gradbeništvo v času krize - zrsz _casu_krize.pdf · zavod republike slovenije za zaposlovanje –...

Gradbeništvo v času krize Pogledi z vidika trga dela

Ljubljana, oktober 2011

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Gradbeništvo v času krize

Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Rožna dolina, Cesta IX / 6

Tel.: (01) 47 90 900

Fax.: (01) 47 90 260

E-pošta: [email protected]

Internet naslov: http//www.ess.gov.si

Pripravila: Služba za analitiko

© Uporaba gradiva je dovoljena le z navedbo vira


VSEBINA

Povzetek ........................................................................................................................ 3

1 Zaposlenost v gradbeništvu ............................................................................................ 4

2 Povpraševanje po delavcih v gradbeništvu ..................................................................... 5

3 Zaposlovanje tujcev v gradbeništvu ................................................................................ 8

4 Priliv brezposelnih oseb iz gradbeništva ......................................................................... 9

5 Odliv brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu .................................11

6 Zaposlovanje v gradbeništvu .........................................................................................12

7 Struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu ...........................12

7.1 Spolna struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu .........13

7.2 Starostna struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu .....14

7.3 Struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu, po trajanju

brezposelnosti ...................................................................................................................15

7.4 Struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu, po razlogu

prijave ………………………………………………………………………………………………15

7.5 Izobrazbena struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu 16

7.6 Poklicna struktura brezposelnih oseb, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu ......17


POVZETEK

Gradbeništvo je tretja največja dejavnost po številu zaposlenih. Vrhunec dejavnosti je

bil v letu 2008, ko je bilo v gradbeništvu zaposlenih 88 tisoč oseb, to število pa se je v času

gospodarske krize naglo zmanjševalo in je bilo v letu 2011 na podobni ravni kot v letu 2006.

Vrednost opravljenih gradbenih del se zmanjšuje, čemur so delodajalci prilagodili tudi

število zaposlenih. V začetku krize so to storili večinoma z nepodaljševanjem pogodb o

zaposlitvi za določen čas ter odpuščanjem trajno presežnih delavcev, konec leta 2010 in v

letu 2011 pa se je zgodilo nekaj odmevnejših stečajev velikih gradbincev (npr. Vegrad in

SCT).

Kriza je povzročila porast števila brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev v

gradbeništvu. V letu 2008 je kot zadnjega delodajalca iz gradbeništva navedlo 4 tisoč novo

prijavljenih brezposelnih oseb, v letu 2010 pa že več kot 12 tisoč. Povečalo se je tudi število

brezposelnih: konec leta 2008 je bilo na Zavodu prijavljenih 3.235 brezposelnih iz

gradbeništva, v marcu 2011 (ko je bilo to število najvišje) 12.213, do septembra letos pa se

je zmanjšalo na 10.453.

Povprečna brezposelna oseba, ki je izgubila zaposlitev v gradbeništvu je moški, star

skoraj 46 let, s podpovprečno izobrazbo, zaposlitev pa je izgubil zaradi izteka

zaposlitve za določen čas ali kot trajno presežni delavec.

K zmanjševanju brezposelnosti gradbenikov je prispevalo tudi večje povpraševanje

delodajalcev. V letu 2010 so delodajalci iz gradbeništva prijavili slabih 24 tisoč delovnih

mest, v letošnjih devetih mesecih pa že več kot 27 tisoč. Zaposlujejo predvsem manjši

delodajalci ter delodajalci, ki opravljajo gradbene storitve v drugih državah. Delno k porastu

povpraševanja prispeva tudi previdnost delodajalcev pri zaposlovanju, vedno večji delež

prostih delovnih mest je za določen čas, le-ta pa se skrajšuje; največ teh delovnih mest je za

zaposlitev do 6 mesecev.


4

1 ZAPOSLENOST V GRADBENIŠTVU

Gradbeništvo je v Sloveniji tretja največja dejavnost po številu zaposlenih, njen vpliv pa je še

večji, saj posredno vpliva na kreiranje in ohranjanje delovnih mest tudi v drugih dejavnostih,

ki so povezane z njim oziroma so njihove storitve ali proizvodi potrebni za izvajanje gradbene

dejavnosti.

Glede na gospodarske aktivnosti lahko zadnje desetletje razdelimo na tri obdobja: čas pred

vstopom v EU, obdobje hitre rasti gospodarstva od vključitve v EU do začetka krize v letu

2008 ter čas finančne in gospodarske krize.

