grcija i - mitologija in arhajska umetnost
TRANSCRIPT
![Page 1: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/1.jpg)
GRŠKA ANTIKAAjda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015
![Page 2: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/2.jpg)
• Mitologija - zbirka mitov in legend o božanskih bitjih in herojih • Klasična mitologija - popularna tema v umetnosti vse do 19. stoletja • Miti vsebujejo predstave o nastanku in smislu sveta ter o družbenih
vzorih – sporočajo najvišje resnice• Za razliko od zgodovine, ki govori le o posamičnih, naključnih in
minljivih stvareh, miti govorijo o splošnih in večnih stvareh• Grški bogovi zgodaj dobijo alegorične pomene in njihove zgodbe
postanejo sporočevalke etično-moralnih vsebin• Aktualna je zaradi počlovečenja bogov, zavedanja človeka kot
posameznika in lika heroja• Zakladnica grških mitov: osrednja dvanajsterica bogov z Olimpa (ter
drugi bogovi in bitja), legende grških herojev, mitska zgodovina Grkov (in kasneje Rimljanov)
GRŠKO-RIMSKA MITOLOGIJA
![Page 3: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/3.jpg)
OVID (Publius Ovidius Naso): Metamorfoze, ok. 8 n. št. • enciklopedija grško-rimske mitologije
Najpomembnejši antični viri
![Page 4: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/4.jpg)
VERGILIJ (Publius Vergilius Maro): Eneida, ok. 19 pr. n. št. • mitu o Eneju, ki nadaljuje zgodbo
trojanske vojne • povzema tradicijo prejšnjih epov (ob
Homerjevi Odiseji in Iliadi je uporabil še druge grške epe in dela raznih rimskih pesnikov)
Najpomembnejši antični viri
![Page 5: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/5.jpg)
HOMER: Iliada, Odiseja, ok. 8. stol. pr. n. št. • zgodba o bojih za Trojo in Odisejevi vrnitvi
na rodno Itako• odmev teh zgodb še v drugih
poznoantičnih delih, ki obravnavajo snov iz trojanskih vojn – bogat vir za likovno umetnost:
Najpomembnejši antični viri
Dnevnik trojanske vojne, Diktis Kretski, 1. stol.Pripoved o padcu Troje, Dares iz Frigije, 1. stol.
Marij Pregelj, Homer, 1949Moderna galerija, Ljubljana
![Page 6: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/6.jpg)
Antična mitologija v srednjem veku
• Krščanstvo ji je nenaklonjeno, a je bila zaradi sosledja kulture premočan pečat
• V antičnem svetu ni omejena samo na versko področje, temveč zaznamuje zgodovino, filozofijo, literaturo …
• Antični bogovi niso resna grožnja krščanstvu, saj že v antiki pride do sprememb:
1. Postanejo alegorije2. Povežejo se z nebesnimi telesi in postanejo planetarna božanstva3. Evhemerizem – bogovi so le heroji davno minulih dob
![Page 7: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/7.jpg)
• Iskanje rodovnih prednikov v mitoloških likih grško-rimske antike
• Alegorične razlage – prenos antičnih legend v poučne zgodbe, ki opozarjajo na krščanske vrline
• Bogovi kot poosebitve kreposti in idej• Prvi mitografski leksikoni – predstavitev pomena, porekla,
vloge in videza poganskih bogov:Rodovnik bogov (Genealogia Deorum), Giovanni Boccaccio, 1355-75
• Pomanjkanje ohranjenih likovnih podob poganskih bogov pripelje do razcepa poznavanja pomenov in podob bogov - večkrat so poznali srednjeveški izobraženci samo vsebino, ne pa videza in pomena
Antična mitologija v srednjem veku
![Page 8: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/8.jpg)
Antična mitologija v novem veku• Humanizem in novo vrednotenje antike – študij izvirnih antičnih besedil• Odkrivanje antičnih kiparskih in slikarskih spomenikov in zavestno
naslanjanje nanje• Novo razumevanje klasične mitologije in oživljanje klasične podobe bogov
in herojev• Ponovno zlitje vsebine in oblike poganskih bogov• Ohrani se srednjeveška alegorična tradicija, vključevanje mitoloških oseb v
zgodovinske kronike in tradicija mitografskih leksikonov• Renesančna umetnost vrne mitološkim temam nekdanji ugled – v
kasnejših obdobjih se podobe bogov niso več bistveno spreminjale
![Page 9: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/9.jpg)
Podobe antičnih bogov (Imagini de i Dei degli Antichi),
Vicenzo Cartari, 1556
Antična mitologija v novem veku
![Page 10: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/10.jpg)
