselje je moralo imeti poleg pitne vode v bliæini tudi vodotok za pogon vodnegakolesa. V vaseh je bilo œez 30 mlinov.

Obseæne koøenine in paøniki priœajo o razviti æivinoreji. Na Soriøki planini je bilo œez40, v Geblarjih œez 20 in v Lajnarju 10 senikov. Vsako naselje je imelo svoje œredinke,œredo in pastirja. Veljalo je pravilo, œe imaø v hlevu kravo in praøiœa, imaø pogoje zapreæivetje. Veœina gostaœev tega pogoja ni izpolnjevala, veœji del hiøarjev je imela zemljov najemu. Teh razmer se spominjam øe izpred vojne. Seno za kravo smo znosili vbutarah na glavi, za praøiœa pa je mama dnevno prinaøala zeli – »æbajnah« - hrano zapraøiœa v koøu z vaøke okolice. Mama je øla v robe po koø trave in zato porabila pol dne.Otroci smo øli z njo vsak s svojim koøem. Ker je primanjkovalo krme za kravo, smo vKeræitolu smukali bukovo listje, pravo Sizifovo delo. Kljub takim razmeram mojeizkuønje iz otroøtva potrjujejo reklo, da ni vse v bogastvu. Ko smo imeli pri Kovaœujeseni v kleti polne pograde in na podu polno diøeœega sena, sem bil najsreœnejøiœlovek.

Zemlja ni bila dovolj radodarna, da bi preæivela øtevilno populacijo: leta 1906 je bilo naprimer v soriøki fari 131 birmancev, leta 1910 pa 120. Øtevilni kajæarji in gostaœi somorali iskati razne moænosti preæivetja. S pojavom fuæinarstva v 14. stoletju so se le-tivkljuœevali v æelezarsko dejavnost kot rudarji, oglarji, tovorniki, sodarji, æebljarji in tudikot trgovci – preprodajalci. V œasu, ko je na loøkem cvetelo platnarstvo, so Soriœaninakupovali platno po loøkih hribih, æelezo in æelezne izdelke pa v Æeleznikih in roboprodajali v Furlaniji. V srednjem veku je bila dovoljena trgovina na daljavo. Kmet jesmel prodajati svoje izdelke v tujino. V doloœenem obdobju je veljalo, da se na loøkemin tolminskem kmetje veœ ukvarjajo s preprodajo kot s kmetijstvom.

4

Æe v 19. stoletju so se øtevilni domaœini preæivljali kot sezonski gozdni delavci. Delaliso na Jelovici, na Beli, v Træiœu in na tujem: v Bosni in Galiciji. Æe pred iztekom 19.stoletja pa do prve svetovne vojne so se Soriœani izseljevali, øli so za kruhom po Evropiin v Ameriko. V Francijo jih je hkrati ølo 17, pred prvo svetovno jih je ølo v Amerikookrog 30, nekateri so øli s celimi druæinami. Zadnji veœji izselitveni val je bil po prvisvetovni vojni leta 1920.

Vasi pod Ratitovcem so plaœale visok krvni davek v prvi in drugi svetovni vojni. Pozgodovinskih virih je bilo v drugi svetovni vojni najveœ ærtev na Gorenjskem inLjubljanskem okroæju, kar 5% populacije, v soriøki fari pa v vsaki vojni œez 6%.

Grohar je do odhoda v Bradeøkovo galerijo leta 1888 æivel v Geblarjih in se preæivljal skmetijskimi opravili. Med soriøkimi stanovi ni bil na samem dnu. Njegova domaœija jeizpolnjevala pogoje preæivetja, imela je kravo in praøiœa. Povsem na dnu so bili gostaœi.

Grohar je bil vpet v vaøko æivljenje, ki je bilo lahko v svoji skromnosti tudi lepo, kot smovideli. Œudimo se njegovi moœi, vztrajnosti in samozavesti, ko se je z dna socialnelestvice oziral po visokem cilju, da postane slikar. Presliøal je celo mentorjevo –Jamnikovo opozorilo, da je njegov cilj nedosegljiv. Njegova notranja moœ je bilaneizmerna, œrpal jo je iz domaœega okolja, iz njegovih naravnih lepot, iz zvestobekmeœkemu stanu in iz vere v boljøi jutri. Njegov stavek: »Bodoœnost mora biti lepøa« jeøe vedno aktualen.

Grohar je uspel, postal je veliki slovenski slikar - impresionist, revøœina je bila njegovaveœna popotnica. Njegove slike govorijo o njegovi veliœini.

Vse aktivnosti v zvezi z Groharjem so se v Sorici odvijale pod okriljem Prosvetnegadruøtva Ivan Grohar, ki je tudi organizator vsakoletnega pohoda po Groharjevi poti.Na poti imamo 8 stojnih mest, na vsakem obravnavamo doloœene teme s poudarkom nasoriøki dediøœini.

STOJNE TOŒKE:

1. Groharjeva hiøaPot zaœnemo pred Groharjevo rojstno hiøo, predstavimo Stari farovæ, Groharjevodruæino, njegove sorodnike in sosede. Znaki pri opisu druæin pomenijo:° leto poroke+ navedba neveste ali æenina> øtevilo rojenih otrok v zakonu… neznani podatki so oznaœeni s tremi pikamir. kratica za rojen/a

5

2. Termavn: »Soriøki ledenik«S Termavna vidimo ostanke nekdanje ledeniøke doline. Ledinsko ime Termavn jenastalo zaradi ostankov ledeniøke groblje in prehoda iz enega naselja v drugega.

3. Nekdanji Tolarjev mlin: Izkoriøœanje vodne moœi SoreOb Sori so bili naslednji energetski objekti: 13 mlinov, 3 æage venecijanke, kovaøkokladivo na vodni pogon in elektrarna (danes obratuje nekaj malih elektrarn).

4. Kriæiøœe poti Æelezniki-Sorica-Baœa, Darfle-Ribn-Zadnja Sora:Koriøœenje poti v Groharjevem œasu, pred njim in kasnejeUporaba poti za mlinarsko in æagarsko dejavnost, za spravilo lesa, za kmetijskodejavnost, za prihod na delo in z dela pri gradnji ceste Podroøt-Podbrdo, tovorjenjeæeleza v œasu fuæinarstva, za prodajo kmetijskih in obrtniøkih izdelkov na træiøœe vFurlaniji, »za romanje« v Stræiøœe – proønje za lepo vreme, za odhod domaœinov zakruhom v Ameriko itd.

5. Pri Jaku: Predstavitev domaœij ob Soriøkem potoku.

6. Na Paklonu: Ledinska imena, obroœkanje gozdnega drevja

7. Martinov pomol: Ostanki postpanonske izravnave.

8. Pri Martinu: Predstavitev Martinove druæine, Groharjevih slik in poti Geblarji -øola, kot jo je doæivljal Ivan – øolar.Ker so objekti iz vsebine posameznih stojnih mest razprøeni vzdolæ poti, se bomoustavljali tudi ob njihovih lokacijah: mlini, æaga, elektrarne, flanœniki, domaœije,ledinska imena, smukanje listja itd. Pot je po vsebini dediøœine bogata, prav takotudi preostali del soriøkega prostora, ki je sooblikoval Groharjev znaœaj, njegovestetski jaz, njegovo ljubezen do soriøkih zelenih, cvetoœih in sonœnih bregov,njegovo ljubezen in spoøtovanje do kmeœkih opravil in do malega œloveka, kateremuje pripadal.

6

Zemljevid Groharjeve poti

7

IVAN GROHAR, SLOVENSKI SLIKARdr. Ivan Kejæar

Soriøki rojak IVAN GROHAR je poznan kot slikar slovenske moderne. Uvrstil se jemed øtiri pomembne slovenske impresioniste. To so Rihard Jakopiœ, Matija Jama,Andrej Sternen in Ivan Grohar.

Impresionizem se je kot umetnostna smer pojavil v francoskem slikarstvu v letih okrog1860, se v sedemdesetih letih 19. stoletja oblikoval in se naprej razvijal vse do prvesvetovne vojne. Njegova znaœilnost je usmerjenost v prestrezanje hipnih vtisov iznarave. Impresionisti slikajo trenutek zaznave, najveœkrat v pokrajini ali v odprtemnaseljenem okolju, zato so njihove slike svetle, razgibane, preæete s svetlobnimi vtisi.Najbolj poznani francoski slikarji iz obdobja zaœetkov in razvoja impresionizma so: C.Monet, P. Cézanne, P.A. Renoir, E. Degas, A. Sisley, C. Pissarro idr. Po Monetovi slikiImpresija: Vzhajajoœe sonce (1872) je izraz impresionizem zaœel opredeljevati slikarskinaœin, ki oznaœuje slikanje na prostem.

Nova likovna smer v slikarstvu je v Slovenijo priøla z naøimi slikarji v tujih slikarskihøolah. Slovenski impresionisti so se øolali predvsem v Münchnu. Tam je delovalaAæbetova øola, v kateri so slikarji pridobili osnove barvnega izraæanja in spoznalimoænosti bogatih barvnih uœinkov. S preizkuøanjem slikarskih napotkov ob slikanjukrajinskih motivov pri naravni svetlobi ter ob dodatnem opazovanju del francoskihimpresionistov so bile dane osnove za vpeljavo nove likovne umetnosti pri nas in zanadaljnji osebni razvoj posameznih slikarjev.

V slovenskem impresionizmu ima pomembno vlogo razpoloæenje, œustvena izraznost,izpoved v prispodobi in œutni vtisi tehniœnih prijemov. Vsak od øtirih slovenskihimpresionistov je imel kakega tujega vzornika, ki je vplival na njegov slikarski slog. NaGroharja je vplival italijansko-øvicarski slikar Giovani Segantini, ki je razvil samostojnoslikarsko tehniko, sorodno neoimpresionizmu (slikal je øvicarske gorske krajine z ljudmipri delu in z æivalmi). Segantini ga je pritegnil z velikimi formati slik, v katere je talikovni pesnik zajemal øiroko panoramo veliœastnega gorskega sveta, pa tudi kotobœudovalec domaœe kmeœke tematike, zanj privlaœen je bil tudi njegov naœin slikanjasamosvojih barvnih potez. Groharjeve slike izraæajo poetiœno vsebino, ki temelji naobœutljivem, v zgodnjih delih ne toliko neoimpresionistiœnem, potem pa vse boljprispodobnem ploskovnem obravnavanju barve, ki dviga stvarni prizor v prvotni izraz.V slikah, ki prikazujejo kmeœko æivljenje, poizkuøa vnesti dinamiko z æivahnim ritmomdela (Grabljice, 1902).

Obdobje okoli leta 1895 do 1902 se øteje za pripravljalno in øtudijsko obdobjeimpresionizma pri nas. V tem œasu je Grohar slikal predvsem naboæne slike. Seznanilse je tudi z Jakopiœem, ki mu je pri slikarskem uveljavljanju veliko pomagal in mu

8

svetoval. Od leta 1902 do 1908 je v novi slikarski usmeritvi sledilo økofjeloøko obdobje,ko so si slikarji æe izoblikovali povsem svoje slikarske stile, vendar so bili ti vezani natemeljne vzgibe impresionizma. Iz tega obdobja izhajajo Groharjevi najveœji likovnidoseæki. Ti so izraæeni v poetiœni, liriœno zasanjani krajini (Pomlad, 1903 , Macesen, 1904,Cvetoœa jablana,1907 , Sejalec, 1907 , Krompir,1909 , Œrednik, 1910 ).

Groharjevo æivljenje (Spodnja Sorica,15.6.1867– Ljubljana, 19.4. 1911) je bilo zelorazgibano in hkrati skromno. S podporo kranjskega deæelnega odbora je v letih od 1892do 1895 obiskoval Deæelno risarsko øolo v Gradcu, ki jo je konœal z odliko. Leta 1894je opravil sprejemni izpit na dunajski akademiji, a je bil zavrnjen zaradi neustrezneøolske izobrazbe. Od jeseni 1895 do pomladi 1896 je bival v Münchnu, kjer je obponovno odobreni podpori preuœeval klasiœno umetnost, v slikarski galeriji velikokopiral stare slike in si ogledoval sodobne razstave. V zaœetku, pribliæno od leta 1888do 1896, je Groharjevo delo povsem v znamenju rokodelskega øolanja, po letu 1896 paje œutiti vpliv münchenskega likovnega sloga.

Ivan Grohar si je poleti 1896 v Økofji Loki uredil atelje. V naslednjih letih je delomapreæivel v Loki, v Sorici in v Ljubljani. Leta 1899 je obiskoval Aæbetovo øolo vMünchnu, kjer je nekaj œasa slikal tudi v naslednjem letu. V vseh teh letih se je vse boljuveljavil kot slikar naboænih podob. Naslikal je oltarno sliko Sv. Miklavæa v farni cerkviv Sorici. V letu 1896 je v Ljubljani razstavljena slika Sv. druæina pritegnila pozornostRiharda Jakopiœa. Med drugim je dobil naroœilo generalnega vikarja za izdelavo dvehnaboænih slik za novo cerkev na Brezjah in za poslikavo trnovske cerkve v Ljubljani.Naslikal je tudi veœ stenskih slik v cerkvah na Primorskem (Roœinj nad Kanalom, Logpod Mangrtom, Libuønje) ter v Dolskem pri Ljubljani, v Ribnici na Dolenjskem in øedrugje.

V naslednjih letih je Grohar veliko potoval in spreminjal kraje bivanja, da bi slikal, patudi organiziral in se udeleæeval slikarskih razstav. Slikal je v Devinu pri Trstu (1902),v Øpetru Slovenov ob Nadiæi (1902, 1903), v Lukovici (1903), na Dunaju (1903), v Sorici,Æeleznikih, v Ljubljani (1904), v tem letu se je ponovno preselil v Øk. Loko, kjer je skratkimi presledki ostal do konca æivljenja. Sodeloval je pri organiziranju ali biludeleæenec (kot tajnik in odbornik Slovenskega umetniøkega druøtva oziroma delegatumetniøkega kluba Sava ali drugih organizacij) precejønjega øtevila slikarskih razstav(Ljubljana, Beograd, Dunaj Trst, Berlin, Varøava, Krakov idr.). V vsem tem obdobju seje veœkrat vraœal v Sorico, kjer je obœasno slikal ter ostal bolj ali manj dolgo.

Grohar je domala celo æivljenje æivel v revøœini, saj so bili naroœniki njegovih del slabiplaœniki, prodaja slik pa tudi ni øla v denar. Majhne zasluæke je potroøil za slikarskimaterial, potovanja in skromno preæivetje. Tudi slikal je v zelo slabih razmerah, vutesnjenih in pogosto mrzlih prostorih.

9

Soriøki slikar je za svoje like v cerkvenih podobah pogosto jemal pristne obraze soriøkihljudi, ki so mu po priporoœilu domaœega æupnika Jamnika pozirali. V motive svojihimpresionistiœnih slik je s preæetostjo domaœe pokrajine vlil æar soriøke narave inznaœilnosti vaøkega æivlja. V slovensko slikarstvo je Grohar vnesel neizmerno osebnodoæivljanje kmeœke podobe, mu vdihnil izraznost, pa tudi rahloœutni druæbeni innarodni znaœaj. Bolj kot kateri drugi slikar slovenske moderne je dal pomembenprispevek slovenskemu slikarstvu v srednjeevropski likovni umetnosti v zaœetku 20.stoletja. Skupno je naslikal okoli 260 del.

Veliœino Groharjeve ustvarjalne umetniøke osebnosti so znali skozi œas ceniti vslovenskem prostoru (od Økofje Loke , Ljubljane do Maribora) na razliœne naœine: zorganizacijo razstav, izdajo publikacij o Groharju, poimenovanjem umetniøkih klubovin galerij po Groharju, poimenovanjem ulic, postavitvi spomenika in podobno. Soriœanismo se fenomena Grohar zaœeli zavedati pozno. Øele domaœi æupnik Franc Gaœnik, kije sam najprej tudi øtudiral slikarstvo, je v sedemdesetih letih prejønjega stoletja zzbirko Groharjevih slik, ki jih je nabral od domaœinov in jih prikazal na razstavi væupniøœu, kljub nevøeœnemu odnosu nekaterih økofjeloøkih kulturnih veljakov, ki so silastili primat do Groharja, prebudil zavest Soriœanov o pomenu in vlogi velikega moæa,soriøkih korenin.

Viri:

• Brejc, T: Enciklopedija Slovenije, zvezek 3• Kajzer, J.: Macesen, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1978• Smrekar, A. (ur.): Ivan Grohar - Bodoœnost mora biti lepøa, Narodna galerija,

Ljubljana, 1997

10

11

PROSVETNO DRUØTVO IVAN GROHAR SORICAMiro Kaœar

Œeprav Sorica ne øteje med veœja naselja, je bilo njeno druæabno æivljenje vedno dokajrazgibano in pestro, tako na gospodarskem kot na kulturnem podroœju.

V letu 1911 je bilo ustanovljeno prosvetno druøtvo, s prvotnim imenom Katoliøkoslovensko izobraæevalno druøtvo. Idejni ustanovitelj je bil økofjeloøki rojak, æupnik vSorici, gospod Jurij Karlin. Leta 1931 se je preimenovalo v Prosvetno druøtvo indelovalo pod tem imenom do 2. svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo druøtvoobnovljeno pod imenom KUD Ivan Grohar, se kasneje poimenovalo v PD Ivan Groharin pod tem imenom deluje øe danes.

Takoj po ustanovitvi leta 1911 je druøtvo zaœelo zbirati knjige za druøtveno knjiænico,vaøœanom pa je bil na voljo œasopis Slovenec. Leta 1929 je bil ustanovljen moøki pevskizbor, ki se je poveœal v meøani pevski zbor in deloval do leta 1931. Ponovno je zaæivelleta 1953, ko je bil ustanovljen tudi tamburaøki zbor. Delo obeh je sœasoma zamrlo,ostal pa je cerkveni zbor, ki deluje øe danes.

Instrumentalna skupina tolkal, orkester Orfej, deluje pri druøtvu enajsto leto, æenskitercet, ki ohranja ljudske pesmi, pa je letos praznoval dvajsetletnico.

Druøtvo je bilo zelo razgibano tudi na dramskem podroœju. Uprizorjeno je bilo lepoøtevilo dramskih del, ki so jih sprva igrali v gostilni, po kozolcih in dvoriøœih. Leta 1952je druøtvo pridobilo dvorano z odrom v takratnem novem Zadruænem domu. Igralskeskupine so gostovale tudi po drugih krajih. V sedemdesetih letih je v okviru druøtvadelovala øahovska in fotografska dejavnost.

Æe naø rojak, slikar Ivan Grohar, je s svojim ustvarjanjem dramil rojake in øirøoslovensko javnost h kulturni prebuditvi. Prav zadnje leto njegovega æivljenja je tonalogo prevzelo takrat ustanovljeno prosvetno druøtvo, ki si je kasneje nadelo tudinjegovo ime. Projekt, Sorica – Groharjeva vas, je postavil slikarju trajen spomenik.Njegova spominska zbirka je bila obnovljena in postavljena na ogled leta 1977, øtiri letakasneje pa je bil postavljen Groharjev spomenik. Liœne table v obliki slikarskega stojalavabijo na ogled rojstne hiøe v srediøœu vasi. Hiøa je bila v celoti obnovljena leta 1994.S svojim programom (likovna in glasbena delavnica) vsakodnevno privablja øolarje izvse Slovenije, ki se na øolski kulturni dan prijavljajo preko Centra øolskih in obøolskihdejavnosti v Ljubljani. Vsako leto obiøœe hiøo okrog 4.000 øolarjev iz vse Slovenije. Vhiøi se vrstijo najrazliœnejøe prireditve, slikarske in fotografske razstave, teœaji, glasbeniin plesni nastopi, najodmevnejøi pa je Groharjev teden, ki ga druøtvo prireja æe dvajsetlet.

12

V 96. letih dela se v druøtvu lahko omenijo nekatera imena, ki so tkala mozaikuspeønosti: Jurij Karlin, Terezija Primoæiœ, Martin Æeleznik, Milan Vindiøman, StankoKejæar, Janko Pintar, Franc Gaœnik, Nace Frelih, Matevæ Jenøterle, Ivan Kejæar(Cencov), Pavle Kajfeæ, Marjan Peternelj, Niko Æumer, Tone Logonder, Joæe Albreht,Joæica in Miro Kaœar, Tina Pintar.

Z njihovim ustvarjalnim delom in ob pomoœi øtevilnih œlanov je PD Ivan Grohardoseglo vidne doseæke na podroœju kulture in umetnosti v obœini in øirøem druæbenemprostoru.

Vir:

• Frelih Nace: O delovanju Prosvetnega druøtva »Ivan Grohar« v Sorici,Loøki razgledi, 1977

13

Otroøka glasbena delavnica

Slikarska delavnica

Ritmiœna skupina

14

15

GROHARJEVA HIØA, NJEGOVA DRUÆINA,SORODNIKI IN SOSEDJE

GROHARJEVA HIØA (STARI FAROVÆ)

0d ustanovitve vikariata leta 1656 je v Starem farovæu æivelo 14 sluæbujoœih duhovnikov.Æupnik Filip Pirih je leta 1820 zgradil novo æupniøœe. Od tega leta naprej so v Staremfarovæu æiveli gostaœi, med njimi tudi Groharjeva druæina. Stavba je bila lesena indotrajana. Leta 1906 jo je od Farovæarja kupil Peter Frelih, Kejæarjev, iz Sp. Danj. Hiøoje Peter poruøil in zgradil novo, danes æe obnovljeno Groharjevo hiøo. Leta 1922 je øolanajela v farovæu sobo za uœilnico. Ker je naslednje leto Peter oddal hiøo v najemfinancarjem za dobo petih let, se je øola leta 1924 izselila v meænarijo. Danes je v hiøispominska zbirka Ivana Groharja. Leta 1981, ob 70-letnici slikarjeve smrti, je bilaotvoritev njegovega spomenika na Grobi in ogled obnovljene spominske zbirke, vkaterih so njegova naslednja dela:

l. Emavs, 18842. Znamenje3. Sveta druæina, 18954. Marija s sv. Dominikom, 18945. Jaslice, 18966. Portret Franje Tavœar, 18937. Øtudija za oltarsko sliko8. Dva svetnika. 18989. Sv. Alojzij10. Sv. Florijan11. Vrtnice12. Sreœanje æupnika Eræena z Abrahamom, 189413. Æupniku Jamniku za 50- letnico, 1896Nekaj slik so v letu 2007 iz zbirke odnesli tatovi.

16

Groharjeva hiøa

Portret Franje Tavœar, 1893,risba s svinœnikom, 53 x 45 cm,

Loøki muzej v Økofji Loki

17

Sv. Alojzij, olje/platno, premer 54,5(okrogla oblika), Loøki muzej v Økofji Loki

Sv. druæina, 1895, olje/platno, 90 x 68 cm,æupna cerkev

18

Jaslice, 1896olje/platno, 78 x 83 cm

æupna cerkev

Marija s Sv, Dominikom,1894, olje/platno,

l36,5 x 78 cm, æupna cerkev

19

GROHARJEVA DRUÆINA IN SORODNIKI

Andrej Grohar (1818 – 1874), Ekarjev ° 1858 + Neæa Jenøterle (1826 – 1899), gostja priKejæarju, Sp. Danje

• Franœiøka (1858 – 19l6)• Janez (1861 – 1862)• Ivan (1867 – 1911)

Andrej je imel v Geblarjih nekaj sveta, kje je zgradil leseno hiøo – brunarico. Iz staregafarovæa se je druæina preselila v novo bivaliøœe. Ivan je bil tedaj star dve leti.

Oœetova druæina, Ekarjevi

Mihael Grohar (1785 – 1849) + Neæa Kobler (1790 – 1860)• Peter (1816 – 1840) + Maruøa Egart ( r. 1813)• Andrej (1818 – 1874) + Neæa Jenøterle (1826 – 1899)• Gregor ( 1822 – 1869 + Marija Gaser (1823 – 1878) > 4 otroci

� Marija (1853 – 1898) ° 1874 + Martin Demøar (1819 – 1888)

Petru in Maruøi so se rodili trije otroci, ki so umrli æe kot dojenœki. Peter je umrl vstarosti 24 let. Vdova Maruøa se je drugiœ poroœila z Martinom Koblarjem.

Martin Koblar (1821-1864) + Maruøa Grohar, vdova, r. Egart (1813) > 5 otrok• Ana (1844 – 1912) ° 1872 + Valentin Taler (1838 – 1919) > 5 otrok• Lovrenc (1851- 1909) + Neæa Gaser (1854 – 1907), Sp. Trojarjeva > 9 otrok

� Alojzij (r. 1876) ° 1899 + Franœiøka Grohar (1878 – 1942),� Fidlarjeva > 3 otroci

� Janez (1901 – 1954) ° 1927 + Franœiøka Kemperle(1905 – 1975) > 7 otrok

Gospodar Ekarjeve domaœije Alojzij je leta 1906 odøel v Ameriko, od kjer se ni veœvrnil. Domaœija je bila v gospodarskih teæavah. Gospodinji je stal ob strani brat Peter,ki je kasneje tudi odøel v Ameriko.

Janez Koblar je praneœak Maruøe Koblar, vdove Grohar, rojene Egart, Spredenj-tolarjeve.

Materina druæina, gostaœi pri Kejæarju, Sp. Danje

Primoæ Jenøterle ( r. 1792) + Marija Pintar (1793 – 1858)• Martin (1819 – 1847)• Janez ( r. 1823) + Ana Prezelj ( r. 1827) > 4 otroci

20

� Marija (1865- 1906) ° 1890 + Janez Kejæar (1866 – 1919),Grovgarjev

• Neæa ( 1826 – 1899) + Andrej Grohar• Andrej (1828 – 1901), umrl v ljubljanski bolnici

• Marija (1834 – 1899) ° 1864 + Janez Gaser (1833 – 1915),Øorlœek > 2 otroka

Druæina je æivela v Sp. Danjah pri Kejæarju. Na isti kmetiji je æivela tudi Janezovadruæina. Njegova hœi Marija se je poroœila h Grovgarju. Neæina sestra Marija pa se jetudi poroœila v Sorico k Øorlœku.

Ivan Grohar: Avtoportret

21

Franœiøka Golija, rojena Grohar

Ivan Grohar: Moja mati

22

Spodnje Danje

Janez Koblar z æenoin prvorojencem ter z mamo

rojeno Grohar

Na Eki

23

Øorlœkova druæina:Anton in sin Janez z druæino

Anton gaser, Øorlœek,poroœen z marijo Jenøtrle

Pri Kejæarju, Spodnje Danje

24

SOSEDJE

Stari farovæ

Martin Demøar (1819 – 1888) ° 1874 + Marija Grohar (1853 – 1898)• Marija (1875 – 1941)• France (1877 – 1914) ° 1905 + Marija Taler (1881 – 1946)

Janez Pintar (1869 – 1929), Øimanov, Farovæar ° 1892 + Marija Demøar (1875 – 1941)> 11 otrok

• Marija (1893 – 1976), umrla na Jesenicah• Janez (1899 – 1955) ° 1926 + Antonija Valentinœiœ• Elizabeta (r. 1896)• Urban (1898 – 1898)• Franœiøka (r. 1900) ° 1920 + Ambroæ Fumagalli• Julijana (1901 – 1954) ° 1933 + Rudolf Kristan, umrla v Lescah• Angela (r. 1904) ° 1921 + Franc Covetorin• Justina (r. 1909)

Æena Janeza Pintarja Marija Demøar je praneœakinja Groharjevaga oœeta Andreja.