Zaposlenost in brezposelnost sta odvisni od dogajanj v gospodarstvu. Pred vključitvijo v EU

je zaposlenost v Sloveniji naraščala: v letu 2000 je bilo delovno aktivnih 800.499 prebivalcev

Slovenije, do leta 2004 pa je to število poraslo na 807.490. Pospešena rast zaposlenosti se

je začela v letu 2005, izredno močno je porasla v letih 2007 in 2008, ko je bilo v povprečju

zaposlenih 879.257 oseb, skoraj 79 tisoč oz. 9,8 % več kot v letu 2000. K hitri rasti

zaposlenosti je močno prispevalo tudi gradbeništvo. V letu 2001 je bilo v gradbeništvu

zaposlenih 64.276 oseb, v letu 2008, ki predstavlja vrhunec zaposlovanja v tej dejavnosti, pa

kar 87.947. V spodnji sliki so predstavljene stopnje rasti za gradbeništvo in za vse dejavnosti

skupaj. Razvidna je (pre)močna rast zaposlovanja v gradbeništvu v letih 2007 in 2008, ko je

bila vsako leto preko 12 %. Hitro rast je generiralo več dejavnikov: splošni optimizem v

gospodarstvu in prebivalstvu; velika vlaganja države v infrastrukturo, zlasti avtocestni

program; vedno večje povpraševanje gospodinjstev ter gospodarstva po nepremičninah, kar

je ob nezadostni ponudbi zviševalo cene (novo)gradenj; ter lahka dostopnost bančnih posojil,

tako za prebivalstvo kot podjetja.

Slika 1: Delovno aktivno prebivalstvo v vseh dejavnostih ter v gradbeništvu, stopnja rasti glede na predhodno leto

0,70,3

-0,9

0,8 0,71,4

3,53,0

-2,4 -2,7

-1,5

0,5

-0,4 -0,6-1,6

4,85,8

12,912,2

-1,3

-9,5

-13,4-15,0

-10,0

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I-VII 11

Skupaj Gradbeništvo


5

Število zaposlenih v gradbeništvu se je povečevalo vse do leta 2008, po tem letu pa se je

zmanjševalo. V prvih sedmih mesecih leta 2011 je bilo v gradbeništvu zaposlenih dobrih 69

tisoč oseb, kar je skoraj enako število kot v letu 2006. Podobno se je gibalo tudi skupno

število delovno aktivnih v Sloveniji, najvišje je bilo v letu 2008, ko je bilo zaposlenih več kot

879 tisoč oseb, do leta 2011 se je zmanjšalo na slabih 824 tisoč, kar je spet podobno število

kot v letu 2006.

Od leta 2005 do 2008 je zaposlenost v gradbeništvu rasla nadpovprečno, zato je bil tudi

padec v času krize toliko hujši. V letu 2009 se je zaradi nižjega tujega povpraševanja

zaposlenost najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih (-7,6 %), v gradbeništvu se je za

1,3 %, v vseh dejavnostih skupaj pa za 2,4 %. Gradbena dejavnost se na krizo (ali razcvet)

odzove z zamudo, saj je cikel od prvih načrtov do dokončanja gradnje dolg, običajno traja

več let. Tako ne preseneča, da se je zaposlenost v gradbeništvu začela zmanjševati z

zamikom. V letu 2009 je bilo zmanjšanje še podpovprečno glede na vse dejavnosti, v letu

2010 pa se je zaposlenost skrčila skoraj za desetino. Razmere se poslabšujejo tudi v letu

2011, v prvih sedmih mesecih je bilo v gradbeništvu zaposlenih 13,4 % manj oseb kot v

primerljivem obdobju leta 2010. Zmanjšanje zaposlenosti sta povzročila tudi stečaja skupine

Vegrada (nov. 2010) in skupine SCT (jun. 2011), ki sta bila dva izmed treh največjih

zaposlovalcev v gradbeništvu. Tretje podjetje je Primorje, ki pa se ob koncu leta 2011 sooča

z močnimi poslovnimi težavami.

Slika 1: Delovno aktivni v gradbeništvu, delež te dejavnosti v skupni zaposlenosti, v %

V zgornji sliki je prikazan delež, ki ga je gradbeništvo predstavljalo v skupni zaposlenosti od

leta 2001 naprej. Zaradi nadpovprečnih stopenj rasti zaposlovanja v času pred krizo se je

delež gradbeništva povečal na več kot 10 %, v letih 2010 in letos pa se je zmanjšal na

podobno raven, kot je bil v letu 2006. Različni že omenjeni dejavniki so pred krizo močno

vplivali na ekspanzivno širjenje dejavnosti, za prihodnost pa lahko pričakujemo konsolidacijo

gradbeništva, tudi z odpuščanji, zavori pri tem pa sta gotovo mrtvilo na nepremičninskem

trgu ter nestabilne razmere v gospodarstvu nasploh.