Bogovi z Olimpa
![Page 11: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/11.jpg)
Grško poimenovanje Rimsko poimenovanje Vloga SimboliZevs Jupiter Vrhovni bog, vlada nad zakonom,
redom, usodo, dežjem in gromomOrel, žezlo, strela
Hera Junona Žena Zevsa, zaščitnica zakona in materinstva
Granatno jabolko, lotusovo žezlo, pav
Pozejdon Neptun Bog voda in morja Trizob, konji, delfini
Apolon Apolon Bog znanja, glasbe, lokostrelstva, zdraviteljstva
Lok in puščica, lira
Artemida Diana Boginja lova, lune, plodnosti Lok, jelen, medved, prižgana bakla, diadem z luninim krajcem
Afrodita Venera Boginja ljubezni in lepote Jabolko, mirtin venec, školjka, golobica
Eros Kupid Bog ljubezni in strasti Krila, lok in puščica
Ares Mars Bog vojne in vojskovanja Sulica, oklep, jastreb, kača
Atena Minerva Boginja modrosti, vojaštva in obrti Ščit, sulica, sova, oljka
Hefajst Vulkan Bog ognja in kovaštva Kovaško orodje – kladivo, nakovalo, klešče, meh
Hermes Merkur Bog potovanj in trgovanja Krilati sandali in kapa
Dioniz Bakh Bog praznovanj, veseljaštva, vina, plodnosti
Vinska čaša, tirs (palica z vinsko trto in storžem), listni venec
Tabela bolj znanih grških bogov
![Page 12: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/12.jpg)
Zevs Hera
![Page 13: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/13.jpg)
Pozejdon Apolon
![Page 14: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/14.jpg)
Artemida Afrodita
![Page 15: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/15.jpg)
Eros Ares
![Page 16: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/16.jpg)
Atena Hefajst
![Page 17: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/17.jpg)
Hermes Dioniz
![Page 18: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/18.jpg)
GRŠKA UMETNOST
![Page 19: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/19.jpg)
Grški temni vek (12. - 8. stol. pr. n. št.)
• Propad razvitih bronastodobnih civilizacij na egejskem območju• Zamre civilizacija, organiziran sistem vladarjev, vojske, uradnikov, izgine pisava,
trgovina, ni več velikih gradenj, družba se ukvarja s kmetijstvom• V 13. stol. pr. n. št. priseljevanje indoevropskih plemen na celinsko Grčijo (Jonci,
Eolci)• V 12. stol. pr. n. št. prihod bojevitih Dorcev - uničijo mikensko kulturo• Klimatske in okoljske spremembe (posledična ekonomska in politična
nestabilnost)• Napadi ljudi z morja – uničenje velikih mest na Peloponezu, otočjih in v Mali
Aziji
![Page 20: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/20.jpg)
Grška plemena
1. kolonizacija
![Page 21: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/21.jpg)
Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje – temni vek (1100-750 pr. n. št.)• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)
![Page 22: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/22.jpg)
GEOMETRIČNO OBDOBJE• Obdobje, v katerem ležijo korenine klasične Grčije• Začetek ustanavljanja prvih grških skupnosti, POLISOV – grških mestnih
držav• Razvoj grške pisave in abecede• Začetki trgovine in kolonizacije oddaljenih dežel• Začetki epskega pesništva in umetniškega delovanja
(900–700 pr. n. št.)
![Page 23: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/23.jpg)
Grška abeceda
Zgodnja grška abeceda na atiški posodi, National Archaeological Museum, Atene
![Page 24: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/24.jpg)
![Page 25: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/25.jpg)
Dipilonska amfora, višina 160 cm, ok. 755-750 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
![Page 26: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/26.jpg)
Geometrični krater iz dipilonske nekropole, višina 108 cm,
ok. 750-735 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
![Page 27: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/27.jpg)
Mož in kentaver, ok. 750-730, višina ok. 12 cm,
Metropolitan Museum of Art, New York
![Page 28: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/28.jpg)
Konj, 8. stol. pr. n. št., višina ok. 18 cm, Metropolitan Museum of Art, New York
![Page 29: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/29.jpg)
ARHAIČNO OBDOBJE(800–500 pr. n. št.)