Farovæar je upodobljen na Groharjevi sliki Sveti Miklavæ kot brodolomec.

Leta 1929 je øel po opravkih v Bohinj. Ob povratku ga je na poti proti Soriøki planinizadela kap. Pokopali so ga v Bohinjski Bistrici. Sin Janez je øel med rudarje v Francijo.

Peter Frelih (1868 – 19l5), Kejæarjev Sp. Danje ° 1912 + Terezija Kejæar (1872 – 1912),Grovgarjeva > 8 otrok

• Peter (1897 – 1923)• Janez (r. 1899) ° 1937 + Franœiøka Taler, rudar v Franciji• Jurij (1902 – 1952) ° 1928 + Marija Beletin• Anton (1907 – 1991) ° 1937 + Rozalija Gartner, Balantov.• Ignacij (1909 – 1990) ° 1943 + Julijana Pintar (r. 1913), Poøtna

Ko je Peter zgradil novo hiøo, je le-ta obdræala ime Stari farovæ, dobila pa je tudi novega- Pri Petru; danes se uporablja novo ime Groharjeva hiøa.

Brat Petrove æene Terezije – Janez se je poroœil z Marijo – pravnukinjo Neæe Jenøterle.

Petrov Nace je bil dolgoletni organist, pevovodja, obœasni reæiser in vodja Kmetijskezadruge Sorica. V veœ mandatih je bil predsednik gasilskega druøtva. Za delovanje prigasilcih je prejel odlikovanje Gasilske zveze Slovenije.

25

Ignacija Frelih, Petrov Nace

Marija Pintar, rojena Demøar

Janez Pintar, Farovæar

26

Stara meænarija – pri Meænarœku

Franc Trojar (1866 – 1931) ° 1890 + Marija Egart (1865 – 1926), Kemperlova > 4 otroci• Alojzij (r.1896) ° 1928 + Terezija Gaser (1898 – 1983), Hoøplarjeva

> 5 otrokFranc Taler (1866 - 1925) ° 1893 + Jerica Trojar (r. 1870), Meænarœkova, gostaœi> 11 otrok

• Franc (1894 – 1964) ° 1928 + Ana Prevc, Æelezniki (1866 – 19 Plajba• Jakob (1896 – 1948) ° 1921 + Ana Gaser, Øorlnova, Tonœkovi, Jakovi v

grapi.Stara meænarija je sluæila svojemu namenu do leta 1828, ko je bilo zgrajeno novoposlopje. V stari meænariji je æivela druæina Franceta Trojarja – Meænarœka.

Alojz Trojar,Meænarœek z druæino

Pri Meænarœku

27

Ekar

Vse soriøke kmetije so na istih lokacijah od naselitve koncem 13. stoletja. GospodarEkarjeve domaœije je vpisan v urbarju leta 1501 kot Jorg am Ekh – Jorg na Grebenu,od tod hiøno ime na Eki, Ekar – Grebenar. Leta 1877 je poæar uniœil hiøo in kaøœo. Vœasu italijanske zasedbe je bilo na Eki vojaøko poveljstvo. Na hiøo so nabili tablo: PiazaVitorio Emanuele.

Poøta

Janez Pintar (1832 – 1902) ° 1863 + Maruøa Æbontar (1830 – 1899)• Ana (1864 – 1940), æivela v Nacetovi hiøi, samska, solastnica• Jerica (1868 – 1902)• Katarina (1870 – 1934) + Mihael Windiøman (r.1863), straæmojster

> 1 otrok• Lorenc (1874 – 1947) ° 1901 + Julijana Jelenc (1870 – 1951), iz Æeleznikov

> 12 otrok

Lorenc je leta 1907 dogradil del hiøe, v katerem so bile tujske sobe in salon, stari delhiøe je bil zgrajen okoli leta l860. Leta 1907 je bil v Sorici odprt poøtni urad, kateregaje vodil Lorenc, v letih 1911 in 1912 je vodil projekt izgradnje soriøke elektrarne, leta1923 je bil izvoljen za æupana.

Na poøti

28

Julijana Pintar, rojena Jelenc

Ivan Grohar: Mladi Lorenc

Lorenc Pintar, Lorenc

29

Ænidar

Matej Fajfar (1851 – 1910), Majerlov + Marija Pintar (1855 – 1927), Ribarjeva > 7 otrok

Hiøo je Matej zgradil leta 1887, zemljo je kupil od Fajfarja. Nekaj œasa je imel Groharatelje pri Ænidarju. Domaœija se je oskrbovala z vodo iz vodnjaka globokega 21 m.Zanimivo je, da je bil vodnjak v æupniøœu globok le 12 m. V œasu italijanske zasedbe jebila pri Ænidarju kuhinja in menza za œastnike.

Pri Ænidarju

Matej Fajfar,Ænidar z æeno Marijo fajfar,rojeno Pintar

30

Æupniøœe

Za œasa Groharjevega æivljenja so v Sorici sluæbovali naslednji æupniki:• Joæef Boncelj, sluæboval od 1863 do 1873, umrl je v Sorici,• Franœiøek Boncelj, 1873 – 1873,• Matej Jereb, 1873 – 1878,• Anton Jamnik, 1878 – 1903, mentor mlademu Groharju,• Jurij Karlin, 1903 – 1913, æupnijski kronist.

Na tem mestu moram omeniti dr.Kreka, ki je bil redni obiskovalec Sorice. Iz æupnijskekronike razberemo, da je bil osebni prijatelj vsakemu Soriœanu. Dal je pobudo zagradnjo elektrarne in ustanovitev hranilnice in posojilnice.

Ivan Grohar:Æupniku Jamniku za 50-letnico

Æupniøœe

31

Dr. Janez Evangelist Krek, duhovnikin deæelni poslanec. Kronist jezapisal, da je bil prijatelj vsakemuSoriœanu.

Æupnik Janez Mikuø, kronist

Æupnik Jurij Karlin, kronist

32

Øimc

Janez Fajfar (1827 – 1912) + Marija Gaser (1825 – 1891), Øorlnova• Marija (1859 – 1939) + Lovro Pintar (1856 – 1922), Z.Tolar• Franc (1861 – 1942) ° 1886 + Marija Pintar (1860 – 1941), Z. Tolarjeva > 10

otrok

Na boæiœni veœer leta 1923 sta zgorela hiøa in hlev, obe stavbi sta bili kriti s slamo. Dopoæara je priølo, ker so otroci metali rakete. Naslednje leto so zgradili novi poslopji obveliki pomoœi sosedov.

Franc je bil namestnik naœelnika poæarne brambe v Sorici, ustanovljene leta 1906.

Franc Fajfar, Øimc

Pri Øimcu

33

Gosar

Andrej Frelih (1825 – 1897) + Jerica Trojar (1835 – 1868) > 4 otroci• Franc (1859 – 1866)• Marija (r. 186l)• Anton (1863 – 1934) ° Marija Frelih (1867 – 1930), Kejæarjeva > 7 otrok

Leta 1927 so hiøo dvignili za nadstropje, slamnato streho so zamenjali s skrilom.

Anton je bil leta 1912 izvoljen za æupana in je æupanoval v œasu prve svetovne vojne inv œasu italijanske zasedbe. Pri komuniciranju z Italijani mu je pomagal æupnik JanezMikuæ. Nekoœ je na poti v mlin pod Termavnom sreœal dr. Kreka, ki je bil verjetno naobisku pri Kejæarju, kamor je rad zahajal. Med pogovorom mu je svetoval, naj Soriœaniustanovijo hranilnico in posojilnico. Ustanovili so jo leta 1903 s sodelovanjem æupnikaKarlina.

Na Gosi

Anton Frelih, Gosar

34

Øola

V œasu Groharjeve øoloobveznosti je bila øola v meænariji. Njegov uœitelj je bil IvanPitanic, ki je bil v Sorici od leta 1876 do 1881. Grohar je hodil v øolo z Geblarjev; øoloje imel rad. Æe kot øolar je kazal zanimanje za slikarstvo. V risanju je bil najboljøi. UœiteljPitanic je Ivanu pomagal, kolikor je mogel. Zanimale so ga podobe – slike in kipi vcerkvi. Æupnik Jamnik mu jih je rade volje razkazal. Kmalu je ugotovil, da so Ivanoveambicije postati slikar zaradi finanœne situacije neuresniœljive. Da bi ga postavil narealna tla, mu je svetoval, da si skupaj ogledata slikarsko zbirko staroloøkega graøœakaStrahla. Imel je najveœjo zbirko umetniøkih slik na Gorenjskem. Jamnik in Strahl stabila soøolca. Po ogledu zbirke se je Ivanu øe bolj utrdila volja, da doseæe postavljeni cilj.Ko je Jamnik zvedel, da je iz Pariza priøel v Ljubljano Jurij Øubic, je Ivanu predlagal,da ga obiøœe in ga prosi, da ga vzame v uk. Jurij ga ni hotel sprejeti, svetoval mu je, najse obrne na njegovega oœeta Øtefana, rezbarja iz Poljan. Øtefan je Groharju priporoœilsvojega uœenca Bradeøka iz Kranja, ki se je æe nekaj œasa ukvarjal s slikarstvom. Groharse je leta 1888 zaposlil v Bradeøkovem ateljeju in tako se je zaœela njegova odisejadaøolanja. Njegova kratka æivljenjska pot je bila pot pomanjkanja in ustvarjanja.

Meænarija – øola

35

Groharjevi soøolci, Sorica:• Marija Grohar (1867 – 1923), Holcmarjeva• Marija Dakskobler (r. 1866), Fuœeva• Janez Dakskobler (1868 – 1905), Fuœev• Joæef Egart (1869 – 1954), Kemperlov, øel v Ameriko• Marija Pintar (1867 – 1938), Øimanova• Peter Frelih (1868 – 1915), Kejæarjev, Sp. Danje, lastnik starega farovæa• Franc Trojar (1866 – 1931), Meænarœek• Jerica Pintar (1868 – 1902), Poøtna• Lovro Øorl (r. 1868), Cencev• Franc Frelih (1868 – 1908), gostaœ pri Lomprahtu• Anton Gaser (r. 1868), Øorlnov• Janez Fajfar (r.1867), Oæltov• Andrej Grohar (r. 1868), Majerlov• Ivana Trojar (1868 – 1881), Teclnova• Boøtjan Øorl (1866 – 1900), Jurlov• Janez Pintar (1866 – 1897), Ribarjev• Marija Egart (1868 – 1934), Spredenjtolarjeva• Marija Frelih (1867 – 1930), Kejæarjeva• Anton Øuøtar (1867 – 1952), Geblarjev• Anton Kejæar (1866 – 1957), Martov Tonœek, gostaœ• Lovro Øuøtar (r. 1868), gostaœ pri Cencu• Marija Grohar (1866 – 1913), gostaœ pri Fajfarju, kasneje Fajfarca• Terezija Grohar (r. 1868), gostaœ pri Fajfarju, kasneje Ejbnarca• Marija Taler (1867 – 1951), Matevzelnova sestra, gostaœ

Sp. Danje:• Marjeta Taler (1867 – 1926), Kajælarjeva, Markeljcovka• Frelih Janez (r. 1866), Kejæarjev• Urøula Prezelj (r. 1867), Jenøterlova, gostaœ• Peter Lotriœ (r. 1868) Øoøtarœkov, øel v Vestfalijo• Neæa Taler (r. 1867), Pohova, øla v Træiœ• Janez Kejæar (1866 – 1919), Grovgarjev, p. z Marijo Jenøterle (1865 – 1906),

neœakinja Groharjeve mame.• Agata Kejæar (r. 1868), Grovgarjeva• Urøula Taler, r. Kejæar (1867 – 1941), Gotarjeva• Peter Jensterle (1865 – 1904), Tonœkov, Sp. Øtentlar.

36

Podgorci tedaj zaradi oddaljenosti niso hodili v øolo. V Sorici in Sp. Danjah je Groharimel 33 soøolcev, 9 jih je bilo rojenih istega leta kot Ivan. Od njegovih sodobnikov sempoznal Martovega Tonœka (1866 – 1957), Jerico Jenøterle (r. 1864), Tonœkovo iz Sp.Danj, Tribelco, gostovala je pri Janezlu, Gotarjevo Urøo (1867 – 194l), Ejbnarjevo Rezo(1868 – 1941), Martina Trojarja (1858 – 1944), Keræarja, Franceta Kejæarja (r. 186l),Lokarjevega øoøtarja, stoletnika in Urbana Jenøterla (1860 – 1936), Tonœkovega,Krejlnovega Urbana. Moja babica Marjeta Taler (1867 – 1926), Kajælarjeva, Marklcovkaje bila tudi njegova soøolka. Poznal sem tudi Neæo Pintar (1875 – 1959), Groharjevoizvoljenko. Starøi so ji Groharja odsvetovali, œeø da nima primernega poklica zavzdræevanje druæine. Leta 1946 sem kot dijak nekaj œasa stanoval pri njej v Stari Loki.

Ivana Taler,rojena Kejæar (1858 – 1939),Martovka, Tonœkova sestra

Ivana Kejæar, Martova Hana,hœi Martovega Tonœka

37

Franc kejæar, Lokarjev Øoøtar,stoletnik

Martin Trojar, Keræar

Urøa Taler, rojena kejæar, Gotarjeva

38

Neæa Pintar, starejøa

Neæa Pintar, dekle

Ivan Grohar: Sv. Neæa(model Neæa Pintar)

39

SORIØKI LEDENIK

V zadnji ledeni dobi pred 10 000 leti sta bila v naøi bliæini dva velika ledenika, Soøki,ki je segal do Mosta na Soœi in Bohinjski, ki se je razøiril v radovljiøko kotlino. Œez sedlona Soriøki planini je drsel odcep bohinjskega ledenika. Debelina ledenika je bila preko800 m. Ko se je kotlina v Movæah napolnila z ledom, je le-ta naprej drsel v soriøko indanjarsko smer, preko Roba v dolino Sore in Nidrarsko grapo in preko Perøtonge vDanjarsko grapo in v Roclpoh. Prviœ se je ustavil na œrti Kejæarjeva Lajta – Melat –Bloøter – Groba – vznoæje Koøte, od koder se je poøevno spustil v Soriøki potok in vNidrarsko grapo, kjer je skopnel in odloæil vidne ostanke ledeniøke groblje. V 10 000letih narava ni vzpostavila prvotnega stanja vzdolæne nivilete struge Sore. Sora ima odTolarjevega mlina navzdol øe vedno poveœan strmec, ki je posledica neodplavljeneledeniøke groblje. Dno ledeniøke doline dobimo, œe poveæemo zravnane deleGosarjevih, Goøplarjevih in Øorlnovih parcel s Kondratovimi. Ledeniøko ime(Termavn – Tor Mauer – vrata, zid, prehod v zidu) je nastalo zaradi ledeniøke groblje,ki øtrli s poboœja. Na levem poboœju Øajsgrejbla je ledinsko ime Æont – Sand – pesek,pod ruøo ob grebenu je ledeniøka groblja.

Sora je v 10 000 letih v ledeniøko dolino izdolbla danaønje korito. V briæinah vlake, kije speljana œez poboœje Melata, je ledeniøki gruøœ. V poboœju Melata nad cesto œez Ribnvidimo posamezne apneniœaste skale. Na levem poboœju Øajsgrejbla, nasprotiKejæarjeve Lajte, so veliki ledeniøki balvani. Posamezne apneniœaste skale samicenajdemo tudi na poboœju Gosarjeve, Øimcove in Ekarjeve Lajte. V breæinah vlak vKejæarjevi Lajti se vidijo posamezne bele skale, te najdemo tudi po grebenu koøenine.

Nad 1300 m nadmorske viøine je bil v ledeni dobi veœni sneg, ki se je spreminjal v led.Ob otoplitvah je ta drsel po poboœjih navzdol. Ledenik je s soriøkih gora dobivaldodatne koliœine ledu. Z juænih poboœij Lajnarja in Dravha je le-ta drsel po Globokigrapi v Øtoublgroub in po Bogøribi v Øtodlarjevo grapo. Na Øtodlarjevem pomolu so prigradnji vlak izrinili na povrøje apneniœaste skale. Posamezne najdemo tudi navzhodnem poboœju grebena med Øtoublgroubom in Kejæarjevim travnikom.

Pri Jurlu najdemo øe zadnji ledeniøki balvan, kar nekaj pa jih je v Nidrarski grapi, vEngerlu in v Melatu, v koritu Øajsgrejbla. Najveœji je visok 4,4 m, njegov volumen jepo oceni okrog 50 m3.

40

Ledeniøki balvan pri Jurlu

Pot v Poh

Termavn z naseljem Pri griœu

41

Ledeniøki balvan v Melatu sprostornino okoli 50 m3

Ledeniøki Balvan v Melatu

42

IZKORIØŒANJE VODNE MOŒI SORE

Mlini

Sora ima æe od izvira zadosti vode in padca, vsaj ob vodnih viøkih pomladi in jeseni zapogon vodnih koles mlinov, æag venecijank, kovaøkega kladiva in turbin za proizvodnjoelektriœne energije. Mlini na vodni pogon so bili v preteklosti nujni za preæivetje. Prviso se pojavili ob Seløki Sori ob nastajanju mesta Økofja Loka æe konec 13. stoletja.Veœina teh mlinov je bila v bliæini seløkih vrat, t.j. znani in najveœji Krevsov mlin, ki jeobratoval æe leta 1296, mlin pod kamnitim mostom, na mestu kjer je stala tovarna Øeøirin ob suøkem mostu. Æe v srednjem veku je bilo v Sorici registriranih 17 mlinov. Poustnem izroœilu in po vidnih ostankih vemo, da je bilo v soriøkih vaseh 33 mlinov, obSori kar 13, in sicer: Keræarjev, Oæltov, Grofov, Tavøev, Hoøplarjev, Cencev, Tolarjev,Gosarjev, Kondratov, Ekarjev, Øimcev, Rabovcev, Geblarjev in Øtodlarjev obØtodlarjevi grapi.

Tavøev mlin je imel stope za izdelavo jeœmena in kaøe. Pri Cencu je v sezoni mlinobratoval neprekinjeno. V spodnji vasi sta bila le dva mlina, ostali so mleli pri Cencu.V Sp. Danjah so imeli dovolj mlinov, vendar je v letih nizkega vodostaja Danjarskegrape Cenc mlel tudi Danjarjem. Tolarjev mlin so imeli v lasti Sp. Tolar, Z. Tolar inKejæar do leta 1912, ko je dobil elektriko. Mlina na vodni pogon so v Sp. Sorici opustilileta 1912, ostale pa v letu javne elektrifikacije.

43

Ekarjev mlin,kasneje kopalnica, danes vikend

Nekdanji cencov mlin s kolarnico

Tolarjev mlin, danes vikend

44

Æage venecijanke

Sto metrov od izvira je stala Sp. Øtentlarjeva, kasneje Urlistova æaga venecijanka, vDrflah øe vedno obratuje Grofova æaga. Pod nekdanjim Gosarjevim mlinom je stalaKondratova æaga. Naprave so obratovale v œasu vodnih viøkov, delale so uslugevaøœanom. Leta 1927 je Kejæar postavil v lopi novo venecijanko na elektriœni pogon.

Kontradova æaga z mlinom,danes stanovanjska hiøa

Notranjost Grofove æage

Grofova æaga na elektriœni pogon,kjer je bilo vodno kolo je danes

mala elektrarna

45

Kovaøko kladivo

Nekdanja Neækina hiøa je bila prvotno Gotarjeva. Gotar (Lahajnar) je ob Sori zgradilhiøo, zgoraj je bilo stanovanje, spodaj pa kovaøka delavnica. K Sori se je priselil zato,da mu je voda gonila teæko kladivo. Hiøo pri Gotarju je prodal Gotarjevemu Joøku. OLahajnarju je znana zanimiva zgodba. Na soriøkih strminah so se pri delu pogostouporabljale dereze, ki jih je izdeloval Gotar. Tudi Urlistov kovaœ Matevæ bi jih rad delal.Nenapovedano je obiskal Gotarja. Oœitno je bil mojster na svoje znanje ljubosumen.Dereze, ki jih je imel v delu, je nedokonœane odloæil in zaœel obdelovati nove. Matevæunamera ni uspela. Ubral je novo taktiko. Drugiœ je kovaœa naskrivaj opazoval skozi okno.Naøel je, kar je iskal. Od tedaj naprej so uporabniki imeli konkurenœni izdelek.

Gotarjeva kovaœnica s kladivom navodni pogon, kasneje Neækina hiøa,danes vikend

46

Elektrarne

Prvo zamisel o gradnji svoje elektrarne je imel Kejæar, ki pa ni imel pogojev zaradipremalo vodne moœi, zato je Krek predlagal gradnjo skupne elektrarne. Pobudo sosprejeli vaøœani Sp. Sorice, iz Zg. Sorice pa le Gosar in Kejæar. Navajam povzetek zapisaiz Æupnijske kronike: Dne 13. 6. 1911 so inæenirji elektriœne druæbe Union iz Ljubljanena terenu naœrtovali gradnjo. Po naœrtu so vodo zajeli pod Kondratovo æago. Od zajetjaso po poboœju Melata speljali 140 m dolg zaprt betonski kanal do vodnega zbiralnika,od koder je voda padala po æeleznih ceveh v turbino. Viøinska razlika je bila 31 m.Centrala je stala tik pod Øimcevim mlinom. Øimc in Ekarica sta odstopila vodno moœbrezplaœno. Od kovaœa Lahajnarja so jo kupili za 600 kron. Projekt je vodil Lorenc.Ustanovili so Elektrostrojno zadrugo za gradnjo elektrarne. V zadrugo je pristopilo 16posestnikov.

Peter Bevk iz Cerknega je prevzel betonska dela: jez, kanal, centralo. Z delom je zaœel17. avgusta. Do konca novembra so zgradili betonski kanal, vodni zbiralnik in centralo.Dela je Bevk zakljuœil maja 1912. Decembru 1911 so priøli monterji za hiøne inøtalacijein vode. Delo so v glavnem zakljuœili do konca marca. Elektrovodi so tekli: eden doKejæarja, drugi do Poøte, kjer se je razcepil proti spodnji vasi in proti cerkvi. Turbinoso montirali v zaœetku februarja. Dne 14. 2. 1912 je zasvetila prva æarnica v centrali, 9.3. pa je razsvetljavo dobila vas. Obratovanje elektromotorja, ki ga je podarilo podjetjeUnion, so demonstrirali za pogon slamoreznice na Ekarjevem podu sredi julija 1912.Tudi Øimcev mlin je obratoval na elektriœni pogon æe od julija. Premoænejøi posestnikiso naroœili svoje motorje, eden je bil zadruæni za skupno rabo. Dne 4. avgusta 1912 jebila uradna otvoritev elektrarne. Na otvoritvi je bilo veliko obiskovalcev iz Selc,Æeleznikov, Davœe in Podbrda. Maøeval je dr. Krek. Po maøi je bil shod pod lipami.Govorili so poslanci F. Demøar – Œotov, E. Jarc in dr. Krek. Elektrarna je prenehalaobratovati leta 1957, ko so zgradili novo elektrarno. Na javno elektriko so se prikljuœilileta 1962.

Danes obratujejo v Darflah tri male elektrarne in dve pod Ribnom, ena v lasti ElektraKranj in druga v lasti Stankotovega Lojza.

47

Elektrarna podjetja Elektra Kranj

Stara elektrarna, danes vikend

Ostanek zbiralnika vode stareelktrarne v melatu

48

UPORABA PROMETNIC V GROHARJEVEM ŒASU, PRED NJIM IN KASNEJE

V mlin so æito nosili preteæno na hrbtu, tudi po stezah. Ekarjevi so verjetno za v mlinuporabljali stezo, speljano œez Lajto. Les za razrez so spravljali preteæno z vpreænoæivino.

Spravilo lesa

Iz gozda so les spravljali roœno, s samoteænimi sanmi ali z vprego. Leta 1922 so npr.spravljali les z Danjarske Jelovice delno œez Rob, delno œez Perøtongo. Œez Rob so gaspravljali samoteæno skozi Darfle do Tolarjevega mlina, po danjarski strani so gaspravljali do Perøtonge samoteæno, do Povdna z »lifranjem« do Rotka z vprego, naprejdo mlina pa spet samoteæno. V mrzlem novembru, ko je bilo nekaj noœi svetlih, so lesspravljali roœno œez Ribn. Kronist je zapisal, da so delavci vpili celo noœ prav podrvarsko.

Leta 1923 je Strajevc kupil les od Danjarjev. Vsega so po enakem postopku spravljaliœez Perøtongo do mlina. Od mlina ga je druga skupina spravljala do Tonœka. Leta 1924so Strajevcevi spet vozili les s Povdna. Z Rotka so ga s sanmi spravili do Eke, naprej pas konji do Podroøta. Leta 1926 sta kupila konja Øimen in Jurjev Janez. Skupaj sTonœkom so vozili les na Perøtongo in naprej v Povden, do kjer je Strajevc dal zgraditinovo pot. Leta 1927 so Gosarjevi fantje spravljali les do Eke. Naprej do Podroøta so gavozili: Gosar, Øorl, Ejbnar, Urlist, Jenøterle in Markeljc. Mladi Markeljc je preveœnaloæil, rajsa pa ni uporabljal. Na ovinku pri Cirilu je kobilo pognalo œez pot, s tovoromse je valila po poboœju in se ubila. Pognalo je tudi Ejbnarja in Øorlna, vendar sta k sreœiostala na poti. Od Podroøta so les vozili na Strajevœevo æago.

49

Na poti po les na Perøtongo

Zimsko spravilo lesa

Soriøki gozdni delavciiz zaœetka 20. stoletja. Med njimi jeBlaæev Janez, rojen 1874 leta.

50

Kmetijske dejavnosti

Œez Ribn so spravljali seno z Geblarjev, Gosarjevega in Fidlarjevega travnika. Po istipoti, tudi mimo Liparja, so gonili æivino na paøo, ki se je dnevno vraœala domov.Pomladi so Darflarji hodili pod Ribn, kjer so imeli svoje vrtiœke za gojenje zgodnjihsadik zelenjadnic. Vsaka soriøka vas je imela svoj »flanœnik« na juænih legah in na niæjinadmorski viøini zaradi zgodnejøe vegetacije. Spodnja vas je imela vrtiœke na poboœjuRoøta, v bliæini Tolcovega Mejdlca, Danjarji so jih imeli nad sotoœjem Danjarske inZgornjedanjarske grape, pod Feniøkovlom, Zabrdœani pa v Zabrøki grapi, podFidlarjevim Æontom.