2 POVPRAŠEVANJE PO DELAVCIH V GRADBENIŠTVU

Gradbeništvo je dejavnost, kjer je fluktuacija izredno visoka. V letu 2008 je bilo v tej

dejavnosti zaposlenih skoraj 88 tisoč oseb, delodajalci iz te dejavnosti pa so prijavili skoraj

64.276 64.021 63.620 62.611 65.62969.453

78.388

87.947 86.77978.548

69.339

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I-VII 11

7,8 %

10,1 %

delež gradbeništva v skupni zaposlenosti, v %

8,4 %


6

40 tisoč delovnih mest, torej je bilo na dva zaposlena iz te dejavnosti v tem letu odprto eno

prosto delovno mesto. V času gospodarskega razcveta je število in delež potreb delodajalcev

iz gradbeništva naraščal, ta trend pa se je v času krize obrnil. V letu 2011 ponovno beležimo

rast prostih delovnih mest v gradbeništvu, vendar v pretežni meri iščejo manjši delodajalci

oz. zaposlujejo zaradi dela v tujini.

Slika 2: Prosta delovna mesta skupaj ter v gradbeništvu ter delež gradbeništva

Delež razpisanih prostih delovnih mest za določen čas je v Sloveniji visok. V letu 2008 so

bila tri od štirih prostih delovnih mest za določen čas, do leta 2011 pa je ta delež narastel že

na več kot 80 %. Še nekoliko višji je ta delež v gradbeništvu, v letu 2011 se že približuje 90

%.

Slika 3: Delež prostih delovnih mest za določen čas v %

Na visok delež prostih delovnih mest za določen čas v gradbeništvu vpliva tudi struktura teh

potreb. Običajno ta delež narašča z nižanjem zahtevane izobrazbe, za gradbeništvo pa je

značilna nizka izobrazbena struktura zaposlenih. To je vidno tudi iz naslednjega grafikona,

200.973

136.123150.755

123.112

39.559

25.187

23.858

27.585

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2008 2009 2010 I-IX 11

Gradbeništvo

Ostale dejavnosti

74,578,1

80,7 81,880,582,9 84,4

87,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

2008 2009 2010 I-IX 11

Skupaj

Gradbeništvo


7

kjer je predstavljena struktura prostih delovnih mest po zahtevani stopnji izobrazbe v vseh

dejavnostih ter posebej v gradbeništvu.

Slika 4: Prosta delovna mesta po zahtevani stopnji izobrazbe, 2008, v %

V letu 2008 je bilo v gradbeništvu kar polovica delovnih mest razpisana za delavce, ki imajo

zaključeno le osnovno šolo ali manj; v istem letu je bilo v celotnem gospodarstvu prijavljenih

30,8 % potreb za delavce s to izobrazbo. Na drugi strani je bil delež prostih delovnih mest za

terciarno izobražene (višja šola ali več) v gradbeništvu samo 3,2 %, v celotnem

gospodarstvu pa 15,0 %. V času krize se je struktura povpraševanja spremenila, v

gradbeništvu so delavci brez kvalifikacij manj iskani, zmanjšalo pa se je tudi povpraševanje

po terciarno izobraženem kadru. Rast beležimo pri delovnih mestih, kjer delodajalci želijo

zaposliti delavce s končano srednjo poklicno izobrazbo; delež teh potreb je v treh letih

občutno narasel.

Slika 5: Prosta delovna mesta po zahtevani stopnji izobrazbe, I-IX 2011, v %

Povpraševanje v gradbeništvu odraža strukturo zaposlenih, delodajalci iščejo predvsem

delavce s poklicno izobrazbo oz. s poklici, navedenimi spodaj.

30,8

50,7

35,4

37,4

18,7

8,715,0

3,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


končana višja, visoka šola aliveč

končana srednja strokovnašola ali gimnazija

končana srednja poklicna šola

OŠ in manj

29,7

42,2

36,9

48,1

17,1

6,716,3

3,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


končana višja, visoka šola aliveč

končana srednja strokovnašola ali gimnazija

končana srednja poklicnašola

OŠ in manj


8

10 najpogosteje iskanih poklicev v letu 2010:

9313.01 Delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah

7112.01 Zidar

9312.01 Delavec za preprosta dela pri nizkih gradnjah

7115.01 Tesar

7412.02 Elektromonter

7214.01 Monter kovinskih konstrukcij

7131.01 Pleskar

7411.01 Elektroinštalater

8342.01 Upravljavec strojev gradbene mehanizacije

7212.01 Varilec

Ker na slovenskem trgu dela v preteklosti in tudi sedaj ni bilo dovolj ustreznih delavcev za ta

prosta delovna mesta, so delodajalci pogosto zaposlovali delavce iz drugih držav. Ti so za

delo v Sloveniji potrebovali delovna dovoljenja, ki jih izdaja Zavod RS za zaposlovanje.

3 ZAPOSLOVANJE TUJCEV V GRADBENIŠTVU

Zaposlovanje tujcev je naraščalo v letih gospodarskega razcveta. Nezadostno število oz.

nezainteresiranost domačih iskalcev zaposlitve, predvsem za slabše plačana delovna mesta,

ki so pogosto še fizično naporna, z neobičajnim urnikom dela, je delodajalce prisililo, da

iščejo delavce tudi v drugih državah. Večina delovnih mest v gradbeništvu ustreza tem

pogojem, zato so gradbena podjetja zaposlovala delavce iz manj razvitih držav, večinoma s

področja bivše SFRJ.

Ravno dejavnost gradbeništva je v času gospodarskega razcveta močno prispevala k rasti

zaposlovanja tujcev, v času krize pa se je izdajanje dovoljenj močno zmanjšalo, delno zaradi

boljše ponudbe na trgu dela, delno pa zaradi manjše aktivnosti v tej dejavnosti. Vrhunec

zaposlovanja tujcev predstavlja leto 2008, ko je Zavod izdal več kot 82 tisoč delovnih

dovoljenj, za delodajalce iz gradbeništva skoraj 46 tisoč oz. 46,3 % od vseh. Po tem letu se

je število izdanih dovoljenj zmanjševalo, v letu 2010 je bilo izdanih 38 tisoč dovoljenj, za

gradbeništvo dobrih 12 tisoč oz. 27,3 %. Večina tujih delavcev v gradbeništvu prihaja iz

Bosne in Hercegovine. Konec leta 2010 je bilo kar 56,5 % veljavnih delovnih dovoljenj za

državljane te države, večina preostalih pa se porazdeli med državljane ostalih držav s

področja bivše SFRJ: državljani izven bivše SFRJ so predstavljali le 0,9 % veljavnih delovnih

dovoljenj v gradbeništvu.


9

Slika 6: Izdana in veljavna delovna dovoljenja v gradbeništvu

4 PRILIV BREZPOSELNIH OSEB IZ GRADBENIŠTVA

Z začetkom gospodarske krize se je povečal priliv v registrirano brezposelnost. V letu 2008

se je na Zavodu na novo prijavilo skoraj 71 tisoč oseb, leto kasneje več kot 114 tisoč, v letu

2010 pa se je priliv nekoliko umiril, na 109 tisoč oseb. Podobno gibanje priliva beležimo za

osebe, ki so izgubile delo v gradbeništvu. Leta 2008 se je prijavilo nekaj več kot 4 tisoč oseb,

v letu 2009 več kot 8 tisoč, v letu 2010 pa že več kot 12 tisoč. Tudi številke za prvih devet

mesecev letos kažejo na visok priliv brezposelnih iz gradbeništva, skupaj se jih je prijavilo že

več kot 10 tisoč oz. 81,8 % vsega lanskega priliva. Ob tem moramo upoštevati, da nimamo

podatkov o točnem številu oseb, ki so izgubile delo v gradbeništvu, spremljamo lahko samo

število tistih, ki se po izgubi dela prijavijo kot registrirane brezposelne osebe. Upoštevati

moramo tudi, da se tujci iz tretjih držav ne morejo prijaviti na Zavodu kot brezposelna oseba,

razen če imajo osebno delovno dovoljenje.

Največ oseb, ki so se na Zavodu prijavile kot brezposelne, je v gradbeništvu izgubilo

zaposlitev zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Delež teh oseb v prilivu je bil v letu 2008

58,2 %, v prvih devetih mesecih 2011 pa 32,9 %. V istem obdobju je močno narasel delež

novo prijavljenih zaradi stečaja podjetja oz. prenehanja dejavnosti - s 3,7 % v letu 2008 na

33,6 % letos, ko je bil to tudi najpogostejši razlog prijave. Trajno presežni delavci so tretji

najpomembnejši razlog prijave, največ se jih je s tem razlogom na novo prijavilo v letih 2009

in 2010, letos pa se priliv iz tega razloga nekoliko zmanjšal.

45.773

29.514

12.530

44.913

35.558

28.008

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

2008 2009 2010

Izdana dovoljenja

Veljavna dovoljenja


10

Slika 8: Brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile v gradbeništvu, struktura priliva po razlogih prijave

Struktura priliva oseb, ki so zaposlitev izgubile v gradbeništvu, se spreminja. V začetku

gospodarske krize so se delodajalci novim razmeram gospodarjenja prilagajali predvsem z

zmanjševanjem števila nižje izobraženih delavcev, stečaji večjih gradbenih podjetij pa so

povzročili, da je začel naraščati tudi delež kvalificiranih delavcev s srednjo poklicno

izobrazbo ter delež terciarno izobraženih.

Slika 9: Brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile v gradbeništvu, struktura priliva po izobrazbi

Kljub temu je izobrazbena struktura novo prijavljenih brezposelnih oseb iz gradbeništva še

vedno nižja kot v celotnem prilivu; večji je delež prijavljenih s srednjo poklicno šolo ali manj,

nižja pa deleža prijavljenih s srednjo strokovno šolo ali več. V obdobju I-IX 2011 se je na

Zavodu prijavilo več kot 70 tisoč brezposelnih oseb, med njimi je imelo zaključeno OŠ ali

manj 29,9 % oseb, srednjo poklicno šolo 26,4 %, srednjo strokovno oz. gimnazijo 27,2 % ter

terciarno izobrazbo 16,5 %.

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

2008 2009 2010 I-IX 2011

trajni presežki

stečaj podjetja oz. prenehanjeposlovanja

iztek zaposlitve za določen čas

pisni sporazum

drugo

4.101

10.115

12.364

8.639

51,247,6

43,939,1

28,330,6

34,137,2

16,6 17,2 17,316,8

3,9 4,6 4,6 7,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

2008 2009 2010 I-IX 2011

končana višja, visoka šola ali več

končana srednja strokovna šolaali gimnazija


OŠ in manj


11

5 ODLIV BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V

GRADBENIŠTVU

Če na strani priliva opažamo hitro naraščanje novo prijavljenih brezposelnih oseb, ki so delo

izgubile v gradbeništvu, se te osebe tudi v veliki meri zaposlujejo. V naslednjem grafikonu je

prikazan odliv brezposelnih oseb, katerih zadnji delodajalec pred brezposelnostjo je bil iz

dejavnosti gradbeništva (po glavnih skupinah razlogov odjave). Upoštevati seveda moramo,

da ni nujno, da se te osebe ponovno zaposlijo v gradbeništvu, pogosto najdejo zaposlitev

tudi pri delodajalcih iz drugih dejavnosti.

Slika 10: Brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile v gradbeništvu, struktura odliva po razlogih odjave

Iz grafikona je razvidno, da je odliv od leta 2008 močno narasel, pravzaprav je letos dosegel

že nekoliko višjo raven v primerjavi z letošnjim prilivom brezposelnih oseb. Večina teh oseb

se je zaposlila ali samozaposlila, delež teh oseb v celotnem odlivu pa je od leta 2008 porasel

s 65,5 % na 75,2 % v I-IX 2011; v istem obdobju je delež brezposelnih oseb, ki so se

zaposlile ali samozaposlile, v celotnem odlivu porasel s 57,1 % na 65,7 %.

Slika 11: Brezposelne osebe, ki so zaposlitev izgubile v gradbeništvu, napotovanje in obveščanje o prostih delovnih mestih

Za čim prejšnjo uspešno zaposlitev Zavod napotuje oz. obvešča brezposelne osebe o

zaposlitvenih priložnostih. Poleg osebnega in telefonskega obveščanja Zavod o prostih

delovnih mestih brezposelne obvešča tudi z navadno pošto, po elektronski pošti oz. preko

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

2008 2009 2010 I-IX 2011

zaposlitev oz. samozaposlitev

prehod v neaktivnost

kršitev obveznosti

prehod/prijava v druge evidence

drugo

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

2008 2009 2010 I-IX 2011

Drugo (zaposlitveni sejmi itd.)

Predhodno preverjanje (SMS,email)

Obvestilo o PDM

Napotitev


12

SMS poročil. V predhodnem grafikonu so predstavljene aktivnosti na tem področju od leta

2008 naprej. Zlasti v letu 2009 in 2010 je Zavod močno intenziviral svoje delo z

brezposelnimi osebami, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu.

6 ZAPOSLOVANJE V GRADBENIŠTVU

Kljub krizi same dejavnosti pa še vedno obstajajo delodajalci, ki iščejo in zaposlujejo

delavce. Na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih iz gradbeništva se je v letu 2008

zaposlilo 2,5 tisoč brezposelnih oseb, v naslednjih letih pa je to število raslo, v letošnjih

devetih mesecih se je v gradbeništvu zaposlilo že 5,5 tisoč brezposelnih oseb, kar je 24,8 %

več kot v celotnem letu 2010. Prav zaradi krize se je povečal odliv brezposelnih v zaposlitve

v gradbeništvu, saj je bilo med brezposelnimi več takšnih oseb, ki so imele izkušnje z delom

v gradbeništvu in so bile pripravljene sprejeti takšno zaposlitev.