![Page 30: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/30.jpg)
Arhitektura
Sakralne in profane stavbe:• tempelj (bivališče bogov)• gledališče • propileje (procesijski vhod)• agora (javni trg)• bulevterij (stavba mestnega sveta)• teater (gledališče), odeon (glasbene prireditve)• hipodrom (konjske dirke), stadium (tekmovanja v teku),
gymnasium (vadišče)• mavzolej (grobnica)
![Page 31: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/31.jpg)
Osnove tempeljske arhitekture
Izvor grškega templja:• Megaron
• Nagrobno svetišče
Prestolna dvorana
SteberSteber
Veranda
Predprostor Ognjišče
Struktura iz Lefkandija, otok Evboja, 9.-8. stol. pr. n. št.
![Page 32: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/32.jpg)
Stebrni redovi
![Page 33: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/33.jpg)
zatrep / čelo
akroterij
triglifarhitrav
abakus
ehinusvrat
metopa
steblo
Stilobat – podnožje stebra
Stereobat – Podnožje stebrišča
voluta
abakusKapitel
baza
steber
žlebiči
friz
VolutaRozetaAkant
Arhitrav / preklada
žleb
greben
DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED
venec
friz
Kapitel
Zobni friz
Ogredje
![Page 34: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/34.jpg)
Tipi templjev
![Page 35: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/35.jpg)
cela, naos: osrednji prostor templjapronaos: preddverjeante: podaljšani stranski steniin antis: stebri med antamastereobat: stopničasti temelj templjastilobat: vrhnja stopnica stereobataperistil: stebrišče, ki obdaja tempeljaditon (tudi opistodom): prostor za celo, včasih zakladnica
Elementi templja
![Page 36: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/36.jpg)
Optične korekture
A B
CD
![Page 37: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/37.jpg)
Model templja iz Herinega svetišča na Argosu,
višina ok. 35 cm, sredina 8. stol. pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
![Page 38: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/38.jpg)
Dorski stebrni redPeloponez, Sicilija in Velika Grčija
![Page 39: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/39.jpg)
Dorski stebrni red
![Page 40: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/40.jpg)
Izvor elementov dorskega stebrnega reda v leseni konstrukciji
![Page 41: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/41.jpg)
Dorski stebrni red
![Page 42: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/42.jpg)
![Page 43: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/43.jpg)
Pozejdonijaali Pestum
Atenin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj
![Page 44: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/44.jpg)
Prvi Herin tempelj, 550 pr. n. št.
Atenin tempelj500 pr. n. št.
Drugi Herin tempelj, 460 pr. n. št.
![Page 45: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/45.jpg)
Pogled na prvi in drugi Herin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj
![Page 46: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/46.jpg)
Prvi Herin tempelj, ok. 550 pr. n. št.,
Pestum, Italija
Rekonstrukcija notranjščine cele Herinega svetišča na otoku Samos, 8. stol. pr. n. št.
(vpliv na Pestum)
![Page 47: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/47.jpg)
Prvi Herin tempelj
![Page 48: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/48.jpg)
Drugi Herin tempelj, ok. 470-460 pr. n. št.,
Pestum, Italija
![Page 49: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/49.jpg)
Drugi Herin tempelj
![Page 50: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/50.jpg)
Atenin tempelj, ok. 500 pr. n. št., Pestum, Italija
![Page 51: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/51.jpg)
Atenin tempelj
![Page 52: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/52.jpg)
Arhaično kiparstvo
Prostostoječi kipi3 faze:
• marmorni monumentalni kipi, do 570 pr. n. št.
• zreli arhaični slog, do 530 pr. n. št.
• pozni arhaični slog, do 480 pr. n. št.
- Kuros, kore
Stavbna plastika- Okras templjev (timpanoni, metope)
![Page 53: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/53.jpg)
Sunionski kuros, višina 3 m, ok. 600 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
![Page 54: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/54.jpg)
Sunionski kuros
![Page 55: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/55.jpg)
Kuros iz tenejske nekropole, višina 153 cm, ok. 560 pr. n. št., München Glyptothek
![Page 56: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/56.jpg)
Kuros iz Anavysosa, višina 193 cm 530 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
"Stop and show pity beside the marker of Kroisos, dead, whom, when he was in the front ranks, raging Ares destroyed"
![Page 57: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/57.jpg)
Sunion, ok. 600 pr. n. št.