Posebej hiøarji so hodili œez Ribn na Paklon smukat bukovo listje za krmo goveje æivine.Erblarji so listje smukali na Keræetolu, Nidrarji pa na Majentolu ali Kelnarjih.

Kmetje so njive orali,hiøarji in bajtarji pa so jih

prekopavali z rovnico

Soriøka posebnost jenoønja sena v butarah

51

Zima je œas za spravilo gnoja

52

Gradnja ceste Podroøt - Podbrdo

Leta 1903 so zaœeli graditi cesto Podroøt – Podbrdo. Pri gradnji je bilo zaposlenih 700delavcev, med njimi tudi Soriœani. Darflarji in Erblarji so hodili na delo œez Ribn.Cesto so kasneje tudi vzdræevali. Leta 1923 so jo gramozirali. Delale so v glavnemæenske, ker so bili moøki zaposleni v gozdovih. Delala so tudi dekleta, saj so veœ zasluæilakot pri klekljanju. Cesto so popravljali tudi leta 1925, na razpolago je bil denar, ki soga plaœali Italijani za økodo, narejeno v œasu zasedbe Sorice. Pomagali so tudi øolarji.

Kidanje snega na cestiPodroøt-Podbrdo. na sliki je tudi

Matevzel s sinovomain Gajælarjev Peter, ki je padel

v prvi svetovni vojni.

53

Æelezarska tovorna in trgovska pot

Pot Æelezniki – Sorica – Petrovo Brdo – Baœa – Furlanija je bila tovorna pot, po kateriso fuæinarji tovorili svoje izdelke na tuji trg. Na Baœi je bila mitnica. Iz mitniøke knjigeiz leta 1536 je razvidno, da sta bila med kmeœkimi tovorniki najbolj zaposlena Jurij inMert Frelih iz Sorice. Leta 1513 je bila mitnica tudi v Sorici. Kmet je v 15. stoletjulahko svoje pridelke (æito, æivino, mast, platno itd.) izvaæal na tuje. Vir posebej omenjapodloænike v Sorici, ki so nakupovali platno po loøkih hribih, æeblje v Æeleznikih inblago prodajali v Furlanijo. Da bi se izognili visokim dajatvam – mitninam, so kmetjezaœeli blago tihotapiti. Tihotapstvo je bilo na Loøkem in Tolminskem tako razvito, daso se kmetje veœ ukvarjali s preprodajo kot z obdelovanjem zemlje. Po tej poti so æelezotovorili vse do propada fuæinarstva koncem 19. stoletja.

Zgodovinski viri povedo, da so planine na platoju Jelovice (Bitenska, Ribœeva, Selska,Radovljiøka itd.) nastale po letu tisoœ. Ker so v srednjem veku obstojali pogoji zatrgovino na daljavo, so jeseni pred zakljuœkom paøne sezone na Selski planini zbraliœredo goveje æivine, ki so jo namenili za prodajo. Œredo so gonili œez Ribœevo planino,mimo Macesnovca in œez preval Paælek na Danjarsko planino, kjer so æe œakali Tolminci.Prevzeli so æivino in nadaljevali pot skozi Sorico do Tolarjevega mlina in mimo Liparjana Tolminsko.

Nekdanja æelezarskatovorna pot mimo Blaæa

54

Izseljevanje v Ameriko in Evropo

Po poti mimo Liparja so odhajali na vlak proti Trstu tudi domaœini, ki so odøli zakruhom v Ameriko. Med njimi je bila tudi Grovgrova Ivana z druæino. Otvoritevbohinjske æeleznice je bila leta 1906. Pred prvo svetovno vojno je odølo iz Sorice vAmeriko 14 odraslih domaœinov, nekateri so odøli z druæinami, iz Zg. Danj 8, iz Zabrda2, s Torke l in iz Raven 2 ali skupaj 27 odraslih. V evropske dræave, predvsem v Francijo,je odølo 17 Soriœanov, po vojni leta 1920 pa øe 9 v Ameriko, nekateri tudi z druæinami.

Janez Gaser,Pancev brat z druæino.

Zakonca sta se poroœila vWashington-u leta 1914.

Po pripovedovanju Janezoveneœakinje – Kodrove Rozalke

sta imela 10 otrok.

Grofova Mici z otroki

55

Svetovni vojni in zasedba Sorice po Italijanih

Junija 19l4 so øli mimo Liparja soriøki fantje, vpoklicani v vojsko. Tolaæili so se, dabodo za boæiœ æe doma. S harmoniko so øli œez Ravtek in prepevali: Regiment po cestigre…Mnogi se niso vrnili. Vojna je vzela 54 mladih æivljenj ali 6,7% takratne soriøkepopulacije. V drugi svetovni vojni jih je umrlo 6.1% populacije.

Novembra 1918 so Sorico zasedli italijanski vojaki – Sardinci. Priøli so œez Ravtek. Dne31. 1. 1919 je vojska odøla po isti poti, kot je priøla. Sardince so zamenjali Alpini, priøliso œez Paklon z godbo v sestavi bataljona, to je œez tisoœ moæ. Dne 2. 6. 1921 so ItalijaniSorico dokonœno zapustili.

Anton Grohar, Fidlar,dragonec z nekaj odlikovanji

Joæe Pintar, Øimanov,vojak v 1. svetovni vojni

56

Pot Sorica - Stræiøœe

Pot mimo Liparja je bila tudi neke vrste boæja pot. V Stræiøœe so Soriœani hodili prositsv. Oæbolta za lepo vreme. Maja 1905 so øli prosit svetnika za lepo vreme. Pot jih jevodila mimo Hobarjeve domaœije na Baœi. Sedanja Hobarjeva gospodinja, ki æivi v domustarejøih obœanov v Podbrdu, se øe spominja, ko so Soriœani prihajali mimo njihovehiøe po bliænjici Petrovo Brdo – Baœa. Za pot v eno smer so rabili 4 ure. Maja 1907 jebila spet suøa in spet so prosili sv. Oæbolta, tokrat za deæ. 15. junija 1911 so bili vsivrhovi nad 1000 metri beli. Naslednji dan so øli prosit za lepo vreme. V procesiji je biloveliko Soriœanov in domaœinov s Kala in Stræiøœa. Lepo vreme je bilo vse do septembra.

Notranjost cerkve sv. Oæbolta

Cerkev sv. Oæbolta v Sræiøœu

57

Stræiøœe pod Œrno prstjo

Naselje Stræiøœe

58

PREDSTAVITEV DOMAŒIJ OB SORIØKEM POTOKU

Pri Rabovcu

Pavel Frelih ( 1833 – 1893) ° 1853 + Jera Mohoriœ (182l – 1885)• Marija (1858 – 1928), sluæila v Davœi• Miha (1860 – 1937) ° 1885 + Ana Biœek (1862 – 1952)

� Mihael (1886 – 1973) ° 1911 + Marija Taler (1886 – 1969), Øtofova> 11 otrok

� Franc (1892 – 1918), vojak 17. peø polka, umrl na Dunaju vbolnici� Franœiøka (1901 – 1975) ° 193l + Peter Grohar (1899 – 1989),

Tolcev > 3 otroci

Miha je bil od Groharja starejøi 7 let. Ko je Grohar odhajal iz Sorice leta 1888, je bilstar 21, Miha pa 28 let. Kot soseda sta se dobro poznala, skupaj sta opravljala raznakmetijska opravila.

Pri Rabovcu

59

Peter grohar, Rabovc

Franœiøka Grohar, rojena Frelih,Rabovœevka

Ana frelih, rojena Biœek,Rabovœevka

60

Pri Geblarju

Joæe Øuøtar (1838 – 1893) ° 1865 + Neæa Jensterle (1842 – 1915), Prezeljceva, Sp. Danje• Anton (1867 – 1952) ° 1911 + Elizabeta Valentinœiœ (1871 – 1952),

iz vasi Porezen > 3 otroci• Elizabeta (r. 1868) + …Taler, gostaœ pri Krejlnu• Andrej (1870 – 1892), umrl na Gorenjskem• Martin (1871 - 1918), umrl na Javorniku• Alojzij (1876 – 1955) ° 1904 + Marija Primoæiœ (1880 – 1964), iz Davœe > 6

otrok• Peter (1879 – 1953) ° 1902 + Marija Kemperle (1877 – 1952) > 12 otrok,

Jurlovi• Pavel (r. 1882) ° 1912 + Ana Gaser, øel v Ameriko leta 1907, se vrnil, oæenilin spet øel v Ameriko.

Anton in Ivan sta bila isti letnik, kar pomeni, da sta kot soseda skupaj hodila œezRibn v øolo. Bila sta soøolca in morda tudi prijatelja. Anton se je izuœil za krojaœa, seoæenil in kupil hiøo Kovaœnico (Betin ænidar). Elizabeta je bila le leto dni mlajøa injima je delala druæbo na poti v øolo.

Pavle je prvi od soriøkih Ameriœanov dal prispevek za cerkvene zvonove. Kot posebnostnaj omenim, da so na domaœiji v preteklosti uporabljali lonœene vodovodne cevi.Danaønjo hiøo so zgradili leta 1921 in do tedaj naj bi uporabljali lonœene cevi. Zamenjaliso jih s svinœenimi.

Pri geblarju

61

Elizabeta Øuøtar, rojena Valentinœiœ

Anton Øuøtar, Geblarjev,krojaœ v Kovaœnici

Alojz Øuøtar, Geblar

62

Pri Bognarju

Janez Fajfar (1826 – 1881), Kondratov + Marija Taler (r. 1829) > 3 otroci• Valentin (1871 – 1927), tesar ° 1896 + Marija Prezelj (r. 1876), Fajfarjeva

> 8 otrok� Marija (1896 – 1983)� Maksimiljan (1907 – 1970), tesar ° 1942 + Marija Fajfar

(1906 – 1964), Øtodlarjeva > 4 otValentin je bil kolar. Zgradil je Jercmanovo hiøo pod Kaœarjem. Dom je bil za øtevilnodruæino premajhen, zato je leta 1906 zgradil novo, Bognarjevo hiøo. Po Milanovi smrtije stavba zaœela propadati. Sedanji gospodar Janez je na istem mestu zgradil novoposlopje.

Valentin Fajfar s hœerko Marijo –Bognerjevo Mico

Valentin Fajfar z æeno Marijo, shœerkama in vnukinjo

63

Tonœkovi, Jakovi

Anton Gaser (1862 – 1921), Øorlnov ° 1893 + Katarina Kemperle (1866 – 1917), hœiJaneza iz Poha.

• Ana (1896 – 1956)• Franœiøka (1906 – 1919)

Jakob Taler (1896 – 1948) ° 1921 +Ana Gaser (1896 – 1956) > 6 otrok• Franœiøek (1924 - 1997)

Øorlnov Anton je leta 1909 zgradil hiøo pri Tonœku. K Tonœku se je priæenil JakobTaler, hiøa je dobila novo ime – pri Jaku. Jakova druæina je æivela pri Meænarœku, bratFranc se je priæenil k Vahtarju v Æeleznike.

Franc Taler, Jakov

Ana Taler, rojena Gaser, Jakova

64

LEDINSKA IMENA , OBROŒKANJE GOZDNEGA DREVJA

Ledinska imena

Øtoublgroub – praøna dolina. V Lajnarju se na daljøa œasovna obdobja sproæajo plazovisuhega snega, ki z veliko ruøilno moœjo drvijo v dolino. Pred plazom se ustvari zraœnipritisk, ki napolni ozraœje s prøiœem, vsa dolina ga je polna. Od tod ime Øtoublgroub –praøna dolina.Tak plaz se je sproæil leta 1952.

Lonribnica. Ime Ribnica pride od besede Rübe – repa. Lonribnica je nad Jakom predØtoublgroubom. Ribnic je na Sorøkem veœ: na Keræi je Spodnja in Zgornja Ribnica,pod Teclnom je Teclnova Ribnica, kjer je øe v prvi polovici 19. stoletja stala hiøa priRibarju – pri Reparju. Nekaj Ribnic je bilo tudi na poboœju Koøte in pa Ribn podMelatom. Ribnice so bile obrobne njivice, kjer so Soriœani gojili repo.

Bolbeægroba, Wolfsgrube - volœja jama. Bolbeægroba je greben med Øtoublgroubomin Paklonsko grapo. Ime nam pove, da so tudi v naøih gozdovih nekoœ æiveli volkovi.Enako ledinsko ime zasledimo tudi na poboœju Grofovega griœa, znane pa so tudi Volœjejame ob cesti Soriøka planina-Bohinj.

Najgerle, Neugier - radovednost. Najgerle je zanimivo ledinsko ime, ki ga najdemo naprometnicah pred naselji, na toœkah, s katerih se æe vidi v vas ali zaselek in kiobiskovalca spomni na namen obiska, ko pred vstopom v naselje postane radoveden,kdo je v vasi, koga bo sreœal, ali so sorodniki, znanci zdravi itd. To ime najdemo nacesti pred Sp. Danjami, na stezi Sp. Danje – Zg. Danje, na cesti Zabrdo - Torka in napoti Øtoleke – Paklon.

Fornøuter – schütter – redek, Schütter Stelle – redœina, prednja redœina. Najugozahodnem poboœju Pretertola sta bili dve Geblarjevi koøenini z ledinskim imenomFornøuter. Na poboœju so se izmenjavale gozdne in travniøke povrøine. Povrøini sta biliedini Geblarjevi koøenini s sonœno lego. Danes ju preraøœa smrekov debeljak. Ledinskoime Øeter (Øuter) imamo øe na desnem poboœju Øtoublgrouba in pri Trojarjih:Cilinøeter – deljena redœina, pod stezo Hirn – Kremant. V zadnjih dveh primerih seizmenjujejo gozdne in paøne povrøine.

Pretertol, øiroka dolina. Od Soriøkega potoka se ozka grapa dviga v smeri jugozahod,na viøini 700 m se zaœne dolina pahljaœasto odpirati. Greben, ki dolino omejuje protiseveru, se dvigne na koto 906, drugi greben se dviga proti jugu na Øorto - kota 982.

Øtoleke, greben ob hlevu.V Geblarjih so Tolcovi iz Zg. Sorice imeli hlev za æivino, kiso jo imeli tam na paøi. Po tem hlevu je greben oœitno dobil svoje ime. Danes se imeuporablja samo øe za skladiøœe lesa in obraœaliøœe na kraju ceste v Geblarje.

Bideræna – osoje. Bideræna je ledinsko ime za eno od nekdanjih darflarskih œredink napoboœju Geblarjev, desno poboœje Sore, od Pretertola do sotoœja obeh Sor. Danes je

65

to smrekov drogovnjak, ki ga ogroæajo poøkodbe, ki jih povzroœa jelenjad. Øe nekajimen Bideræna poznamo na enakih osojnih legah: v Sp. Sorici, v Sp. Danjah in nadesnem poboœju Sore, k.o. Zali Log, pri Poldetu.

Øenejben - lepa ravnica. Kreøtanovi so odstopili zemljiøœe za gradnjo cerkve v Sorici.V zameno so dobili srenjske povrøine v Geblarjih. Ko je Andrej Øtravs (1816-1885)prepustil kmetijo sinu Francu (1845-1902), se je preselil v Geblarje, v hiøo, ki jo je v tanamen zgradil na Øenejbnu. Kasneje se je v hiøo vselil Miha Frelih z druæino. Hiøa jedobila ime pri Mihu. Danes le razvaline spominjajo na nekdanjo domaœijo.

Øorta – økrbina. Med vrhovoma s koto 975 (brezimni vrh) in 982 je sedlo – økrbina. Kerso pozabili, da øorta pomeni økrbino, je vrh s koto 982 dobil ime Øorta, oba vrhova stav Geblarjih dominantna.

Paklonska grapa

66

Bolbeægroba: pogled na Sorico

Bolbeægroba: pogledna Øtodlarjev pomol

in Kejæarjevo domaœijo

Bolbeægroba: gozdna cesta

67

Obroœkanje gozdnega drevja

Desno poboœje Øtoublgrouba, pod Bolbeægrobo so pogozdili s smreko. Na grebenu sobile stare, vejnate stoletne bukve. Gozdarji so drevesa obroœkali, zaœrtili, da bi se posuøilain poœasi stoje razpadla. Ko sem bil na Bolbeægrobi leta 1992, sem ugotovil, da je nekajobroœkanih bukev veter podrl s koreninami, nekaj jih je prelomil, nekaj pa jih je øe staloz odpadlimi vejami. Leta 2003 sem bil ponovno na grebenu, nisem se mogel naœuditi, dao padlih orjakih ni bilo veœ sledu. Narava je bila temeljita v svoji delavnici presnavljanja.Enako tehnologijo obroœkanja so naøi predniki uporabljali pri krœenju gozdov zapridobivanje senoæeti – Æbontov. Naø primer kaæe, da so bili predniki pri svojempionirskem delu zelo uœinkoviti. Imeli so tudi vzpodbudo pri kultiviranju prostora podRatitovcem z dobrohotnostjo zemljiøkega gospoda – freisinøkega økofa, saj jih je oprostilobveznosti tlake. Oprostitev je trajala dvesto let, to je od naselitve do zaœetka 16. stoletja.

Veter je prelomil obroœkan,shiran bukov trø.

Obroœkana trhla bukev stojepostopoma razpada.

68

GEBLARJI – NEKDANJE SENOÆETI

Grohar je æivel v Geblarjih, ko so tam øe prevladovale koøenine, a so jih v prvi polovici20. stoletja postopoma opuøœali. Po franciscejskem katastru iz leta 1826 je bilo v k.o.Sorica in Danje le 46 % gozdov in 54 % negozdnih povrøin- obdelovalnih in paønih,danes jih le øe dobrih 30 %. Na koøeninah je bilo œez 20 senikov, naøtejmo nekajlastnikov senikov: Sp. Tolar, Geblar (dva senika), Mart, Tolc – 2, Zg. Øtentlar – 2, Øimc,Rabovc, Dolinar – Davœa, Øorl in Ekar itd. Znano je, da je Grohar v œasu, ko je bil øedoma, rad kosil ne samo na soriøkih paœ pa tudi na koøeninah v Baøki grapi. Lahko sepredstavljamo , da je uæival pri koønji v svojih Geblarjih. Travnat svet je imel rad,ovekoveœil ga je v svojih mojstrovinah.

Dogodilo se je, da je s prijateljema Jakopiœem in Gabrom – publicistom in kritikompresedel v gostiøœu v Økofji Loki vso noœ. Delali so naœrte za nove slike in za uveljavitevslikarske umetnosti. Zjutraj so odøli na sprehod proti Poljanski dolini. Na Virøku sonaleteli na zgodnje kosce. Grohar se je spomnil koønje iz mladih let, fantovsko veseloje zavriskal, skoœil do koscev, vzel v roko koso in zamahnil. Ves æalosten je ugotovil, dase mu je kosiøœe zlomilo. Imel je paœ smolo. Æalostno so se vrnili na cesto. Sreœali sokoœijo gospe dr. Tavœarja, ki je z obema rokama pozdravljala in bodrila skupino.

Po opustitvi koønje v Geblarjih so se povrøine zaœele intenzivno zaraøœati po naravnipoti, predvsem s smreko. Vidne so øe posamezne lokacije, kjer so stali nekdanji seniki,vidi se øe kak ostanek senikovega ogrodja.

69

V smrekovem gozdu na Øtolekuse øe vidi mesto, kjer je nekdaj stalMartov senik.

Geblarjev kozolec v objemu gozda.

Ostanki zadnjega senikav Geblarjih je prerasel gozd.

70

GEOLOGIJA, OSTANKI POSTPANONSKE IZRAVNAVE

Ostanki prvega nivoja postpanonske izravnave v soriøkem prostoru (glej prispevekSorica, njene vode in æivljenje ob njih, poglavje Razvoj pokrajine, Loøki razgledi, øt. 5l.2004): Øtomant 950 m nadmorske viøine, greben Rotke – Formeke – Golck – Koøta 950m in Plaøajt 920 m – viøji nivo.

Øtomant 870 m, ravenski pomol 880 m, Ravtek – Rajterpigel 880 m, Pajbelc, 870 m inRoøtov griœ 880 m.

Lokacije drugega nivoja so: Øtomant 800 m, danjarski pomol 810 m, Keple – Groba –Rigel, Keple – Æbont – Æetel 800 m, Øtodlarjev pomol 830 m, Juranæeke 830 m, Bolbeægroba 830 m in Martinov pomol 850 m.

Martinov pomol

71

PRI MARTINU IN MIHU

Andrejevi• Andrej Grohar (1818 – 1874), Ekarjev + Neæa Jensterle (1826 – 1899)

> 3 otroci• Franœiøka (1858 – 1916)• Ivan (1867 – 1911)

Martinovi

Martin Golija (1858- 1928), Davœa, Tuøkov ° 1883 + Franœiøka Grohar (1858 – 1916),Andrejeva

• Neæa (1884 – 1893 )• Marija (r. 1885) ° 1907 + … Obed, Zakriæ, Cerkno• Anton (1889 – 1891)• Franc (r. 1891) ° 1919 + Franœiøka Beguø• Franœiøka (1893 – 1972) ° 192l + Joæef Valentinœiœ, Petrovo Brdo• Anica (1896 – 1980) + Mihael Frelih• Janez (1899 – 1977) ° 1921 + Marija Grohar (1901 – 1971) Tolcova,

Zg. Sorica > 11 otrok� Franc ( r. 1938)

Hiøo pri Andreju je zgradil Groharjev oœe Andrej, zato je bilo hiøno ime pri Andreju.Moæ Ivanove sestre Franœiøke, Martin Golija, je hiøo obnovil in dozidal, dobila je imepri Martinu. V œasu, ko je bil Grohar øe doma, sta se rodila Neæa in Marija. Obœasno seje vraœal v Geblarje. Leta 1899 je æivel v Münchnu, novembra se je vrnil domov, ker muje umrla mama, sredi decembra je bil spet v Münchnu. Leta 1904 je naslikal slikoMacesen. Po mnenju Tomaæa Brejca se z naslikanim macesnom na sliki identificiraumetnik in je pogled na gorsko pokrajino Heblarji v celoti individualiziran inpoosebljen Groharjev fiktivni avtoportret.

Janez Golija je bil Groharjev neœak. Njegova øtevilna druæina je æivela v Geblarjih. Bilje vnet lovec in dolgoletni predsednik lovske druæine Sorica. Njegov sin Franc jeGroharjev praneœak, poslovneæ in sponzor Vodiœa po Groharjevi poti. S Francem selovska tradicija Golijevih nadaljuje.

72

Martin Golija, Martinov (levo)Franœiøka Golija, rojena Grohar,

Martinova (desno)

Martinova druæina(Martin, Franœiøka, sinova Janez

in Franc ter hœerki)

Pri Martinu

73

Franc Golija, Martinov,Groharjev praneœak

Janez Golija z æeno Marijo,Martinova

74

Mihovi

Mihael Frelih (1886 – 1973) ° 1911 + Marija Taler (1886 – 1996), Øtofova > 11 otrok

Ko je okoli leta 1870 Andrej Øtravs, Kreøtan prepustil domaœijo sinu Francu, se je sampreselil v Geblarje, kjer je v ta namen zgradil hiøo. Andrej je umrl leta 1885 in od tedajje bila hiøa prazna. Vanjo se je vselil Miha Frelih s øtevilno druæino. Hiøa je s œasomapovsem propadla. Danes le sadno drevje na Øenejbnu priœa o nekdanji poselitvi.

Pri Mihu, Na Kastelu, Øenejben

Miha Frelih, Mihov pred svojo hiøo

75

GROHARJEVA DELA

Originalni teksti komentarjev so obseæni. Izbral sem le najnujnejøe dele vsebin, ki øeopredeljujejo sliko.

Franc Zalar

Portreti Groharjeve matere, rojene v druæini Jenøterle, ki je izvirala iz stare tirolskedruæine, so znani trije: najstarejøi iz leta 1896 ( v zasebni lasti) in je nastal tri leta predmaterino smrtjo, pastelna risba v Narodni galeriji in naøa podoba.

Slika Moja mati iz Mestnega muzeja Ljubljana vsekakor predstavlja likovnonajkvalitetnejøi in hkrati tudi izpovedno najsugestivnejøi portret Groharjeve matere,upodobljene en face. Tudi glede slikarskega rokopisa se ta portret precej razlikuje odGroharjevih dotedanjih del. Umetnik je ustvaril podobo s pomoœjo øiroke, tekoœe inlikovno sugestivne poteze slikarskega œopiœa. Takøen slikarjev ekspresionistiœnoobarvan likovni rokopis sreœamo mnogo pozneje, morda v Snopih. Svetloba, ki»rembrandsko« izæareva iz obliœja matere same, se je skoncentrirala predvsem naobrazu, v pogledu, prehaja na ruto, ki jo ima æena okrog vratu, in izginja za njeno glavo.Brez dvoma je to portret z moœno simbolno sporoœljivostjo, slika, ki je umetnik vtkalvanjo polno spoøtovanje in ljubezen do svoje matere. Podoba Groharjeve matere se vnekoliko idealizirani obliki pojavlja tudi na veliki religiozni – alegoriœni sliki SrceJezusovo.

Moja mati, 1898,olje/platno, 55 x 45,5 cm,Mestni muzej Ljubljana

76

Andrej Smrekar

Sliko je naroœil økof Bonaventura Jegliœ, ki je imel podobo Presvetega srca Jezusovegav svojem grbu. Øe veœ za svoj rojstni kraj je naroœil repliko (1901), ki jo hrani æupnijskacerkev v Begunjah na Gorenjskem. Grohar jo je razstavil v Ljubljani na prvi razstaviSlovenskega umetniøkega druøtva. Kritiki so jo dobro sprejeli, posebej jim je ugajalavrsta sodobnih likov, neprimerna pa se jim je zdela zasenœenost Kristusove figure in øeposebej obraza.

Franc Zalar

Brez dvoma je slika v nadøkofijskem ordinariatu ena najkvalitetnejøih æe po svojifiguralni zasnovi najbogatejøih sakralnih slik, kar jih je kdaj koli naslikal Grohar. Izzelo skopo zastavljenega osnutka Srca Jezusovega je nastala prava alegorija slovenskegaljudstva, saj se na tej sliki, ki bi jo lahko brez premisleka imeli za æanrsko v duhuplenerizma, zastopani predstavniki vseh stanov in plasti slovenskega ljudstva.

Srce Jezusovo, 1900,Olje/platno, 250 x 127 cm,

Nadøkofijski ordinariat, Ljubljana

77

Franc Zalar

Cerkev, ki sicer ni vidna v celoti, lahko prepoznamo kot sv. Roka v Dravljah. Tudi oblikagora v ozadju utrjuje prepriœanje, da gre za to primestno naselje. Grohar je Grabljiceverjetno naslikal v drugi polovici meseca julija in prvih dneh avgusta ob spravilu otave,kajti 10. avgusta je bil æe vpoklican v vojsko.

Grohar poskuøa vnesti v svoje slike dinamiko z æivahnim ritmom dela. To vidimo priGrabljicah æe v prvem planu, pri obeh kmeticah, ki ju umetnik »zaloti« sredi dejanja.Prva dræi v roki grablje in vleœe seno k sebi. Z desno nogo je stopila naprej, na levo seopira: pri tem sta se ji krilo in predpasnik ovila okrog noge. Druga kmetica pa je za hipzastala pri delu, pridræala grablje in se z gibko kretnjo obrisala od truda poten obraz.Øtirje kosci v ozadju stoje v redeh, tako da natanœno ponazore znaœaj dela. Prvi nadesni je usloœen sredi zamaha, drugi kosec brusi svoje orodje, tretjemu je slikar ujel gibv trenutnem mirovanju na skrajni toœki zamaha in œetrti kosec je æe v izteku zamaha spoloviœnim obratom v levo. Za kuliso temu æivahnemu dogajanju pa je v ozadju kozolec.Za njim se med drevjem vidijo poslopja in øe drugi kozolec ter del cerkvenega zvonika.Daleœ na obzorju se razteza veriga Kamniøkih Alp.

Grabljice (Ob koønji), 1902,olje/platno, 133,5 x 107,5 cm,Mestni muzej Ljubljana

78

Tomaæ Brejc

Ivan Cankar je Groharjevo Pomlad najprej videl v njegovem ateljeju v Schoenbrunnu.»Videl sem to sliko æe par mesecev prej, v tedanjem tesnem, dolgoœasnem, slaborazsvetljenem okolju umetnikovem in takrat ni napravila name nobenega vtisa, kakorga v taki okolici najbræ tudi Segantini ne bi napravil. Ali, tu v veliki dvorani (priMiethkeju), se mi je øirilo srce ob pogledu na ta pisana, v spomladanskem soncupotopljena polja, na te valovite holme in bilo mi je, kakor da je bil dahnil Grohar naplatno vso veselo lepoto slovenske zemlje in vso njeno melanholijo hkrati«.

Cankarjeva novela Sreœa, govori o razstavi slovenskih umetnikov na Dunaju, odlomekiz novele se nanaøa na Pomlad in druge slike z razstave:

»Tam glej, se razprostira domovina, lepa kakor paradiæ…Tam glej, se razprostira ravan, okopana v soncu, iz zemljesame raste stotisoœera luœ, na drevje tam ob cesti so obviseliæarki, zlati cvetovi… pogledala je domovina sama sebi vobraz in je zardela od radosti«.

Pomlad, 1903,olje/platno, 119,5 x 139 cm,

Mestni muzej Ljubljana

79

Andrej Smrekar

Zaenkrat prevladuje soglasje, da je kompozitna krajina, sestavljena iz posameznih delovsoriøke okolice.

Tomaæ Brejc

Ta redakcija Macesna ustvarja æe specifiœno Groharjevo podobo krajine: zdaj jespremenjena tako, da je z naslikanim Macesnom identificiran umetnik in je pogled nagorsko pokrajino Heblarji v celoti individualiziran in poosebljen Groharjev fiktivniavtoportret.

Macesen, 1904,olje/platno, 110 x 98 cm,Narodna galerija, Ljubljana

80

Dragica Trobec – Zadnikar, Saøa Glavan

Razglednica Pozdrav iz Sorice je nastala na podlagi Groharjeve likovne zasnove, ki kaæesoriøko dekle v narodni noøi in dva pogleda na Sorico. Desno Groharjev zapis: »Takaje moja domovina. Pozdrav Iv. Grohar«.

Razglednico je 6. maja 1904 Grohar poslal iz Æeleznikov Ivanu Cankarju na Dunaj,dekle v narodni noøi pa je domaœinka Majerlova Mica.

Dopisnico hrani NUK, rokopisni oddelek. Lastnik slike Pozdrav iz Sorice je JoæePintar, Zg. Sorica 21, dimenzije slike so 27 x 40 cm, je enaka opisani razglednici, le daje brez teksta.

Pozdrav iz Sorice,1904, razglednica

81

Andrej Smrekar

Po Gabrovi pripovedi naj bi slika nastala 1. nov. 1905. Grohar naj bi zajel trg v ØkofjiLoki skozi okno ogelnega pomola Homanove hiøe v prvem nadstropju. Deæ je preøel vsneg in je jel naletavati v velikih kosmih. Slikar se je trudil ujeti naravni pojav, doklerje trajala sneæna ploha. To je bilo izjemno podjetje glede na format slike. Dodamo palahko, da je bila ploha zagotovo prekratka.

Motiv nastajajoœe sneæne odeje je ponujal zanimiv barvni kontrast med temno podlagoin belino snega. Groharjeva slika æe po formatu presega zglede in je v izvedbirobustnejøa. Barvni nanosi so obilnejøi in gosto stkani v zastor, skozi katerega zremo natrg. To pa so elementi, ki govore v prid slikarjevi inovativnosti.

Sneæni meteæ v Økofji Loki(Økofja Loka v snegu), 1905,olje/platno, 87 x 99 cm,Moderna galerija, Ljubljana

82

Andrej Smrekar

Motiv je zavoj Sore pod Puøtalom. Slika je bila razstavljena leta 1909. J. Regali je tedajzapisal, da Pogled z mojega okna uœinkuje teæko, kar je pripisati neprosojnosti,materialnosti Groharjevih barv. V njegovih slikah prevlada barva nad luœjo, ker vsopozornost usmeri v pokrajino, zanemari pa nebo.

Pogled z mojega okna, 1905,olje/platno, 60 x 40 cm,

Narodna galerija, Ljubljana

83

Tomaæ Brejc

Grohar je ujel motiv najprej in predvsem v njegovi svetlobni problematiki. Sonce, kisije skozi drevesa in ograjo v ozadju, z moœnimi udarci razgibava polno zelenilogostilniøkega vrta in riøe rumene lise po mizah in prtih. Zelena ograja je obdelana zrumeno barvo kot sonœna luœ, in kjer se ta pojavi, izgine v razmeroma velikih povrøinahvsa zelena barva.

V sencah se pojavijo rdeœkasto vijoliœne, robovi, kjer se sreœujejo barvni kontrasti, soprav tako vijoliœno poudarjeni. Toda vse svoje slikarsko znanje je Grohar uporabil, daje naslikal prizor, v katerem manjkajo ljudje: in ta odsotnost kaæe na intimnokoncipiranje motiva, ko je slikarja zanimalo vzduøje, torej øtimunga sama po sebi, nepa vesela zgodba ali æanrska scena.

Øtemarski vrt, 1907,olje/platno, 55 x 44 cm,Narodna galerija, Ljubljana

84

Andrej Smrekar

Popolna je dominacija zelenih in vijoliœastih tonov in z belim jablanovim cvetjemsestavljajo spiritualno podstat vredno velikih evropskih romantiœnih predhodnikov.Slika predstavlja ponotranjeno vizijo æivljenjske vitalnosti in njenih hraniteljev –œloveøkega bivaliøœa in delovne avtoritete.

V ozadju se vidi znaœilni zvonik staroloøke cerkve.

Cvtoœa jablana, 1907,olje/platno, 100 x 69 cm,Mestni muzej Ljubljana

85

Andrej Smrekar

Kritiki so sliko æe v prvem trenutku povezovali s slovensko zgodovinsko izkuønjo, takoda je postala nacionalna ikona. Recepcija je moœno presegla raven slikarske intime inje Groharjevega Sejalca utemeljila kot podobo slovenskega nacionalnega mita.

Karel Strahl je pisal æe marca 1905, da je Grohar zaœel slikati Sejalca. Torej je klesalkompozijo daljøi œas in œe katero platno zgleda kot bojno polje, je to platno Sejalca II.

Po Francetu Øtuklu (po pripovedovanju Marice Graøiœ) je Grohar delal Sejalca, ko jeæivel pri Fortunovcu. O tem je zvedela od svoje mame in Soriœanke Neæe Pintar, ki jetakrat æivela na Fari.

Sejalec, 1907,olje/platno, 100 x 120 cm,Moderna galerija, Ljubljana

86

Andrej Smrekar

Slika je bila razstavljena po slikarjevi smrti leta 1911. Motiv dopolnjuje ikonografskopodroœje dela in simbolnega pomena æita kot bivanjske prispodobe. Globoka sencaprikazuje prizoriøœe ob ali celo v nekakøni arhitekturi. Setvi in æetvi tako dodaja øemlaœev. Sporoœilo spet oblikuje s svetlobo, saj jo osredotoœi na kretnjo œlovekovegatelesa in orjaøki snop, na katerem kleœi moæ. Med moœjo in vitalnostjo œloveøkega telesain obiljem snopa je vzpostavil prepriœljivo ekvivalenco.

Snopi (Pri delu, ob Mlaœvi), 1909,olje/platno, 71,5 x 50 cm,

Mestni muzej Ljubljana

87

Andrej Smrekar

Risba med tremi variacijami predstavlja srednjo razvojno stopnjo, v kateri je slikaroblikoval srediøœno kompozicijo figur in jim dodal øe vrsto atributov, ki so postalisestavni elementi konœne izvedbe. Tu je æe natanœno opredeljeno celoto prizoriøœe zvreœami krompirja, s kozolcem in sonœnico v ozadju, pa tudi oblikovanje oblakov je æedokonœno. Edini dodatek zadnji inaœici sta figuri sklanjajoœe se æene na levi in moæa zmotiko na desni v srednjem planu.

Ørafurno tehniko in dekorativnost linij, ki so neizbrisni znak œasa, je veøœe dopolnil zgradacijami oranæno-rjavega akvarela.

Prizoriøœe prednjega plana, postavljeno na oblo napeto povrøino njive, ki sugerirazemeljsko oblo, univerzum, predpasnik in krilo pa se s pomoœjo ørafur dvigneta izzemeljskih grud. Tako je Grohar vzpostavil identiteto zemlje, œloveka in dela. Titanskivzgon moøke figure kot vertikalnega principa dopolnjuje kleœeœa æenska, zlivajoœa se shorizontalno razseænostjo zemlje. Nemalo avtorjev je omenjalo doslej svetost podob indejanj v Groharjevih slikah in tu ni mogoœe potlaœiti asociacije s pozo molitve.

Krompir, 1909,akvarel in tuø/papir, 25 x 28 cm,Narodna galerija, Ljubljana

88

Andrej Smrekar

Sliko uvrøœamo med eno zadnjih Groharjevih krajin, œe ni sploh poslednja. Motiv jenatanœneje teæko opredeliti, iskati pa bi ga morali od Stare Loke proti Kriæni gori.

Oblike so tu øirøe, velikopoteznejøe, øe vedno so dekorativno nizane, valujoœevzporedne ali navzkriæne valovnice, celo menjavanje svetlih in senœnih pasovprepoznamo kot ustaljeno formo v Groharjevih slikah. Bleøœava svetlobe, odbita nakrajinskih oblinah spominja na tisto pri krompirju. Poteze œopiœa pa so razvezane,daljøe in øirøe a urejene spet na nekoliko »œesan« naœin.

Hribœek (Holm, Ajda), 1910,olje/platno, 50,3 x 74 cm,

Narodna galerija, Ljubljana

89

Andrej Smrekar

Moæ z vozom je slika, ki je obveljala za nedokonœano. Tako jo je oznaœil Jakopiœ nakomemorativni razstavi takoj po umetnikovi smrti. M. Pirnat jo je naøel leta 1911 vGroharjevi podstreøni sobi na Øtemarjih. Obæaloval je, da je Grohar ni mogel konœati,kajti gotovo bi bila enakovredna Sejalcu.

Slika spada med najveœje Groharjeve slike sploh, zato lahko sklepamo, glede naugotovljeno prakso, da je z njo slikar spet pripravljal pomembnejøe delo v vrsti velikihgalerijskih slik.

Moæ z vozom (Voznik, koruza),1910, olje/platno, 92,5 x 129 cm,Moderna galerija, Ljubljana

90

Franc Stele

Œrednik, ki je nastal malo pred smrtjo, pomeni kar poveliœevanje lastne mladosti,poveliœevanje najmanjøega na slovenski druæbeni lestvici – pastirja. Mogoœe, da bi gabil zmoæen s podobnim zanosom v duhu gledati edino øe Ivan Cankar. Œrednik govorisam zase kot œista likovna ustvaritev, ki ne potrebuje literarne razlage, ker nas njegova»podoba« dviga v obmoœje œiste, z barvo izraæene poezije, v kolikor ne celo mistiœnevizije Pastirja.

Œrednik (Pastir), 1910,olje/platno, 73,5 x 85,5 cm,

Moderna galerija, Ljubljana

91

PODROBEN OPIS POTI GEBLARJI - ØOLA

Pri opisu poti, kakor jo je videl Ivan – øolar, navajam tudi okoljske spremembe.Nespremenjena so ostala ledinska imena, le da jih mladi rod ne pozna veœ, tudi okoliøkivrhovi so enakega izgleda. Ivan je z Andrejevega (danes Martinovega) pomola pred hiøovidel Porezen, Œrno prst, Slatnik, Lajnar in Dravh. Pomol je ostal v celoti travnat, zatoje ostala tudi panorama nespremenjena. Poboœje nad hiøo do Øenejbna in do grebenaØtoleke je bilo tedaj ena sama senoæet. S tega poboœja je Grohar leta 1904 slikalMacesen, zato je videl pred sabo samo koøenine z brunarico – domaœo hiøo na njih inŒrno prst v ozadju.

Od hiøe se je po travnatem svetu do grebena enakomerno vzpenjal stari kolovoz.Poboœje je danes poraslo s smrekovim debeljakom. Pot se je nadaljevala po grebenunavzdol do danaønjega cestnega obraœaliøœa in skladiøœa lesa. S Øtoleka je Ivan æe videlstrnjene hiøe Sorice in tudi Ratitovec. Kljub zaraøœenosti grebena, sem naøel v gozduniøo in posnel vas in Ratitovec. Greben Øtoleka sovpada z robom Pretertola – øirokedoline. Pot preœka severni greben doline. S pogledom nazaj je øolar zaobjel vso dolino,vkljuœno s Øorto. Na istem mestu je, obrnjen proti severu, videl Dravh. Skozi »okno« vgozdu sem posnel vrh Dravha.

Svet med grebenom in Paklonom je bil spet travnat. Danes ga preraøœa smrekov gozdv razvojni fazi od drogovnjaka do debeljaka. V tem prostoru je ledinsko ime Najgerle.Ivan je del poti æe imel za sabo; pogled je za trenutek uprl proti Sorici in utrnila se muje misel na øolo. Po tej samoti je hodil v vseh letnih œasih, tudi pozimi v visokem snegu.Njegova volja je bila izredna. Zgodilo se je, da zaradi sneæne ujme ni nihœe priøel v øolo,œeprav so jo nekateri imeli pred nosom. Ivan je priøel in obsedel sam v razredu.

Nekaj deset metrov pod potjo sem naøel na ovinku Geblarjeve vlake presek – reæo skozigozd in videl pred sabo traso ceste œez Ribn in Darfle ter Erble v ozadju. Malo predPaklonom sem spet naøel okno v rastju s pogledom na Darfle.

Paklon je kriæiøœe poti: Sprednja – Zadnja Sora. Pot se prikljuœi na cesto Petrovo Brdo– Zgaga ob izlivu Paklonske grape v Soro. S kriæiøœa se odcepi vlaka prodi Geblarju.Zgrajena je bila nova cesta – le øiroki izkop: Paklon – Ravtek. Znak z napisomGroharjeva pot usmerja v kriæiøœu udeleæence pohoda.

Spuøœamo se navzdol do Sore. Nad Rabovcem in Jakom je na poboœju øe nekajsenoæeti. Tukaj najdemo zanimivo ime Lontender – Longtener, Tener – Handfläche –dlan, za dlan povrøine. Z Lontendra je naø øolar videl pred sabo Rabovcovo domaœijo,Protekele in Prentlarje, obrnjen proti severu pa je opazoval dolino Øtoublgrouba inGloboke grape ter vrha Lajnar in Dravh. Pri Rabovcu ni veœjih sprememb, le stavbe soobnovljene. Na mestu Geblarjevega mlina stoji vikend; Tonœkova (Jakova) hiøa je bilazgrajena leta 1909.

92

Ob sotoœju Øtoublgrouba s Soro sta se Ivanu pridruæila soøolca Geblarjev Tone in letomlajøa Betka. V troje je bila hoja prijetna, œas je hitro mineval. Obœasno se je Ivan vpoletnem œasu in po predhodnem dogovoru spustil po stezi œez Pretertol in mimoGeblarja, kjer sta se mu pridruæila soøolca. Nasproti sotoœja, na levem poboœju Sore jeProtekele – øiroki greben, od grebena navzdol pod Æetlom so Prendlarji – studenci. Spoboœja se v studencih izliva voda v korito Sore.

Od sotoœja se vzpenjamo mimo Gosarjevega travnika. Ob poti je stal Gosarjev hlev, vkaterem so imeli v œasu koønje konja. Na tem mestu stoji danes vikend, nad njim jekozolec - toplar. Na drugi strani poti je Øorlnov senik, ob Sori pa Lojzova malaelektrarna. Nad Gosarjevim je Kejæarjev travnik z imeni: Na Produ, Keterle in Hovæle.Œez parcelo je bila speljana steza. Pred vstopom na travnik je stal »koter« - Keterle -prelaz. V bliæini je verjetno stala hiøka, lahko tudi lopa – Hovæle – Haus – hiøica.

Na levem bregu Sore od Protekela do Lajte je Æbont, ki sega do grebena Keple. PodGosarjevim hlevom je bila brv œez Soro, kjer se je zaœela steza œez Kreøtanov Æbont, pokateri so domaœini hodili k maøi. Druga steza je vodila po Ænidarjevi in tretja poEkarjevi Lajti. Steza po Ænidarjevi Lajti je preteæno uporabljal lastnik za izkoriøœanjekoøenine. Ivan je uporabljal stezi œez Kreøtanov Æbont, œez Ekarjevo Lajto in kolovoznopot mimo Tolarjevega mlina. Katero od poti je izbral, je bilo odvisno od letnega œasa,od vremena in njegovega razpoloæenja.

Od Kepla navzdol je svet poloænejøi, tu so bile nekdanje njive in koøenina, ki je biladelno zamoœvirjena, zato ime Mejæle – moœvirni svet. Poloænejøe njive so segale doprelomnice, od koder se poboœje strmo spuøœa v korito Sore. Na prelomu je ime Cefe– tief – globok, Tiefe – globina, globoœina. Tudi v strmem delu Æbonta je bila koøenina,danes je zaraøœena s smreko, tudi steza œez Æbont je opuøœena.

Vzporedno s Soro se pot dviga œez Øtomfejden in Ribn, kjer so øolarji zavili na brv œezSoro, mimo Ekarjevega mlina in po stezi œez Lajto, kadar niso izbrali druge variante.Pod Øtomfejdnom ni bilo tedaj nobene hiøe. Bognarjeva je bila zgrajena leta 1905, zanjo je zrasla Stankotova hiøa, danes jih stoji tukaj pet, vkljuœno z vikendom. Ko je øolarhitel navzgor, je pogled usmeril proti Griœu, kjer je na vrhu Lajte samevala le majhnain nizka Lorencova hiøa. Del le-te, v kateri so bile tujske sobe in salon, je Lorencdogradil leta 1907. Danes vidimo na grebenu øolo, zgrajeno leta 1892, dve novi hiøi ingasilski dom. Shrambo za brizgalno in gasilsko orodje so zgradili leta 1907. Stavba jebila lesena, pokrita s skrilom. Po stezi œez Ekarjevo Lajto se je vzpel sam ali s soøolcemana Bloøter, od kjer se æe vidi øolo.

93

Pogled z Martinovega pomolana Hoœ in Porezen

Pogled z Martinovega pomolana Œrno prst

Pogled z Martinovega pomolana Slatnik in Lajnar

94

Pogled z Martinovega pomolana Lajnar in Dravh

Øtoleke: pogled na Sorico

Øtoleke: pogled na Ratitovec

95

Geblarji: pogled na Sorico

Najgerle: pogled na pot œez Ribn,v ozadju Darfle in Erble

Paklon, smerokaz

96

Paklon, usek v stari poti

Lontender: kozolec,v ozadju Lajnar in Dravh

Lontender: pogled naRabovœevo hiøo in na Protekele

97

Lontender: pogled na Groharjevopot, v ozadju naselje Pri griœu

Øorlnov senikin Lojzova mala elektrarna

Gosarjev travnik s toplarjem

98

Fidlarjev travnik s senikomin Kreøtanov Æbont

Naselje pod Øtomfejdnom

Steza œez Ekarjevo Lajto

99

Keple: pogled œez Æbontna Hoœ in Porezen

Keple: pogled na Œrno prst

Keple: pogled na Sorico

100

Keple: pogled na Groharjevo potœez Ribn

Meænarija s œebelnjakom

Cerkev sv. Nikolaja

101

102

VIRI• Blaznik Pavle: Økofja Loka in loøko gospostvo, Muzejsko druøtvo, 1973• Deæman Joæe: Kroparske druæine, Gorenjski biografski leksikon• Jarc Tine: Srednjeveøke poti in æelezarstvo na Visoki Gorenjski, Radovljica 1999• Jesenko Mira: Obnova spominske zbirke Ivana Groharja, Loøki razgledi, 1982• Kajzer Janez: Macesen, biografski roman o Ivanu Groharju,

Cankarjeva zaloæba, 1978• Karlin Jurij: Kronika soriøke æupnije, 1903 – 1913• Kejæar Ivan: Soriøka ledinska imena, Loøki razgledi, 2002• Kejæar Ivan: Soriøke vode in æivljenje ob njih, Loøki razgledi, 2004• Mikuæ Janez: Kronika soriøke æupnije, 1913 – 1930• Omerzel – Trlep Mira – Konji naøe pravljice, Zaloæba Didakta, Radovljica, 1996• Planina Franc: Kako se je razvila loøka pokrajina, Loøki razgledi• Smrekar Andrej: Ivan Grohar, Katalog razstavljenih slik v Narodni galeriji

Ljubljana, 1997• Stele Franc: Slovenski impresionisti, Co. Libri, Ljubljana, 1994• Øtukl Franc: Rihard Jakopiœ in Ivan Grohar v Økofji Loki, Loøki razgledi, 1987• Upravna enota Økofja Loka, Matiœni urad: Rojstna in krstna knjiga, 1888 – 1930• Ustna izroœila• Æupniøœe Sorica: Status animarum

103

REPRODUKCIJA GROHARJEVIH SLIK• Spominska zbirka Ivana Groharja v Sorici, digitalna reprodukcija slik: Portret

Franje Tavœar, 1893, Marija s sv. Dominikom, 1894, Sv. druæina, 1895, Jaslice,1896, in Sv. Andrej.

• Narodna galerija, Ljubljana, digitalne reprodukcije slik: Pomlad, 1903; Mestnimuzej Ljubljana; Macesen, 1904; Pogled z mojega okna, 1905; Økofja Loka vsnegu, 1905, Moderna galerija, Ljubljana; Cvetoœa Jablana, 1907, Mestni muzejLjubljana; Øtemarski vrt, 1907; Sejalec, 1907, Moderna Galerija, Ljubljana; Snopi,1909, Mestni muzej Ljubljana; Krompir, skica, 1909; Hribœek, 1910; Moæ z vozom,1910, Moderna galerija, Ljubljana.

• Nadøkofijski ordinariat, Ljubljana, dia posnetek slike: Srce Jezusovo, 1900.

• Mestni muzej Ljubljana, digitalni reprodukciji slik: Moja mati, 1898; Grabljice,1902.

• Moderna galerija, Ljubljana, digitalna reprodukcija slike: Œrednik, 1910.

104

ZAHVALALepo se zahvaljujem vsem, ki so mi posredovali razne podatke: Franc Golija, MarijaKejæar-

Stankotova, Vinko Kejæar, æupnik Ivo Koæuh, Anton Pintar, Marjan Øuøtar in JanezPintar. Zahvaljujem se: Kaœarjevim, ki so mi omogoœili posneti slike iz Spominskezbirke; za sposojene slike - Gosarjevim, Øimœevim, Poøtnim, Ekarjevim, Meænarœkovim,Ænidarjevim Jurjevim, Kaœarjevim, Martovim, Keræarjevim, Jerœknim, Betnim,Rabovœevim, Martinovim, Bognarjevim, Jakovim, Øimnovim – Sp.Danje, Angeli Gaser,Joæu Pintarju, Karlu Kejæarju in Ivanu Kejæarju-Gajælarjevemu, za karto-aerofotoposnetek Groharjeve poti Vinku Kejæarju in Zavodu za gozdove Slovenije,enota Kranj, obema avtorjema za uvodna prispevka, øe posebno se zahvaljujemosrednjim ustanovam: Narodni galeriji, Ljubljana, Nadøkofijskemu ordinariatu,Ljubljana, Moderni galeriji, Ljubljana in Mestnemu muzeju Ljubljana, ki so mizagotovili kvalitetne reprodukcije Groharjevih slik.

105

VSEBINAUVOD (Ivan Kejæar, Kovaœev)...................................................................................... ??IVAN GROHAR, SLOVENSKI SLIKAR (dr. Ivan Kejæar, Gajælarjev) ..................... ??PROSVETNO DRUØTVO IVAN GROHAR SORICA (Miro Kaœar) ........................ ??GROHARJEVA HIØA, NJEGOVA DRUÆINA, SORODNIKI IN SOSEDJE .......... ??Groharjeva hiøa (Stari farovæ) ....................................................................................... ??Groharjeva druæina in sorodniki .................................................................................... ??Sosedje .......................................................................................................................... ??SORIØKI LEDENIK ................................................................................................... ??IZKORIØŒANJE VODNE MOŒI SORE ................................................................... ??Mlini ............................................................................................................................. ??Æage venecijanke ........................................................................................................... ??Kovaøko kladivo ............................................................................................................ ??Elektrarne .................................................................................................................... ??UPORABA PROMETNIC V GROHARJEVEM ŒASU,PRED NJIM IN KASNEJE ......................................................................................... ??Spravilo lesa ................................................................................................................. ??Kmetijske dejavnosti ...................................................................................................... ??Gradnja ceste Podroøt-Podbrdo ...................................................................................... ??Æelezarska tovorna in trgovska pot ................................................................................. ??Izseljevanje v Ameriko in Evropo ................................................................................... ??Svetovni vojni in zasedba Sorice po Italijanih ................................................................. ??Pot Sorica-Stræiøœe ........................................................................................................ ??PREDSTAVITEV DOMAŒIJ OB SORIØKEM POTOKU ........................................ ??LEDINSKA IMENA, OBROŒKANJE GOZDNEGA DREVJA ................................. ??Ledinska imena ............................................................................................................. ??Obroœkanje gozdnega drevja ........................................................................................ ??GEBLARJI – NEKDANJE SENOÆETI ...................................................................... ??GEOLOGIJA, OSTANKI POSTPANONSKE IZRAVNAVE .................................... ??PRI MARTINU IN MIHU ............................................................................................ ??GROHARJEVA DELA ............................................................................................... ??PODROBNI OPIS POTI GEBLARJI-ØOLA ............................................................. ??VIRI ............................................................................................................................. ??REPRODUKCIJA GROHARJEVIH SLIK ................................................................ ??ZAHVALA .................................................................................................................. ??

106

107

108

CIP