Slika 12: Zaposlitve v gradbeništvu

Poleg brezposelnih oseb se na prijavljena prosta delovna mesta zaposlujejo tudi drugi iskalci

zaposlitve. V času najvišje konjunkture je bil delež brezposelnih, ki so se zaposlili v

gradbeništvu, od vseh novih zaposlitev, zelo nizek. V letu 2008 se je po podatkih ZZZS v

gradbeništvu na novo zaposlilo več kot 31 tisoč oseb, med njimi je bilo samo dobrih 2,5 tisoč

brezposelnih oseb; v letu 2011 je to razmerje bistveno drugačno: med skoraj 9 tisoč novimi

zaposlitvami je bilo več kot 5 tisoč brezposelnih oseb. To lahko pojasnimo s tem, da je bilo v

časih pred krizo med brezposelnimi manj oseb, ki so ustrezale oziroma so se želele zaposliti

v gradbeništvu, sedaj pa je ustreznih iskalcev zaposlitve na trgu dela več. Poleg tega so

iskalci zaposlitve v času krize bolj pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev.

7 STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV

V GRADBENIŠTVU

Konec leta 2008 je bilo na Zavodu prijavljenih 66 tisoč brezposelnih oseb, ob koncu

septembra letos pa nekaj več kot 107 tisoč. V tem obdobju je skupna brezposelnost porasla

za 61,6 %. Če pogledamo samo tiste osebe, ki so bile pred brezposelnostjo zaposlene v

gradbeništvu, vidimo, da je njihovo število poraslo s 3.235 oseb konec leta 2008 na 10.453

oseb konec septembra letos; rast je bila kar 223,1 %. Zaradi nadpovprečne rasti števila

2.494 3.562 4.415 5.509

29.063

15.414

5.956 3.303

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

2008 2009 2010 I-VIII 11

ostale zaposlitve

zaposlitve BO


13

brezposelnih oseb iz gradbeništva, se je delež te skupine v skupni brezposelnosti s 4,9 %

konec leta 2008 povečal na 9,8 % konec septembra 2011.

V naslednjem grafikonu je prikazano skupno število brezposelnih ter brezposelnih, ki so

izgubili delo v gradbeništvu glede na december 2008. Vidno je, da je število brezposelnih iz

gradbeništva naraščalo podobno kot skupna brezposelnost vse do jesenskih mesecev leta

2009, potem pa se je do februarja 2010 njihova brezposelnost precej dvignila. V tem času so

delodajalci odpustili precej delavcev iz poslovnih razlogov, kar kaže na poskuse konsolidacije

podjetij z odpuščanjem presežnih delavcev, precejšnjemu številu pa se je iztekla tudi

zaposlitev za določen čas. Vse do oktobra 2010 se je število brezposelnih iz gradbeništva

zmanjševalo, v zadnjem četrtletju pa se je začela hitra rast. K tej rasti je močno prispeval

stečaj podjetij iz skupine Vegrad ter nekaterih drugih podjetij (Cestno podjetje Maribor,

Stavbar Gradnje, Splošno gradbeno podjetje Zasavje), kar je povzročilo skok brezposelnih iz

gradbeništva na več kot 12 tisoč oseb konec marca 2011. Po tem mesecu se je začela

njihova brezposelnost zmanjševati, kar lahko pripišemo tudi večjemu povpraševanju po

delavcih v gradbeništvu in posledično večjim zaposlitvam. Edino v juliju je brezposelnost

gradbenikov glede na prejšnji mesec porasla, kar je posledica prijav brezposelnih iz skupine

SCT.

Slika 73: Gibanje skupne brezposelnosti in BO, ki so izgubili zaposlitev v gradbeništvu (dec. 2008 = 100)

Kakšna je povprečna brezposelna oseba, ki je izgubila delo v gradbeništvu?

Je moški, starejši, s podpovprečno izobrazbo, delo je izgubil zaradi izteka zaposlitve za

določen čas oz. kot poslovni presežek.

7.1 SPOLNA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V

GRADBENIŠTVU Med brezposelnimi iz gradbeništva prevladujejo moški. Konec septembra letos je bilo med

njimi samo 14,4 % žensk (v skupni brezposelnosti 48,0 %), delež pa se bistveno ne

spreminja.

100

150

200

250

300

350

400

XII08 I09 II09 III09 IV09 V09 VI09 VII09 VIII09 IX09 X09 XI09 XII09 I10 II10 III10 IV10 V10 VI10 VII10 VIII10 IX10 X10 XI10 XII10 I11 II11 III11 IV11 V11 VI11 VII11 VIII11 IX11

Skupna brezposelnost BO iz gradbeništva

iztek zaposlitev za določen čas, trajno

presežni delavci

stečaj SCT

stečaji Vegrad, CPM, Stavbar Gradnje, SGP

Zasavje


14

Slika 84: Brezposelne osebe po spolu, skupaj in iz gradbeništva, september 2011, v %

7.2 STAROSTNA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V

GRADBENIŠTVU Starostna struktura brezposelnih iz gradbeništva se precej razlikuje od strukture skupne

brezposelnosti. Konec septembra letos je bilo med brezposelnimi iz gradbeništva 47,2 %

oseb, starih 50 let in več, na drugi strani pa samo 3,8 %, starih 15-24 let. Delež starejših se v

zadnjih letih povečuje, delež mlajših pa zmanjšuje. V skupni brezposelnosti so starejši

predstavljali 35,9 % brezposelnih, mlajši pa 8,4 %, s tem da so trendi podobni kot pri

brezposelnih iz gradbeništva. Razlogi za staranje povprečne brezposelne osebe so različni,

med pomembnejšimi pa so vsekakor staranje prebivalstva, vedno poznejši vstop na trg dela,

zaposlovanje mlajših, bolj ustreznih iskalcev zaposlitve ter sklop različnih razlogov,

predvsem zdravstvenih, ki starejšim otežujejo uspešen nastop na trgu dela. Težave pri

zaposlovanju delavcev iz gradbeništva nakazuje tudi povprečna starost teh oseb. Vse

brezposelne osebe so bile v septembru letos v povprečju stare 41, 6 let, brezposelni, ki so

izgubili delo v gradbeništvu pa kar 45,6 let.

Slika 95: Brezposelne osebe po starosti, skupaj in iz gradbeništva, september 2011, v %

52,0

85,6

48,0

14,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


ženske

moški

8,43,8

55,8

49,0

35,9

47,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


50 let in več

25-49 let

15-24 let


15

7.3 STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V GRADBENIŠTVU, PO

TRAJANJU BREZPOSELNOSTI Fluktuacija v gradbeništvu se kaže tudi v trajanju brezposelnosti oseb, ki so zaposlitev

izgubile v tej dejavnosti. Konec septembra letos je bilo med brezposelnimi iz gradbeništva

34,2 % oseb, ki so bile dolgotrajno brezposelne, to je 1 leto in več; v istem mesecu je bil

delež te skupine brezposelnih v skupni brezposelnosti 47,0 %. Običajno se delež dolgotrajno

brezposelnih zmanjšuje v drugi polovici leta, ko se prijavljajo osebe, ki zaradi sezonskega

značaja gradbene dejavnosti izgubijo zaposlitev, v zadnjih letih pa obilen priliv brezposelnih

iz gradbeništva še dodatno vpliva na nizek delež dolgotrajno brezposelnih. Na drugi strani se

osebe s kompetencami, sposobnostmi in voljo za delo v gradbeništvu hitro zaposlijo, saj

povpraševanje, sploh po delavcih s poklicno izobrazbo, še vedno obstaja.

Slika 106: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti, skupaj in iz gradbeništva, september 2011, v %

7.4 STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V GRADBENIŠTVU, PO

RAZLOGU PRIJAVE Konec septembra 2011 je bil najpogostejši razlog za brezposelnost med gradbeniki,

prijavljenimi na Zavodu, iztek zaposlitve za določen čas. S tem razlogom je bilo prijavljenih

32,4 % brezposelnih iz gradbeništva, delež pa se je glede na konec leta 2008 precej

zmanjšal, predvsem na račun trajno presežnih delavcev ter brezposelnih zaradi stečaja.

Struktura brezposelnih iz gradbeništva se precej razlikuje od strukture vseh brezposelnih,

med slednjimi visok delež predstavljajo iskalci prve zaposlitve.

27,735,1

25,3

30,7

47,0

34,2

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


12 mesecev in več

6-11 mesecev

0-5 mesecev


16

Slika 117: Brezposelne osebe po razlogu prijave, skupaj in iz gradbeništva, september 2011, v %

7.5 IZOBRAZBENA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V

GRADBENIŠTVU Struktura delovnih mest v gradbeništvu vpliva na strukturo brezposelnih oseb, ki so izgubile

zaposlitev v tej dejavnosti. Glede na skupno brezposelnost je med brezposelnimi iz

gradbeništva nadpovprečni visok delež oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, na drugi

strani pa podpovprečni delež oseb s terciarno izobrazbo. V preteklosti se je na Zavodu iz

gradbeništva običajno prijavljalo največ oseb s poklicno izobrazbo ali manj, v zadnjih letih pa

narašča tudi število brezposelnih s srednjo strokovno šolo ali več. To je posledica

zmanjšanja gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti, stečaji večji gradbenih podjetij so med

iskalce zaposlitve poslali vse zaposlene, tudi višje izobražene, velik del teh oseb pa se tudi

prijavi na Zavodu kot brezposelna oseba.

Slika 128: Brezposelne osebe po stopnji izobrazbe, skupaj in iz gradbeništva, september 2011, v %

20,525,5

8,5

21,4

35,2

32,4

35,8

20,7

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


drugo

iztek zaposlitve za določen čas

stečajniki

presežni delavci

35,742,4

25,1

32,8

26,0

18,4

13,26,4

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0


končana višja, visoka šola ali več

končana srednja strokovna šolaali gimnazija


OŠ in manj


17

Gradbeništvo je specifična dejavnost, posledično med terciarno izobraženimi brezposelnimi

velik delež predstavljajo osebe z izobrazbo s področja gradbeništva, strojništva, arhitekture

ipd. Ob dejstvu, da delodajalci iz gradbeništva večinoma iščejo delavce s poklicno izobrazbo

ter da se delež potreb po delavcih s terciarno izobrazbo v teh dejavnosti zmanjšuje, imajo te

brezposelne osebe manj možnosti za zaposlitev nazaj v gradbeništvo. Glede na strokovno

usposobljenost bodo verjetno zaposlitev iskali tudi v drugih dejavnostih, kjer so na voljo

primerna prosta delovna mesta, predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Med brezposelnimi osebami, ki so izgubile zaposlitev v gradbeništvu, je bilo konec

septembra letos največ pomožnih delavcev, zidarjev, gradbenih tehnikov, ekonomskih

tehnikov, tesarjev, avtomehanikov, strojnih tehnikov, voznikov cestnih motornih vozil,

gradbenih delovodij in ključavničarjev. Terciarno izobrazbo je imelo 660 oseb, med njimi je

bilo največ inženirjev gradbeništva, diplomiranih ekonomistov (VS), univerzitetnih

diplomiranih inženirjev gradbeništva, diplomiranih inženirjev strojništva (VS) ter inženirjev

strojništva.

7.6 POKLICNA STRUKTURA BREZPOSELNIH OSEB, KI SO IZGUBILE ZAPOSLITEV V

GRADBENIŠTVU Tesno z izobrazbeno je povezana tudi poklicna struktura. Sama dejavnost vpliva na poklice,

katere opravljajo zaposleni, posledično pa se odrazi tudi v poklicni strukturi oseb, ki se po

izgubi zaposlitve prijavijo na Zavodu. Konec septembra letos je bilo med brezposelnimi iz

gradbeništva največ oseb, ki so pred tem opravljale poklic, ki se razvršča v glavno poklicno

skupino 7 Poklici za neindustrijski način dela (45,0 %), tej pa sledita skupini 9 Poklici za

preprosta dela (17,8 %) ter 3 Tehniki in drugi strokovni delavci (10,3 %). Tako ne preseneča,

da se na vrh seznama poklicev, ki so jih najpogosteje opravljale te osebe, uvrščajo poklici iz

teh skupin.

Brezposelne osebe iz gradbeništva po poklicih, 20 najpogostejših nazivov, september 2011

Število

7112.01 Zidar 829

9312.01 Delavec za preprosta dela pri nizkih gradnjah 677

7131.01 Pleskar 439

4120.02 Administrator 419

3123.01 Delovodja gradbeništva 372

7115.01 Tesar 370

8342.01 Upravljavec strojev gradbene mehanizacije 360

8332.01 Voznik tovornjaka 348

9313.01 Delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah 300

9629.02 Delavec za druga preprosta dela 241

9112.01 Čistilec prostorov 218

7411.01 Elektroinštalater 205

7114.03 Železokrivec 157

3322.01 Komercialist za prodajo 145

7121.01 Krovec klepar 129

7126.01 Monter vodovodnih naprav 120

7314.01 Keramik 108

4321.01 Skladiščnik 104

7123.01 Izvajalec suhomontažne gradnje 101

7412.02 Elektromonter 101

1120.01 Generalni direktor družbe 96

gradbeništvo v času krize - zrsz _casu_krize.pdf · zavod republike slovenije za zaposlovanje –...

Documents