Teneja, ok. 560 pr. n. št.
Anavysos, ok. 530 pr. n. št.
![Page 58: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/58.jpg)
Aristodikov kuros, višina 195 cm 510-500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
Anavysoški kuros (ok. 530) in Aristodokov kuros (ok. 500 pr. n. št. )
![Page 59: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/59.jpg)
Kore s peplosom, risba,ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
![Page 60: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/60.jpg)
Kore s peplosom, ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
![Page 61: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/61.jpg)
Kore, domnevno z otoka Ios, ok. 520 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
![Page 62: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/62.jpg)
Konjenik Rampin, 560-550 pr. n. št.,
trup v National Archaeological Museum, Atene,
glava v Musee du Louvre, Pariz
![Page 63: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/63.jpg)
Nosač goveda, Moskoforos, 560 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene,
![Page 64: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/64.jpg)
![Page 65: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/65.jpg)
Delfi
9 Sikionska zakladnica10 Sifnijska zakladnica11 Megarijska zakladnica12 Atenska zakladica17 Korintska zakladnica
![Page 66: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/66.jpg)
Delfi, Sifnijska zakladnica, rekonstrukcija,
ok. 525 pr. n. št.
Kiparski okras hraniArchaeological Museum, Delfi
![Page 67: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/67.jpg)
Vzhodni timpanon
Apolon Zevs Heraklej
![Page 68: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/68.jpg)
Vzhodni friz
Vzhodni friz
![Page 69: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/69.jpg)
Severni friz
![Page 70: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/70.jpg)
Zahodni friz
![Page 71: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/71.jpg)
![Page 72: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/72.jpg)
Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500-490 pr. n. št.
![Page 73: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/73.jpg)
Ajgina, tempelj Atene Afaje,ok. 500-490 pr. n. št.
![Page 74: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/74.jpg)
Ajgina, tempelj Atene Afaje
![Page 75: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/75.jpg)
zahodni timpanon
vzhodni timpanon
Tempelj Atene Afaje, kiparski okras timpanonov, ok. 490-480 pr. n. št., München Glyptothek
vzhodni timpanon, rekonstrukcija
![Page 76: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/76.jpg)
Z
V
![Page 77: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/77.jpg)
Zahodni timpanon
Vzhodni timpanon
![Page 78: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/78.jpg)
Vazno slikarstvo
• številni primerki vaznega slikarstva - gromno podatkov iz življenja antičnih Grkov, o njihovi kulturi in družbi
• pomembna centra vaznega slikarstva sta Atika in Beocija• dve glavni atiški fazi:- od 7. stol. pr. n. št. do zač. 6. stol. pr. n. št. - črne figure na rdeči podlagi
- od 530 pr. n. št. dalje – rdeče figure na črni podlagi • Konec 6. stol. pr. n. št. se pojavi še slikanje na belo podlago
![Page 79: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/79.jpg)
Amfora – za shranjevanje in transport vina, olja, medu ali vodePanatenajska amfora - poseben tip amfore, nagrada na atletskih tekmovanjih v AtenahHidrija – vrč za zajemanje in shranjevanje vodeOinochoe - posoda za črpanje vina iz kraterja, preden so ga nalili v pivske kupeOlpe – enaka kot oinohoi, le podaljšanaKrater – posoda za mešanje vina in vodeKylix – kupa za pitje Kantaros – kupa za pitje Lekitos – namenjena shranjevanju olja. Manjše lekite s parfumiranimi olji so postavljali na grobove. Piksis – toaletna škatlica s pokrovčkom
![Page 80: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/80.jpg)
Eksekias, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 540-530 pr. n. št., Musei Vaticani, Rim
![Page 81: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/81.jpg)
Andokid in Lizip, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 525-520 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston
![Page 82: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/82.jpg)
Eksekias, Dioniz sredi morja, ok. 530 pr. n. št.,
Staatliche Antikensammlungen, München
![Page 83: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/83.jpg)
Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim
![Page 84: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost](https://reader031.vdocuments.site/reader031/viewer/2022012305/55c5e251bb61eba72d8b4705/html5/thumbnails/84.jpg)
Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim