godi[en izve[taj za sproveduvawe na prostorniot …“одишен-извештај...vrz osnova na...

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2006 GODINA

NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

MINISTER: XELIL BAJRAMI

IZVR[ITEL: AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

DIREKTOR: OGNEN APOSTOLSKI

SKOPJE, 2007

RABOTEN TIM:

Rakovoditel: Sowa Manasova, dipl.ek.

M-r Du{ica Trp~evska, dipl.in`. arh. M-r Sowa Depinova, dipl.grad. in`. Blagoja Jankov, dipl.el. in`. Zvonko Bo{ev, dipl. geogr. Jadviga Mitrovska Cvetkovska, dipl.in`. arh. Petar Manev, dipl. in`. arh. Lidija Petkovska, dipl.in`. arh. Cvetanka Marku{oska, dipl. in`. arh. Nikola Gaxovski, dipl.ma{. in`.

Sodr`ina 1. Voved.................................................................................................................................. 1 2. Metodolo{ki pristap................................................................................................... 3 3. Uslovi za planirawe na prostorot............................................................................ 7 4. Evidentirani promeni vo prostorot januari - dekemvri 2006 godina ............ 13

4.1. Prostoren ekonomski razvoj .............................................................................. 13 4.1.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj ........................................... 13 4.1.2. Razvoj i razmestenost na industrijata.................................................. 15 4.1.3. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori ....... 17 4.1.4. Uslovi i pojavi za prostoren razvoj na stopanskite dejnosti........ 18

4.2. Koristewe na zemji{teto.................................................................................... 27 4.3. Urbanizacija i sistem na naselbi..................................................................... 29 4.4. Domuvawe................................................................................................................. 35 4.5. Javni funkcii ........................................................................................................ 46 4.6. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi............................. 50

4.6.1. Soobra}ajna infrastruktura ................................................................. 50 4.6.2. Komunikaciski i dostavni sistemi ...................................................... 62

4.7. Energetika i energetska infrastruktura....................................................... 68 4.8. Vodostopanstvo i vodostopanska infrastruktura........................................ 74 4.9. Za{tita na `ivotnata sredina ........................................................................ 100 4.10. Za{tita na prirodnoto nasledstvo ................................................................ 108 4.11. Za{tita na kulturnoto nasledstvo................................................................. 114 4.12. Za{tita od voeni zagrozuvawa......................................................................... 119

4.12.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta ........................................................ 120 5. Evropska ramka za planirawe na prostorot........................................................ 124 6. Kartografski prilozi.............................................................................................. 133

Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 godina

1. VOVED

"Godi{niot izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2006" e izgotven soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04).

Sproveduvaweto na Prostornioot plan na Republika Makedonija go obezbeduva ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Prostorniot plan na R. Makedonija se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 51/05).

Zaradi kontinuirano sledewe na sostojbite vo prostorot i sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) se dol`ni da izgotvuvaat godi{ni izve{tai za sostojbite i promenite vo prostorot od svojata oblast i istite da gi dostavuvaat do ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Postapkata i na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite, kako i rokovite za dostavuvawe, gi propi{uva ministerot nadleèn za rabotite na prostornoto planirawe, soglasno Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 42/05 i br. 111/06).

Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija.

Izve{tajot za sostojbite i promenite vo prostorot vo 2006 godina (tekstualen i grafi~ki del) e koncepiran kako seopfaten dokument, so koj Vladata na R. Makedonija i Makedonskiot parlament se izvestuvaat za sostojbite i promenite vo prostorniot razvoj na R. Makedonija vo tekot na edna kalendarska godina, so analiza na osnovnite prostorni strukturi (koristewe na zemji{te, urbanizacija, infrastruktura, prostoren stopanski razvoj, javni funkcii, prirodnoto i kulturno nasledstvo, za{titata na ìvotnata sredina itn.), potoa analiza na problemite, interesite i konfliktite i soglasno metodolo{kiot pristap na izrabotka, ocenka na realizacijata i razrabotata na planskite postavki definirani vo poodelnite oblasti relevantni za prostorniot razvoj na Dràvata.

Procesot na sledewe na sproveduvaweto na Prostorniot plan na R. Makedonija pretstavuva kompleks na neophodni aktivnosti za sledewe na razvojot na sekoj segment na prostorniot sistem, koj po svojata priroda treba da bide fleksibilen i prilagodliv na sostojbite i promenite zaradi {to Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god. e izraboten vrz osnova na dopolnuvawe na metodologijata i sodrìnata na informativnite listovi na izve{tajnite edinici.

Agencija za planirawe na prostorot 1


Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~len 3 od Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, donesuva Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija. So Programata se odreduvaat merkite i aktivnostite od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodr`inata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti. Programata se donesuva za period od najmalku dve godini.

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god. e izraboten vrz osnova na dostaveni Informativni listovi od izve{tajnite edinici za periodot od mesec januari do dekemvri 2006 godina.

Godi{niot izve{taj e sostaven od 5 (pet) poglavija.



2. METODOLO[KI PRISTAP

Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istraùva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.

Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istraùvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istraùvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.

Metodologijata za izrabotka na Godi{niot izve{tajot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, se zasniva vrz slednite osnovni na~ela:

‡ javen interes na Prostorniot plan na Republika Makedonija; ‡ edinstven sistem vo planiraweto na prostorot; ‡ javnost vo sproveduvaweto na Prostorniot plan; ‡ strate{kiot karakter na prostorniot razvoj na dràvata; ‡ sledewe na sostojbite vo prostorot; ‡ usoglasuvawe na strate{kite dokumenti na Dràvata i site zafati

i intervencii vo prostorot; ‡ koordinacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, so

drugite prostorni i urbanisti~ki planovi i drugata dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, so subjektite za vr{ewe na stru~ni raboti vo sproveduvaweto na Planot.

Vrz osnova na ovie na~ela, pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se pristapuva kon ocenka na implementacijata na postavenite planski koncepcii vo pove}e relevantni oblasti utvrdeni so Prostorniot plan, {to pretstavuva edna od najva`nite alki vo spregata na podgotovka, donesuvawe i sproveduvawe na Prostorniot plan na Republikata do 2020 godina. Godi{niot izve{taj za promenite vo prostorot e del od toj sistemot na prostoren razvoj so koj se vospostavuva politika na planirawe i organizirawe na razvojot na prostorot koja se karakterizira so informativnost, kooperativnost i transparentnost. Ovoj sistem obezbeduva pogolema fleksibilnost na Prostorniot plan na Dràvata preku negovo prilagoduvawe i usoglasuvawe so strate{kite promeni, so cel racionalno koristewe i organizirawe na site aktivnosti vo prostorot naso~eni integralno kon glavnata razvojna opredelba na 21-ot vek, kooperativnost i odr`liv razvoj so racionalno koristewe na site prirodni resursi, ~ovekoviot potencijal, sozdadenite vrednosti i primena na principite na za{tita na ìvotnata sredina.

Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan pretstavuva kompleksen proekt vo koj se sogleduvaat pove}e aspekti na odr`liviot ekonomski, urbanisti~ki, prostoren i kulturolo{ki razvoj vo 2006 godina vo poodelnite domeni opfateni so Prostorniot plan na R. Makedonija: koristewe na zemji{teto, stopanstvo, industrija, turizam, urbanizacija i sistem na naselbi, soobra}aj, energetika i telekomunikacii, vodostopanstvo, kulturno-istorisko nasledstvo, prirodnite bogatstva, za{tita na ìvotnata sredina i za{tita od voeni razurnuvawa.



Vakov dokument bara temelna podgotovka, pribavuvawe i sreduvawe na obemna i raznovidna dokumentaciona osnova, golem opseg na ekspertski analiti~ki trud vo pove}e sektori i oblasti, me|usektorska komunikacija, interna i eksterna, koordinacija i sinhronizacija na site aktivnosti neophodni za izrabotka na Izve{tajot vo sprega so soodvetnite izve{tajni edinici, nadle`noto ministerstvo i izrabotuva~ot na Izve{tajot-Agencijata za planirawe na prostorot. Celta e evaluacija na realizacijata na koncepciite i opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan vo relevantnite oblasti i nivna opreracionalizacija vo prostorot.

Pri izrabotkata na Godi{niot izve{taj se vospostavuva intenzivna sorabotka pome|u razni institucii, lokalni i centralni organi, a vo prv red lokalnata samouprava i nadle`noto Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, javnite pretprijatija i agencii, potoa sektorski institucii i drugi organi vo site oblasti (sektori, podra~ja i sl.) koi se opfateni so razvojnite dokumenti na poedine~nite resori (zemjodelstvo, {umarstvo, vodostopanstvo, soobra}aj, energetika, za{tita na ìvotnata sredina, za{tita na prirodata i biodiverzitetot, stopanskiot razvoj, prostorniot razvoj ) itn.

Spored Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija i Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite i rokovi za nivno dostavuvawe (Sl. vesnik na RM br.42/05 i br. 111/06), utvrdena e postapkata i na~inot na izgotvuvawe, rokovite za dostavuvawe, kako i sodrìnata na Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot {to gi izgotvuvaat organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) od svojata oblast na deluvawe.

Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat za period od edna godina i se izrabotuvaat i dostavuvaat na Informativen list koj {to e sostaven del na Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe.

Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo mesec dekemvri 2006 godina dostavi dopis do site relevantni izve{tajni edinici i distribuira vkupno 135 informativni listovi so Upatstvo za izgotvuvawe na Informativniot list. Podatocite i informaciite sodràni vo Informativnite listovi se odnesuvaat na periodot od mesec januari do dekemvri 2006 godina.

Od vkupniot broj dostaveni informativni listovi do izve{tajnite edinici, na 115 ili 85,2% bea odgovoreni {to pretstavuva dobar odziv vo odnos na prethodnite dva godi{ni izve{tai koga procentot na dostaveni odgovori se dviè{e od 30% za 2004 i okolu 61% za 2005 godina. Ovoj procent na opfatnost iako e necelosen, sepak obezbeduva dovolna osnova za objektivno sogleduvawe na realnite promeni vo prostorot na Republikata vo analiziraniot period, {to se nadopolnuva so bogatata informaciono-dokumentaciona baza so koja raspolaga Agencijata za planirwe na prostorot kako izrabotuva~ na Godi{niot izve{taj. Vrz osnova na svojata vostanovena metodologija za obezbeduvawe na informativno-dokumentarnata osnova vo planerskiot proces i vrz osnova na obemnata baza na podatoci vo svojot prostorno-informativen sistem,



Agencijata poseduva relevantni informacii za porealno prezentirawe na pojavite i promenite vo prostorot na Republikata vo tekot na 2006 godina.

Vrz osnova na sumiranite i interpretirani raspoloìvi podatoci i informacii dobieni vo forma na Informativen list i postojnata istraùva~ka, planska i druga dokumentacija {to gi opfa}a site dosega doneseni dokumenti na razni nivoi i resori zna~ajni za Izve{tajot (razni studii, statisti~ki publikacii, programi, izve{tai i drugi informacii), ~lenovite na Rabotniot tim pristapija kon analiza i obrabotka na celokupnata informaciono-dokumentaciona baza so cel sogleduvawe i ocenka na ostvaruvawata na planskite opredelbi i nivnata refleksija vrz sostojbite i promenite vo prostorot preku ex post planska evaluacija na sproveduvawe na Prostorniot plan, spored eksplicitnite i implicitni efekti vo prostorot.

Metodologijata za izrabotka na Izve{tajot podrazbira i soodvetna organizacija i sinhronizacija na celokupnite poedine~ni segmenti i fazi na rabota so primena na sintezniot pristap vo procesot na finalizirawe na tekstot, od koj, vrz osnova na stru~nata ocenka i sogleduvawe na realizacijata na opredelbite utvrdeni so Prostorniot plan moè da proizlezat preporaki za neposredno sproveduvawe i implementacija na planskite postavki preku izrabotka na Programa za sproveduvawe na Prostorniot plan za period od najmalku dve godini (~len 3 od Zakon za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija). So Programata se odreduvaat merki i aktivnosti od zna~ewe za sproveduvawe na Prostorniot plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot plan, sodrìnata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti.

Metodskiot pristap na izrabotka na Godi{niot izve{taj bazira na transparentnost na postapkata i vklu~uvawe na golem broj subjekti od lokalno i nacionalno nivo, timska rabota i sintezen pristap za sogleduvawe na realizacijata na planskite postavki vo poodelnite oblasti od Prostorniot plan, kako i permanentna koordinacija so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Sektor za prostorno planirawe. Visokiot stepen na kompjuteriziranost vo Agencijata za planirawe na prostorot ovozmoì informati~ki priod vo site fazi na izrabotka na Izve{tajot: podgotvitelni aktivnosti, formirawe informaciono-dokumentaciona baza, obrabotka, analiza, evaluacija i na kraj sintezna prezentacija na integralniot tekst i negovo grafi~ko pretstavuvawe so tematski karti od odredeni oblasti.

Postapkata na oìvotvoruvawe na Prostorniot plan e uslovena so aktivnosti na trajno i kontinuirano sledewe na realizacijata na Planot, na razvojot i promenite vo poodelnite oblasti, sogleduvawe na pre~kite, ograni~uvawata, no i na novite mo`nosti i uslovi vo realizacijata na opredelbite. Ize{taite za godi{nite promeni vo prostorot ovozmoùvaat integralno sledewe na realizacijata na Prostorniot plan so {to se obezbeduva solidna informaciono-dokumentaciona baza za sogleduvawe i ocenka na postojnite planski re{enija i iznao|awe i predlagawe na podobri prostorni re{enija vo razrabotkata na Prostorniot plan preku Programata za seopfatno i integralno sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija. Sledeweto na realizacijata na Planot za podolg vremenski period e sloèna aktivnost vo koja u~esnicite mora dobro da gi poznavaat pojavite, me|usebnite odnosi, poremetuvawata, prednostite i drugo, vrz osnova na {to se podgotvuva baza za novi predlozi i izbor na novi planski opredelbi i re{enija. Prateweto na ostvaruvaweto na Planot kako aktivnost e nerazdelno povrzana so aktivnostite



na upravuvaweto so razvojot vo prostorot so {to se potvrduva i celishodnosta na Planot.

Prostorot vo prostornoto planirawe ne e samo resurs koj se poistovetuva so povr{inata na zemjata, zemji{teto, pejsaòt, tuku i seto ona {to se nao|a pod i nad zemjinata povr{ina kako sostavni i aktivni komponenti na razvojot i ureduvaweto na prostorot. Vo planiraweto i upravuvaweto so prostorniot razvoj vo Republika Makedonija, prostorot pretstavuva vrednost so tri svojstva:

‡ prostorot e ograni~en, daden, odnosno kone~en; ‡ prostorot e neobnovliv i ‡ prostorot e deliv me|u pove}e korisnici.

Prostorot ima i univerzalna vrednost vo odnos potesnoto i po{iroko me|unarodno opkruùvawe.

So ogled na toa {to Prostorniot plan kako razvoen strate{ki dokument se smestuva vo po{iroki ramki, nadvor od nacionalnite granici, Izve{tajot dava osvrt i sogleduvawe na me|unarodnite dokumenti i direktivi zna~ajni vo oblasta na prostornoto planirawe vo evropskoto i svetsko opkruùvawe.

Procesot na evropska integracija u{te pove}e go aktuelizira ovoj priostap vo Godi{niot izve{taj so cel {to porealno sledewe i oprimena na site relevantni dokumenti i nastani zna~ajni vo domenot na planirawe na prostorot.

Sledeweto na realizacija na Prostorniot plan na R. Makedonija e prilagodeno na aktuelnata teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava spored koja se utvrdeni 84 edinici na lokalnata samouprava, odnosno 85 so Gradot Skopje. Grafi~kata prezentacija na promenite vo prostorot vo poodelni oblasti e pretstavena vo razmer 1:1 200 000.



3. USLOVI ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Prostorniot plan na R. Makedonija so vremenska ramka na planski opfat do 2020 godina, soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 39/04) se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so zakon.

Za izrabotuvawe i donesuvawe na navedenite planovi, ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, izdava uslovi za planirawe na prostorot.

Uslovite za planirawe na prostorot sodr`at op{ti i posebno odredbi, nasoki i re{enija od planskata doukmentacija od povisoko nivo i grafi~ki prilog koj pretstavuva izvod od planot.

Soglasno Zakonot, za izrabotka na vakov dokument nadle`na e Agencijata za planirawe na prostorot koja vo tekot na 2006 godina izraboti vkupno 179 Uslovi za planirawe i spored zakonskata postapka, istite gi dostavuva do Ministerstvoto nadle`no za planirawe na prostorot koe {to vrz osnova na izraboteniot dokument koj sodr`i odredbi, nasoki i re{enija od planskata dokumentacija od povisoko nivo i grafi~kite prilozi, izdava Uslovi za planirawe na prostorot. Od vkupniot broj izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot, okolu 54% ili 96 se nameneti za izgradba na Bazni stanici na AD T-Mobile, AD Kosmofon i MRD.

Uslovite za planirawe pretstavuvaat zna~aen dokument vo procesot na organizacija, ureduvawe i upravuvawe so prostorot. Tie se prvata alka vo postapkata na otpo~nuvawe na promenite vo prostort so koja sekoja investicija zapo~nuva da se realizira. So niv se obezbeduva sledewe i naso~uvawe na site promeni vo prostorot soglasno usvoenite koncepcii i strategii za razvoj na relevantnite oblasti i za{tita na javniot interes vo koristeweto i ureduvaweto na prostorot na R. Makedonija.

Uslovite za planirawe na prostorot {to bea izraboteni vo tekot na 2006 godina bea nameneti za izrabotka na nekolku vidovi urbanisti~ki planovi:

‡ Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) ‡ Urbanisti~ki plan za selo ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• Stopanski kompleks • Turisti~ki kompleks • Benzinska pumpa • Bazna stanica

‡ Urbanisti~ki proekt • Dalnovod i trafostanica • Soobra}ajna delnica • Brana i hidroelektrana • Opti~ki kabel



Prostornata struktura na izraboteni Uslovi za planirawe na prostorot vo tekot na 2006 godina, spored teritorijalnata organizacija na edinicite na lokalnata samouprava, e sledna: 1. Grad Skopje-eden

• Bazna stanica 2. Butel-eden

• Bazna stanica 3. Gazi Baba-eden

• Bazna stanica 4. \or~e Petrov- eden

• Bazna stanica 5. Karpo{-eden

• Benzinska pumpa 6. Kisela Voda-tri

• Turisti~ki kompleks • Benzinska pumpa • Bazna stanica

7. Saraj-{est • Stopanski kompleks • Benzinska pumpa • 3 Bazna stanica • Urbanisti~ki proekt

8. Ara~inovo-eden • Bazna stanica

9. Berovo-sedum ‡ Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• 2 Turisti~ki kompleks • 4 Bazna stanica

10. Bitola-{est • 4 Stopanski kompleks • Informativen centar-Turizam • 1 Bazna stanica

11. Bogdanci-eden • Bazna stanica

12. Bogoviwe-tri • 1 Stopanski kompleks • 2 Bazna stanica

13. Bosilovo-~etiri • 1 Stopanski kompleks • 3 Bazna stanica

14. Brvenica-dva • Stopanski kompleks

15. Valandovo-eden



• Bazna stanica 16. Vasilevo

‡ Urbanisti~ki plan za selo Vasilevo (izmena i dopolna) 17. Veles-tri

‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto • Stopanski kompleks • Bazna stanica

‡ Urbanisti~ki proekt 18. Vinica-tri

• Turisti~ki kompleks • Bazna stanica

19. Vrane{tica-eden • Stopanski kompleks

20. Vrap~i{te-eden • Bazna stanica

21. Gevgelija-tri • Zdravstveno-turisti~ki objekt • 2 Bazni stanici

22. Gostivar • 3 Bazni stanici

23. Debar • Stopanski kompleks

24. Debarca-{est ‡ Urbanisti~ki plan za selo Me{ei{ta (izmena i dopolna) ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• Turisti~ki kompleks • 4 Bazni stanici

25. Del~evo • Turisti~ki kompleks • Urbanisti~ki proekt

26. Demir Kapija • 1 Bazna stanica

27. Demir Hisar • Stopanski kompleks

28. Dojran • Bazna stanica

29. Dolneni-dva • Stopanski kompleks • Bazna stanica

30. Drugovo • Bazna stanica

31. Zrnovci • Stopanski kompleks

32. Ilinden • Stopanski kompleks



33. Kavadarci • 4 Bazni stanici

34. Kon~e • Bazna stanica

35. Ko~ani-tri • Stopanski kompleks • 2 Bazni stanici

36. Kratovo • 2 Bazni stanici

37. Kriva Palanka

• 2 Bazni stanici 38. Krivoga{tani

• Bazna stanica 39. Kru{evo

• Bazna stanica 40. Kumanovo

• 4 Stopanski kompleks • 2 Bazni stanici

41. Lipkovo • 1 Stopanski kompleks

42. Mavrovo i Rostu{a • 10 Bazni stanici

43. M.Brod • 3 Bazni stanici

44. Novaci • 2 Bazni stanici

45. Novo Selo • 2 Stopanski kompleks • 2 Turisti~ki kompleks • 1 Benzinska pumpa • 3 Bazni stanici

46. Oslomej • 1 Bazna stanica • Urbanisti~ki proekt-izmestuvawe na regulirano korito na r.

Temnica 47. Ohrid

• Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) • 4 Bazni stanici

48. Petrovec • Sportsko-rekreativen turisti~ki kompleks

49. Plasnica • 1 Bazna stanica

50. Prilep • Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna)



• 3 Stopanski kompleks • 1 Bazna stanica

51. Probi{tip • 2 Bazni stanici

52. Radovi{ • 2 Stopanski kompleks

53. Rankovce • 2 Bazni stanici

54. Resen ‡ Urbanisti~ki plan za selo Stewe

55. Sveti Nikole • 2 Stopanski kompleks • Benzinska pumpa • 1 Bazna stanica

56. Sopi{te ‡ Urbanisti~ki plan za selo Sopi{te (izmena i dopolna)

57. Staro Nagori~ane • 1 Stopanski kompleks

58. Struga • 3 Stopanski kompleks • 3 Bazni stanici

59. Strumica • Stopanski kompleks-zona

60. Studeni~ani • 1 Benzinska pumpa • 2 Bazni stanici

61. Tearce ‡ 3 Urbanisti~ki planovi za selata: Le{ok, Dobro{te i Nera{te ‡ Urbanisti~ki plan von naseleno mesto

• 2 Stopanski kompleks • Trafostanica • 1 Bazna stanica

62. Tetovo • 2 Bazni stanici

63. â{ka • Urbanisti~ki plan za selo â{ka • 4 Bazni stanici

64. û~er Sandevo • 1 Bazna stanica

65. [tip • Generalen urbanisti~ki plan (izmena i dopolna) • Trafostanica • 1 Bazna stanica

66. Dalnovodi-tri • [tip-Makedonsko-Gr~ka granica;



• Bitola-granica R. Grcija i • Tetovo-Vrutok

67. Opti~ki kabel-Neotel 68. Soobra}ajni delnici

• Kowsko-Ko`uv; • Kriveni-Boi{te

69. Urbanisti~ki proekt • Brana Kne`evo • Hidroelektrana na r. Topolka

Gorenavedenite uslovi za planirawe na prostorot koi se izraboteni za vkupno 65 edinici na lokalnata samouprava, pretstavuvaat dokumentaciona osnova za efikasna implementacija na planskite opredelbi i za usoglasuvawe na alokacijata na doma{nite i stranski investicii so dolgoro~nite celi i razvojnite opredelbi utvrdeni so Prostorniot plan na R. Makedonija i so usvoenite regionalni planovi: "Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak", "Prostoren plan na regionot na za{titnite zoni na izvorot Ra{~e" i Prostorniot plan na regionot na slivot na reka Treska".



4. EVIDENTIRANI PROMENI VO PROSTOROT JANUARI - DEKEMVRI 2006 GODINA

4.1. Prostoren ekonomski razvoj

Ekonomskite performansi i tekovi vo 2006 godina vo Republika Makedonija nosat obele`ja i atributi na odr`liva makroekonomska stabilnost, porast na industriskoto proizvodstvo, sî u{te visoka nevrabotenost, mal obem i dinamika na direktnite stranski investicii. Reformskite procesi prodolìja, so prevzemawe merki i aktivnosti za pottiknuvawe i razvoj na pretpriemni{tvoto, osobeno maloto i sredno pretpriemni{tvo, privlekuvawe stranski investicii i podobruvawe na biznis klimata vo makedonskata ekonomija. No realnite ekonomski rezultati sî u{te nezadovoluvaat: stopanskite subjekti se soo~uvaat so problemot na nedostig na sopstven kapital, nedovolni investiciite, zastaruvawe na tehnologijata, nisko nivo na vrabotenost, rabotno-intenzivno proizvodstvo i odliv na kvalifikuvanata rabotna sila. Nedovolnoto koristewe na raspoloìvite resursi i neraboteweto na oddelni stopanski kapaciteti negativno vlijae{e na stapkata na razvoj1 i dinamika na vkupnata ekonomija vo Republikata, a so toa i nezadovolitelna prostorna struktura i ekonomska razvienost na poodelnite op{tini.

4.1.1. Ekonomski osnovi na prostorniot razvoj

Razvojnata politika i ambientot na stopanisuvawe vo makedonskoto stopanstvo vo 2006 godina vlijae{e na zadrùvawe na postojnata stopanska struktura i prostorna razmestenost na stopanskite dejnosti.

Stopanskata struktura se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto na tercijarnite dejnosti, osobeno sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.

Vo uslovi na dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, razmestuvaweto soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R. Makedonija se vr{i na dva na~ina:

‡ spontano, so locirawe na oddelni firmi, pretprijatija, kapaciteti, pogoni, spored odlukite na oddelnite sopstvenici ili menaxeri;

‡ programirano, so izgradba spored predviduvawata i odlukite na op{todràvnite organi ili na organite vo lokalnata samouprava.

Dvete metodi zaedno ja izrazuvaat prostornata organizacija na stopanstvoto. So ovie dve metodi na odlu~uvawe, prostornata organizacija se ostvaruva, so tekot na vremeto, kako disperzija vo prostorot i kako koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta. No, vo razmestuvaweto ima zakonitosti koi ne moàt da se zapostavat za da se postigne zamislenata ramnomernost.

1 Spored "Makroekomskata politika na R. Makedonija vo 2007 god.", oceneto e deka bruto

doma{niot proizvod vo 2006 god. }e ostvari realen porast od 4%.



Vo sega{niot period, pri dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, u{te pomalku moè da se realizira postavenata cel na ramnomernosta. Vistinskoto re{enie se nao|a vo kombinacijata na koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni priodi vo locirawe i prostorno razmestuvawe na stopanskite kapaciteti.

Soglasno postojnata zakonska regulativa vo oblasta na prostornoto i urbanisti~ko planirawe, lociraweto i razmestuvaweto na stopanskite dejnosti se ostvaruva po metodot na koncentrirana disperzija vo ramki na postojnite ili novite urbanisti~ki planovi za gradovite, odnosno na selata vo ~ii ramki se predviduvaat povr{ini za stopanska namena ili vo prostorot utvrden so urbanisti~ki planovi von naseleni mesta so stopanska funkcija kade se predviduva izgradba na stopanski kompleksi naj~esto so edna proizvodna dejnost i mo`nosti za otvrawe na komplementarni dejnosti.

Vo izminatite decenii na spontano razmestuvawe na stopanskite kapaciteti i so aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot, se formiraa centri-polovi na razvojot, no isto taka i oski na razvojot kako povrzani edinici vo nekakva "linija".

Polovite na razvoj se skoncentrirani prete`no na prostorite koi vo godinite pred osamostojuvaweto bea opredeleni op{tinskite centri, a spored posledniot Zakon za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo R. Makedonija od 2004 godina, pretstavuvaat gradski naselbi. Analizata pokaùva deka i denes nema promeni vo odnos na gravitacionite vlijanija na postojnite gorespomenati polovi na razvoj, no prisutni se soznanijata za razli~niot intenzitet na vlijanija vrz okolniot urban i ruralen prostor koi {to go vr{at objektivno golemite i sredno golemite gradovi: Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo i dr.

Ovie polovi na razvoj povrzani vo nekakava linija gi so~inuvaat oskite na razvojot koi vo minatoto se formirale vo zavisnost od geografskite karakteristiki na prostorite, t.e. spored reljefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi me|u~ove~kite komunikacii, geografskite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni sistemi i stopanski kapaciteti.

Oskite na razvojot gi povlekuvaat liniite na infrastrukturnite, posebno na soobra}ajnite sistemi, koi potoa, me|usebno krstosuvani, ja formiraat celata mreà.

So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na razvoj: "Isto~na", "Ju`na", "Oska Sever-jug", "Severna" i "Zapadna razvojna oska".

Definiranite razvojni oski so Prostorniot plan go zadràa istiot intenzitet i vlijanie vrz prostorot. So pogolem intenzitet se izdvojuva oskata koja minuva po sredinata na teritorijata na Republikata. Taa go sledi od Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar. Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata svetska vojna taa prodolì i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava. Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo - Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.

Oska koja moè da se izdvoi po zna~eweto i intenzitetot na vlijanija e t.n. "Severna razvojna oska". Formirana e po Vtorata svetska vojna vo severniot



i zapadniot del na dràvata povrzuvaj}i gi gradovite: Kriva Palanka - Kumanovo - Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo - Ohrid - Struga. Vo sovremenite promeni, ovaa oska prodolùva na istok kon ]ustendil-R. Bugarija i na zapad kon Elbasan-R. Albanija.

Ostanatite razvojni oski so tekot na vremeto i razvojot }e go potvrduvaaat svoeto zna~ewe so {to }e se zgolemuva nivniot intenzitet i vlijanija vrz celiot protor na Dràvata, deluvaj}i na ostvaruvawe poramnomeren ekonomski i infrastrukturen razvoj.

Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija.

Osnovnite celi za formirawe na specifi~ni stopanski celini, slobodni ekonomski zoni, odnosno tehnolo{ki industriski razvojni zoni se:

‡ baraweto na novi institucionalni, razvojni formi koi{to }e bidat vo funkcija na zaìvuvaweto na ekonomskiot ciklus;

‡ sozdavawe na pretpostavki za podobruvawe na prostornata ramnoteà vo razvojot;

‡ stimulirawe na direktnite investicii od stranstvo; ‡ zgolemuvawe na konkurentnosta na malite i srednite pretprijatija; ‡ zapazuvawe na definiranite ekolo{ki standardi.

Specifi~nite prostorni celini (slobodni zoni) treba da poddràt nekolku tendencii: pottiknuvawe na integracionite vrski vo balkanskiot i po{irokiot region; vramnoteùvawe na razvojot na urbanata armatura preku zajaknuvawe na razvojot na drugite gradovi (osven Skopje); pottiknuvawe na revitalizacijata na ekonomskiot ciklus i promeni vo stopanskata struktura. Realizacijata na takvite celi treba da bide potkrepena so instrumentite na ekonomskata politika na dràvata.

Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni predvideni se lokacii vo skopskiot, pelagoniskiot, gevgeliskiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Spored postojnata regulativa, status na vakvi zoni imaat: TIRZ "Bunarxik" i "Feni". Vo tekot na 2006 godina otpo~naa aktivnosti za efektuirawe na zonata vo "Bunarxik" so podgotovka i ureduvawe na zemji{teto za izgradba na stopanski kapaciteti na eden od najpoznatite svetski brendovi vo oblasta na elektronskata industrija. Ekonomskoto aktivirawe na Zonata }e dade zna~aen pridones vo pottiknuvawe na ekonomijata kako na lokalnata zaednica taka i na nacionalnata ekonomija vo idnina.

4.1.2. Razvoj i razmestenost na industrijata

Ekonomskata aktivnost na delovnite subjekti vo industrijata vo tekot na 2006 godina be{e naso~ena kon racionalno koristewe na raspoloìvite potencijali: prirodnite uslovi, zemji{teto i {umite, rudnite bogatstva, naselenieto i rabotnata sila.

Vo prostornata razvojna struktura na Dràvata industrijata e klu~en dvigatel na razvojot, so golemi potencijali za pottiknuvawe na razvojot na komplementarni dejnosti. Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata i ponatamu pretstavuva zna~aen faktor za razvojot i modernizacija na vkupnoto stopanstvo i drugite funkcii vo prostorot na lokalno i nacionalno nivo.



Strukturata na industriskoto proizvodstvo se karakterizira so nisko u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmoùvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo ne zadovoluva. Toa sî u{te ima bazno-surovinski beleg, so dominantno u~estvo na proizvodi od trudointenzivnite dejnosti.

Vo strukturata na industriski granki sé u{te se prisutni bazi~nata, te{kata industrija, industrijata koja bara golemi koli~ini na energija, voda i nekvalifikuvana rabotna sila. Prednost treba da imaat onie industrii so komparativni prednosti na poodelnite podra~ja: prirodni resursi, mestopolo`ba, kvalifikuvani rabotnici, pazar, kapital i tradicija so prepoznatliva fizionomija na podra~jeto .

Prostornata razmestenost na proizvodnite i na niv komplementarni uslu`ni dejnosti se temeli na postavenata opredelba na organizacija na proizvodnite dejnosti na principot na koncentrirana disperzija, so postavuvawe na mreà na prostorno odvoeni pomali stopanski kompleksi i ponatamo{en razvoj i koristewe na pogolemite planirani prostori za stopanski celi (industriski zoni, zoni za malo stopanstvo, servisni zoni), {to e istovremeno vo nasoka na ostvaruvawe na u{te edna opredelba od Prostorniot plan za planska organizacija na namenata i funkciite vo prostorot na Dràvata.

Eden od zabeleìtelnite efekti od aspekt na prostornata razmestenost na stopanskite dejnosti e aktiviraweto na Slobodnata ekonomska zona, odnosno Tehnolo{kata industriska razvojna zona "Bunarxik", so otpo~nuvaweto na investicionite aktivnosti za izgradba na stopanski objekt na eden od najoprofitabilnite i razvojno potvrdeni stopanski subjekti "Johnson Controls". Aktiviraweto i ureduvaweto na prostorot za locirawe i izgradba na stopanski kapacitet na svetski poznatiot proizvoden bren vo oblasta na elektronikata "Johnson Controls", }e dade pottik za novi investicii i privlekuvawe nov kapital na ovoj atraktiven prostor ocenet pozitivno vo odnos na lokacijata i prostornite i urbanisti~ki re{enija {to gi nudi.

Vo odnos na razvojnata opredelba za postavenost na industrijata vrz principite na odr`liviot razvoj i standardite na za{tita na ìvotnata sredina, ostanuva konstatacijata za potrebata od sanacija na postojnata sostojba so otstranuvawe na pri~inite za zagrozenost na prostorot i okolinata od proizvodnite procesi i preventivna primena na postojnite merki za spre~uvawe na rizikot od pojava na odredeni nesakani posledici vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi, ostanuva i ponatamu karakteristika na prostornata struktura na industrijata, uslovena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Postojnata prostorna struktura se karakterizira so lokaciona zvisnost od resursnata osnova, geoprometnite i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dotok na kapital, nadopolneta so izgradenata struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.



4.1.3. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori

Osnovnata vrednost na makedonskiot prostor od aspekt na razvojot na turizmot se postojnite potencijali i izvonredni uslovi {to gi poseduva Republikata vo odnos na geostrate{kata postavenost, raznovidnosta na prirodni i sozdadeni vrednosti na koi se nadovrzuva ~ovekoviot resurs koj se karakterizira so svojata sî u{te povolna struktura vo odnos na pottiknuvawe na razvojot na ovaa profitabilna dejnost koja {to kaj nas sî u{te ne beleì zadovolitelen razvoj vo soglasnost so mo`nostiote i potencijalite {to gi poseduva. Vo odnos na infrastrukturnite sistemi kako eden od osnovnite preduslovi i faktori za podinami~en i perspektiven razvoj na turizmot, sostojbata e sî u{te nezadovolitelna. Potrebni se dopolnitelni aktivnosti i investicii za dinamizirawe na ovaa isklu~itelno zna~ajna oblast za zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot i ambientot za pretpriema~ite i sozdavawe perspektiva za razvoj na turizmot vo lokalnata i nacionalna ekonomija.

Raspoloìvite podatoci ukaùvaat na sî u{te malite efekti {to se postignuvaat vo razvojot na turisti~kata dejnost koja {to vo sozdavaweto na bruto doma{niot proizvod na makedonskata ekonomija u~estvuva so mnogu mal procent od 1,6%. 2

Vo ramki na politikata za pottiknuvawe na razvojot na turizmot vo 2006 god. aktivnostite bea naso~eni kon promocija na turisti~kata ponuda so celosno angaìrawe na delovnite subjekti od turisti~koto stopanstvo preku promotivni materijali, u~estvo na me|unarodni manifestacii, poseta na stranski turoperatori so cel prezentacija na turisti~kite potencijali i vrednosti na na{ata zemja i proda`ba na na{iot turisti~ki proizvod na stranskiot pazar so privlekuvawe na pogolem broj turisti od razni destinacii vo svetot.

So realiziraweto na predvidenite aktivnosti za 2006 godina indikatorite za razvoj na turizmot vo Republika Makedonija pokaùvaat ostvaren porast na devizniot priliv vo odnos na prethodnata godina.

Vo odnos na planskite opredelbi definirani so konceptot za Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori moè da se zaklu~i deka obemot i nivoto na turisti~ata ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijali. Spored razmestenost na kapacitetite i natamu dominiraat ezerskite mesta, potoa sledi gradot Skopje so pogolemite hotelski objekti, planinskite mesta, bawite i ostanatite turisti~ki mesta.

Spored prostorniot raspored na nivo na op{tini, dominira gradot Ohrid, potoa Struga, Resen i Skopje kako zaednica na op{tini.

Vo odnos na smestuva~kite kapaciteti spored brojot na leglata najzastapeni se: privatnite sobi, ostanati objekti, hotelite i sli~ni objekti i na kraj leglata po kampovite3.

2 Strukturnite procenti se odnesuvaat na 2005 godina. Realno, se o~ekuva sli~no strukturno

u~estvo i vo 2006 godina so ogled na malata dinamika na promeni vo ovaa stopanska oblast. 3 Ocenkata e napravena vrz osnova na podatocite za 2005 god. so ogled na toa {to postojnata

metodologija na obrabotka i objavuvawe na ovie podatoci ne e prilagodena na vremenskiot rok za izrabotka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god. No zaradi malata dinamika na promeni vo ovaa oblast, prezentiranite kvalitativni ocenki korespondiraat so realnite sostojbi vo 2006 godina.



4.1.4. Uslovi i pojavi za prostoren razvoj na stopanskite dejnosti

Merkite i aktivnostite za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto, razvojot na mali i sredni pretprijatija, investicionata i kreditna politika i politikata za razvoj na nedovolno razvieni podra~ja, obezbeduvaat uslovi za pottiknuvawe na razvojot i prostornata razmestenost na site stopanski dejnosti.

Voveduvaweto na pazarniot mehanizam, sopstveni~kata transformacija i prestruktuiraweto na pretprijatijata uslovi razvoj na privatnata inicijativa i pretpriemni{tvo {to se potvrduva so golemiot broj delovnite subjekti vo lokalnata samouprava, a so toa i na nivo na Republikata. Nositeli na rapidnoto zgolemuvawe na brojot na stopanskite subjekti se privatnite firmi za ~ie formirawe i rabotewe pogoduvaat novite sistemski re{enija.

Spored podatocite od Centralniot registar na R. Makedonija, vo strukturata na delovni subjekti po dejnosti4 najzastapeni se subjektite vo tercijarnite dejnosti: trgovijata i delovnite uslugi.

Op{ta tendencija vo strukturnite promeni na stopanstvoto e zgolemuvawe na tercijarniot sektor na dejnosti {to e rezultat na jaknewe na maloto i sredno pretpriemni{tvo i gasnewe i sopstveni~ka transformacija na nekoga{ golemite pretprijatija vo Republikata.

Spored formata na sopstvenost, delovnite subjekti vo privatna sopstvenost u~estvuvaat so nad 90% vo vkupniot broj evidentirani delovni subjekti. So ostanatite procenti se opfateni subjektite so nedefinirana, op{testvena, me{ovita i dràvna sopstvenost.

Strukturata na delovnite subjekti spored Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, pokaùva deka najgolemo strukturno u~estvo od okolu 50% e registrirano kaj delovnite subjekti vo dejnosta na trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata, potoa vo sektorot prerabotuva~ka industrija 15%, vo sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski 11%, vo sektorot grade`ni{tvo okolu 7%, vo sektorot hoteli i restorani 6% itn.

Postojniot prostoren raspored (razmestenost) na delovnite subjekti e izrazito neramnomeren, vo smisla na polarizacija pome|u podra~jata na gradovite i op{tinite. Od vkupno evidentiranite delovni subjekti vo Republika Makedonija, nad 90% se locirani na podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite.

U{te pogolema e prostornata neramnomernost prisutna vo razmestenosta na kapacitetite od prerabotuva~kata industrija. Nad 93% od ovie kapaciteti se koncentrirani vo podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite, prete`no vo stopanskite zoni definirani so generalnite urbanisti~ki planovi. Golemite industriski zoni voglavno se del od urbaniot opfat na gradskite naselbi, me|utoa so {ireweto na izgradbata, osobeno vo pogolemite urbani centri tie ostanale vtkaeni vo gradskoto tkivo. Vo pogolem broj industriski kapaciteti zastapeni se dejnostite so dolgogodi{na tradicija (prehranbena, tekstilna, hemiska, drvna, grade`ni materijali, metaloprerabotuva~ka i dr.).

4 Dobieni podatoci od Centralniot registar, soglasno "Pravilnikot za izmenuvawe na

Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbiite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe" Sl. Vesnik na RM br. 111", od 27 Oktomvri 2006 godina.



Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na stopanskite kapaciteti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Kumanovo, Strumica i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, stopanstvoto se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto i sî u{te ne se doneseni urbanisti~ki planovi kako preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na proizvodni kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.

Osnova za disperzija na stopanskite sodrìni spored postavkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dràvata e sozdavawe na prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. So izrabotka na urbanisti~ka dokumentacija se sozdava institucionalna osnova za formirawe na stopanski zoni vo site naselbi, kako preduslov za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okruùvawe. Istotaka so postojnata urbanisti~ka dokumentacija za stopanski kompleksi von naseleni mesta se sozdava mreà na disperziranite mali rabotni sredi{ta koi {to pozitivno }e vlijaat na demografskiot, urbaniot i ekonomski razvoj na op{tinite i vkupno na razvojot na Republikata.

Vo uslovi na proces na decentralizacija, edinicite na lokalnata samouprava i investitorite soo~eni se so problemot na nedostig na adekvaten prostor za locirawe na stopanski kapaciteti. Se pravat napori ovaa pre~ka da se otstrani, na na~in so koj vaè~kata (no i zastarena) prostorno planska dokumentacija da se izmeni i dopolni, no toa e sloèn i dolgotraen proces. Vo tek se izmeni i dopolnuvawa na prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanski zoni vo op{tinite.

Spored dostavenite informativni listovi od izve{tajnite edinici, vo tekot na 2006 god. doneseni se urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanska namena vo slednite edinici na lokalnata samouprava: 1. Kisela Voda

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD • zoni za malo stopanstvo

DUP Cvetan Dimov-Slavija 1,6ha DUP Usje 1,8ha

• Urbanisti~ki plan von naseleno mesto Pintija-Dra~evo-Zona 1 • Urbanisti~ki plan von naseleno mesto Tri Kru{i 2. [uto Orizari

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD • zona za malo stopanstvo

DUP"Tene}e malo", povr{ina 8 ha; 3. Bitola

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD uslu`na dejnost povr{ina 0,5 ha, Urban blok 2, so GUP na gradot UP za sportsko-rekreativen kompleks von naseleno mesto Krklino

4. Vasilevo Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• industriska zona von n.m. Grado{orci, povr{ina 36 ha



5. Vrane{tica Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• zona za malo stopanstvo Urbanisti~ki plan von naseleno mesto, KO Karbunica, povr{ina 0,3 ha

6. Debar Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD DUP za lokalitet"Knauf-Radika" povr{ina 14,83 ha

7. Dojran Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• industriski zoni Du{anovac, von naseleno mesto, povr{ina 20 ha

8. Zrnovci Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• industriski zoni (s. Zrnovci, povr{ina 5 ha) • zoni za malo stopanstvo (s. Morodvis, povr{ina 2,465 ha) • stopanski kompleks

UPVNM s. Morodvis, povr{ina 3,8 ha 9. Kriva Palanka


von n.m. s. Mo`divwak-16,20 ha von n.m. s. Konopnica-32,40 ha von n.m. -4,82 ha von n.m. , mv Kalin Kamen-1,80 ha

• stopanski kompleks Turisti~ko rekreativen centar m.v. "Kalin Kamen-16 ha

10. Lipkovo Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• industriski zoni-6,2 ha • servosni zoni

UP von naseleno mesto Matej~e za benzinska pumpa i stopansko-ugostitelski objekt, povr{ina 4 ha

11. Mogila Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• Zona za malo stopanstvo, von naseleno mesto, povr{ina 18 ha 12. Negotino

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD • industriska zona vo Negotiono, DUP-UB1, povr{ina 9,74 ha • stopanski kompleks

Urbanisti~ki plan von naselno mesto "Vergina 1", povr{ina 1,28 ha; Urbanisti~ki plan von naselno mesto "Vergina 2", povr{ina 1,47 ha;

13. Ohrid Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

(GUP za grad Ohrid) • industriski zoni-planirana povr{ina okolu 41 ha; • zoni za malo stopanstvo- planirana povr{ina okolu 36 ha; 14. Petrovec



Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD Multifunkcionalna zona n.m. ]ojlija -203 ha-vo tek na donesuvawe

15. Radovi{ Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD

• stopanski kompleks-povr{ina 7ha 16. Sveti Nikole


vo nm Sveti Nikole, DUP -4,45 ha 17. Strumica

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD (so GUP na grad Strumica, ) • planirana povr{iona za industriska zona 91,96 ha; • planirana povr{iona za malo stopanstvo 59,2 ha 18. Tearce

Planirani povr{ini za stopanska namena spored usvoena UD GUP za s. Tearce UP za s. Le{ok

So izrabotkata na planskata urbanisti~ka dokumentacija se otvora proces za nadminuvawe na postojnata neramnoteà vo razmestenosta na stopanskite kapaciteti, kako eden od vaè~kite segmenti na vkupniot razvoj.

So Prostorniot plan i so urbanisti~kite planovi se ovozmoùva razmestuvawe na stopanskite kapaciteti spored modelot na koncentrirana disperzija vo prostorot: pro{iruvawe na stopanski zoni vo samite urbani prostori, osnovawe na novi stopanski zoni izdvoeni od grade`noto podra~je na naselbite i nivno komunalno opremuvawe i planski pristap vo utvrduvawe na lokaliteti za izgradba na poedine~ni stopanski kompleksi nadvor od naselbite. Postoi opredelbata industrijata, maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto prioritetno da se smestuvaat vo zonite utvrdeni so urbanisti~kite planovi vo grade`nite podra~ja na naselbite so nastojuvawe kon podobro iskoristuvawe na postojnite industriski i stopanski zoni nameneti za ovie dejnosti so cel potpolno da se iskoristi prostorot i infrastrukturata i da se spre~i neopravdanoto zavzemawe na novi povr{ini.

Prostorna razmestenost na proizvodnite kapaciteti se temeli na vramnoteùvawe na razvojot so vospostavuvawe na {iroka mreà na mali i raznovidni proizvodni edinici i ponatamo{no ureduvawe na ve}e formiraniite golemi i sloèni stopanski celini od posenbno zna~ewe za stopanstvoto na Dràvata.

Stopanskite zoni vo prostorot se locirani na dva na~ina: ‡ zoni vo sostav na naselbata i ‡ zoni nadvor od naselbata.

Vo nekoi urbani prostori stopanskite kapaciteti se locirani i vo ramki na stanbenite zoni soglasno propisite za za{tita na ìvotnata sredina.

Promeni vo prostorot

Vo tekot na 2006 godina, spored podatocite dostaveni od izve{tajnite edinici, evidentirani se novo-izgradeni stopanski objekti ili objekti koi se vo gradba, vo slednite op{tini:



1. Gazi Baba Novi stopanski objekti

• drug deloven objekt-trgovija 1) Delovni objekti-trgovija 1) s. Singeli}, 2) s. Stajkovci, 3) s. Trubarevo (tri objekti), 4) nadvor i vo s. Idrizovo, 5) vo Isto~na industriska zona, salon za avtomobili vo nas.

Avtokomanda • proizvodstvo i prerabotka na med-

6) s. Ra{tak (dva objekti) 2. Centar

Novi stopanski objekti • turisti~ko-ugostitelski objekti

7) Tasino ê{mi~e-6500 m2 • drug deloven objekt

8) Debar Maalo 2 4500m2 9) Buwakovec 2 5350m2

3. Ara~inovo Novi stopanski objekti

10) privatna ìvinarska farma, s. Mojanci, kapacitet 12000, povr{ina 7660 m2

4. Berovo Novi stopanski objekti

• Ribnik 11) m.v. Blato, kapacitet 2000 kg, 0,20 ha

5. Bitola Novi stopanski objekti

• drug deloven objekt 12) Hala, lokalitet Bukovski livadi, Magacin (starolav~anska),

• turisti~ko-ugostitelski objekti 13) Restoran-lokaliteti: Koàra, s. Krklino

6. Brvenica Novi stopanski objekti

14) s. Brvenica, objekt za konfekcija, 230 vraboteni, povr{ina 979m2

15) s. êlopek, proizvoden objekt vo izgradba, povr{ina 972 m2; 16) sto~arska farma 17) s. êlopek, farma za kravi-vo izgradba, povr{ina 257 m2;

7. Vev~ani Novi stopanski objekti

18) turisti~ko-ugostitelski objekrt, s. Vev~ani, so 4 vraboteni, povr{ina 221m2

8. Veles Novi stopanski objekti

• industriski objekti 19) Alevado-s. Sujaklari, proizvodstvo na klinci, 6150 m2 20) Alevado-KO Ba{ino selo, proizvodstvo na klinci, 1991 m2



21) Tekstilna rabotilnica -KO Ba{ino selo, 1566 m2 • drug deloven objekt

22) Montenegro-deloven trgovski objekt, KO ba{ino selo, 270 m2 23) Deloven trgovski objekt, -800m2, objekt 91 m2;

• sto~arski farmi 24) Sviwarska farma KO Ba{ino selo, blizina na industriska

zona-2346 m2, broj na grla 650; 25) Sviwarska farma KO Ba{ino selo, blizina na industriska

zona-3346 m2, broj na grla 650; 9. Vinica

Novi stopanski objekti 26) Kotlara, Su{ara i Parilnica, povr{ina 296 m2, prerabotka

na drvo, so 25 vraboteni 10. Gradsko

Novi stopanski objekti • industriski objekti

27) Nas. Gradsko, povr{ina 1000m2 • sto~arski farmi

28) Sviwarska farma 16 000 grla, Dolno ^i~evo 29) Trlo za ovci i Mlekara Milkom, s Nogaevci, 1000 grla

11. Debarca Novi stopanski objekti

• industriski objekti 30) s. Bel~i{ta, mv" Sini Viroj", vrabotuvawe na okolu 200 lica,

povr{ina na lokacija 10000 m2, pove}e dejnosti 12. Del~evo


31) vo industriska zona, tekstilna industrija, povr{ina 670 m2 32) drvna industrija (proizvodstvo na furnir), povr{ina 0,99 ha

s. Grad, stopanski kompleks "Pilana"vo izgradba 13. Demir Kapija

Novi stopanski objekti • drug deloven objekt

33) Vinarija, 2 vraboteni, povr{ina 0,2 ha 14. Drugovo

Novi stopanski objekti 34) Ribnik, Malkoec, vo izgradba

15. @elino Novi stopanski objekti

35) "Delfo komerc", pogon za prerabotka na kamen, mermer granit, 15 vraboteni, s. @elino;

36) "Liberta KOM", s. Strimnica, proizvodna hala za proizvodstvo na PVC -stoparija, 19 vraboteni, povr{ina 800 m2;

• turisti~ko-ugostitelski objekti (tri objekti) 37) "Dva fazana", s. @elino;

16. Zrnovci Novi stopanski objekti



38) sto~arska farma-vo izgradba, s. Morodvis 17. Ilinden


39) Makpetrol AD-proizvodna hala za biodizel so pridru`ni objekti -3900 m2

40) Klin Fud Grup -mlekarnica-6651 m2 • drug deloven objekt

41) Nelt-distributivencentar-3240m2 • sto~arski farmi • SEZ- SEZ "Bunarxik" (objekt na "Johnson Controls") 18. Jegunovce

Novi stopanski objekti 42) Pekara, povr{ina 200 m2, so 6 vraboteni;

19. Kavadarci Novi stopanski objekti

• industriski objekti vo Industriska zona vo Kavadarci 43) Pilana, Magacinski prostor, Ma{inska rabotilnica,

magacinski prostor i administracija, 44) Avtoservis, Rabotilnica i administrativen prostor, 45) Hala so magacin i administrativen prostor)

• turisti~ko-ugostitelski objekt 46) Motel vo s. Marena, povr{ina 860 m2;

20. Kriva Palanka Novi stopanski objekti

• turisti~ko-ugostitelskiobjekti 47) motel s. Krkqa, 20 vraboteni, povr{ina 0,255 ha

21. Lipkovo Novi stopanski objekti

• turisti~ko-ugostitelski objekti (tri objekti) 22. Mavrovo i Rostu{a

Novi stopanski objekti • turisti~ko-ugostitelskiobjekti

48) hotelski kapacitet (vo izgradba), s. Rostu{e 23. Negotino

Novi stopanski objekti • turisti~ko-ugostitelski objekti

49) kompleks na otvoren bazen 24. Oslomej


50) s. Strelci, proizvodstvo na bekaton plo~ki, 10 vraboteni, povr{ina 1,0 ha

• turisti~ko-ugostitelski objekti 51) s. Guin, restoran, 2 vraboteni, 250 m2 52) s. Arangel, restoran, 2 vraboteni, 0,5 ha 53) s. Crkvivci, restoran 5 vraboteni, 0,5 ha

25. Ohrid Novi stopanski objekti ili vo gradba



• turisti~ko-ugostitelski objekti 54) dogradba, h. "Milenium" 55) dogradba, h. "Belvedere, restoran "Belvedere" 56) hotel, Vtora UE 57) Apartmani , povr{ina 406 m2 58) Doizgradba h. "Tino", povr{ina 78 m2

• drug deloven objekt 59) izgradba na magacin 60) Izgradba na salon za mebel, povr{ina 255 m2 61) Vo gradba hala "Sloboda", povr{ina 450 m2.

26. Prilep Novi stopanski objekti

• turisti~ko-ugostitelski objekt 62) Turisti~ki kompleks "Oreovec"-2,0 ha

27. Resen Novi stopanski objekti

63) Nov pogon na Agroplod, povr{ina 2000 m2; 28. Sopi{te

Novi stopanski objekti • sto~arska farma

64) s. Jabolci, povr{ina 2 ha, 4000 grla ovci 29. Strumica

Novi stopanski objekti 65) vo Strumica 6 objekti; Dobrejci 2 objekti; Murtino eden

objekt; Dabiqa-dva objekta; 30. Studeni~ani

Novi stopanski objekti • drug deloven objekt

66) Rabotilnica, s. Markova Su{ica, 4 vraboteni 67) Avto mehani~arski servis, s. Morani, 4 vraboteni

31. Tearce Novi stopanski objekti

• industriski objekti 68) Pogon za obrabotka na aluminium vo s. Le{ok 69) Pogon za proizvodstvo na keramika vos. Pr{ovce-1440m2 70) Pogon za proizvodstvo na igra~ki vo s. Tearce-1200 m2

32. â{ka Novi stopanski objekti

71) sviwarska farma vo s. Golozinci 33. ê{inovo-Oble{evo

Novi stopanski objekti 72) Mlin za bra{nop so magacin, povr{ina 416 m2; 73) Fabrika za oriz so magacin, povr{ina 625 m2, so 10 vraboteni

Navedenite promeni vo prostorot ukaùvaat za naporot i te`nenieto na edinicite na lokalnata samouprava kako nositeli na stopanskiot razvoj za svoite podra~ja aktivno da se vklu~at vo pazarnoto stopanstvo i razvojot na vkupnata ekonomija, so {to se o~ekuva i porast na vrabotenata rabotna sila na naselenieto. So toa se postignuva odreden stepen na disperzija na stopanskite



sodrìni i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven na zemjodelstvo.

Spored prezentiranite podatoci, najgolem del od novoizgradenite stopanskite kapaciteti se od oblasta na proizvodnite dejnosti, no istotaka zna~aen e brojot na objektite koi se vo gradba ili se ve}e izgradeni od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto evidentirani vo op{tinite: Ohrid, Prilep, Centar, Bitola, Vev~ani, @elino, Kavadarci, Mavrovo i Rostu{e Kriva Palanka, Lipkovo, Negotino i Oslomej.

Finalni sogleduvawa

Opredelbata za poramnomerna i racionalna organiziranost na stopanskite prostori se ostvaruva preku izrabotkata na regionalnite prostorni planovi i urbanisti~ki planovi koi se vo tek na izrabotka ili vo faza na usvojuvawe.

Razvojot na industrijata prodolùva vo pravec na pogolemo iskoristuvawe na postojnite revitalizirani kapaciteti, izgradba na novi pomali proizvodni objekti, racionalna alokacija vrz principite na objektivnost i raspoloìvost na razvojnite faktori, preku koristewe na lokacionite prednosti: upotreba na resursite vo prostorot, postojnata infrstrukturna opremenost, pazarot i raspoloìvata rabotna sila.

Postojnite industriski zoni sî u{te ne se dovolno racionalno iskoristeni, potrebni se dopolnitelni vloùvawa za dooformuvawe i nivno infrastrukturno i finkcionalno doopremuvawe, so otvarawe na komplementarni proizvodni i dejnosti od tercijarniot sektor: trgovski, transportni, carinski, {pediterski i sli~en magacinski i skladi{en proctor.

Kako prioritet se postavuva ponatamo{na prestruktuirawe na stopanskite subjekti spored pazarnite kriteriumi (promen i prilagoduvawe na proizvodnite programi, racionalno koristewe na prostorot, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i za{tita i unapreduvbawe na okolinata. Pri procesot na odlu~uvawe i alokacijata na stopanskite kapaciteti prioriteno da se koristat postojnite aktivni zoni, pa duri po iskoristuvaweto na raspoloìviot posten prostor da se planiraat novi zoni ili da se ureduvaat ve}e planiranite utvrdeni so postojnata urbanisti~ka dokumentacija.

Od aspekt na prostorniot razvoj na ekonomijata se izdvojuva zna~eweto na otpo~nuvaweto na proizvodstvoto vo stopanskite kapaciteti vo tehnolo{ki industriskata razvojna zona "Bunarxik" so {to se o~ekuvat pozitivni efekti vrz izvozot, platniot bilans, vrabotuvawata, primawata i standardot na naselenieto kako vo lokalnata zaednica taka i vo nacionalnata ekonomija.

Vo odnos na prostornata lokacija na stopanskite dejnosti, zna~ajno e da se vospostavat mehanizmi i merki za pottiknuvawe i olesnuvawe za podra~jata so slabo razviena ekonomija.

Razvojot na turizmot na prostorot na Dràvata vo koj {to se vrednuvani turisti~ki podra~ja od me|unarodno, nacionalno, regionalno, lokalno i tranzitno zna~ewe ne gi ostvari opredelbite definirani so Prostorniot plan na R. Makedonija za aktivirawe na onie lokaliteti koi nosat atributi za razvoj na turizmot.

Ostanuva potrebata za intenzivirawe i aktivirawe na site segmenti vo Dràvat koi imaat vlijanie vrz porast i unapreduvawe na turisti~kata ponuda i zgolemuvaweto na vkupnite efekti od ovaa stopanska dejnost vrz vkupnata



ekonomija na R. Makedonija. Turisti~kata valorizacija e vtemelena na soznanieto za prirodniot ambient, sozdadenite vrednosti i nivnite atraktivni faktori koi }e obezbedat za turisti~kiot proizvod najdobri efekti. Komparativni prednosti na ambientalnite, kulturnite, prirodnite, soobra}ajnite i drugi podra~ja se preduslov za dinamizirawe na ovaa perspektivna stopanska dejnost vo na{ata ekonomija.

Statusot na zemja kandidat i prodlabo~uvaweto na relaciite pome|u Makedonija i Evropskata Unija, kako i cvrstata opredelba na Vladata za implementacija na neophodnite strukturni reformi, objektivno e da se o~ekuva deka }e dadat pozitiven impekt za ekonomski porast srednoro~no, {to }e se reflektira vrz stapkata na razvoj vo narednite godini. Od proizvoden aspekt, glaven kontributer za realizacija na pogolema stapka na razvoj bi bila industrijata i servisite, dodeka od aspekt na potro{uva~kata, porastot bi proizlegol od domenot na izvozot i investiciite.

4.2. Koristewe na zemji{teto

Opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni oranici i bav~i od 6, 7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha ili 46,5% od vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zavzemaat 1.140.000 ha ili 48,8% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 997.000 ha na 1.140.000 ha ili zgolemuvawe za 14%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 44,3%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2010 god. se planira da se po{umat 79.220 ha, a do 2020 god. 70.780 ha ili vkupno {umite da se pro{irat so 150.000 ha novopo{umeni povr{ini. Vkupnoto {umsko zemji{te obrasnato so {umi vo 2020 god. }e iznesuva 1.039.560 ha, odnosno {umovitosta }e iznesuva 40,4% ili zgolemuvawe vo odnos na 2001 god. za 4%. Planiranoto namaluvawe na zemjodelskoto zemji{te od sega{nite 1.244.000 ha na 1.195.000 ha vo 2020 god. proizleguva od prethodno spomenatata prenamena na del od povr{inite pod ugari i neobraboteno zemji{te so slabi proizvodni kvaliteti (niska bonitetna vrednost, nepovolnost za primena na mehanizacija i razvieni erozivni procesi) vo {umsko zemji{te. Kvalitativni promeni se predvideni vo strukturata na koristeweto na obrabotlivoto zemji{te. Povr{inite pod pasi{ta so nezna~itelno namaluvawe od 5.000 ha se zadr`uvaat na 625.000 ha, so {to vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 24,3%, a vo vkupnata zemjodelska povr{ina (1.195.000 ha) so 52,3%. Obrabotlivite povr{ini se namaluvaat od 612.000 ha vo 2001 god. na 570.000 ha vo 2020 godina ili za 42.000 ha. Osven kaj oranicite i



bav~ite, kaj ostanatite kulturi e predvideno zgolemuvawe na povr{inite do 2020 god., odnosno kaj ovo{nite nasadi za 76%, kaj lozovite nasadi za 30% i kaj livadite za 10%. Realno namaluvawe na povr{inite pod oranici i bav~i, vsu{nost, ne postoi, bidej}i 35% od niv ne bea zaseani (po pove}e osnovi). Vo strukturata na oranicite i ponatamu povr{inite pod ìta }e imaat dominantno u~estvo (53%) so nezna~itelno zgolemuvawe od 11.000 ha, povr{inite pod industriski kulturi }e se zgolemat od 38.000 ha na 70.000 ha, povr{inite pod gradinarski kulturi od 61.000 ha na 70.000 ha i fura`nite kulturi }e se zgolemat od 37.000 ha na 65.000 ha.

Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci za 2006 godina od izve{tajnite edinici za sledewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zemji{teto, moè da se konstatira slednovo:

1. Podatoci obezbedeni od edinicite na lokalnata samouprava ‡ prenamena na neproduktivnite povr{ini e izvr{ena vo tri

op{tini: Resen (30 ha), â{ka (KO Vladivolci 10-12 ha), Demir Kapija (Berovski rid 40 ha, E~meni{te 2 ha, Jovanova Laka 3 ha, Kolni{ 2 ha, s, Dren 2 ha);

‡ po{umuvawe e izvr{eno vo 27 op{tini i toa: Lozovo ( Dorfulija 30ha), Kavadarci (Gli{i~ki rid 12ha), Negotino (Ve{je-Besvica 40ha), Resen (65ha), Vev~ani (Skala 20ha), Mavrovo i Rostu{e (40ha), @elino (s. @elino 2ha), û~er Sandevo (10ha), â{ka (KO Lisi~e 12ha, KO Drenovo 15ha, KO Izvor 58ha), S. Nagori~ne (10ha), Vinica (Ogradeni Nivi 22,57ha), Berovo (individualno zemji{te 4ha, Dràvno zemji{te 6ha), Gradsko (Stobi 5ha), Zajas (Ligata 0,3ha), Oslomej (25ha), Debarca (m.v. Peralio 20ha, Ilinska crkva 15ha, m.v. Raven 5ha), Zrnovci (m.v.Teranski kompiri 20ha), Makedonski Brod (Mogilec 20ha), Kon~e (Lokaslen pat Gabrevci-Mantovo 1 ha), Grad Skopje (Vodno 10ha, Gazi Baba 40 m2 , Bulevarsko zelenilo 16,5ha), Kisela Voda (Tri Kru{i 0,2ha, Teferi~ 0,25ha), Tearce (Dobro{ka r. 1,1ha Melovo 0,5ha), Petrovec (Trwe 3,1ha, Grobi{ta 10,2ha), Rankovce (Vetunica 1ha), Veles (Groot 23ha, Groot 107ha), Probi{tip (Jalovi{te 0,40ha, Spomen Park 0,40ha, OU Nikola Karev 0,25ha, Krst 0,50, Dvorni mesta (privatni lica) 0,3ha)

2. Podatoci dostaveni od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo:

‡ Po{umuvawe na golini vo {umsko stopanski edinici: Bitola (81ha), Makedonski Brod (34,41ha), Veles (141ha), Vinica (20,40ha), Gostivar (15,50ha), Gevgelija (34ha), Del~evo (28,50ha), D. Kapija (9ha), D.Hisar (16ha), Kavadarci (123,13ha), Ki~evo (20,60ha), Ko~ani (45ha), Ohrid (5ha), Prilep (1ha), Radovi{ (2,40ha), Skopje (29,50ha), Tetovo (23,05ha)

‡ Po{umuvawe na golini von {umsko stopanski edinici: Veles (130ha), D. Kapija (40ha), D.Hisar (30ha), K. Palanka (60ha), Kumanovo (129,30ha), Resen (40ha), Sv Nikole (151ha), Skopje (22ha), [tip (150ha).

Iako navedenite podatoci se necelosni, sepak moè da se zaklu~i deka registriranite promeni vo koristeweto na zemji{te se indikator na



intenciite na lokalnata samouprava i soodvetnite resori za pozitivni promeni i vo domenot na koristeweto na zemji{teto.

4.3. Urbanizacija i sistem na naselbi

Procesot na urbanizacija vo Republika Makedonija ima zna~ajno vlijanie vrz op{testveno-ekonomskiot razvoj, koe vo uslovi na tranzicija i pazarna orientacija na vkupnoto stopanstvo dobiva i edna nova dimenzija.

Vlijanieto na ovoj isklu~itelno kompleksen proces se manifestira vo dve nasoki. Osnovnite determinanti na urbanizacijata sogledani kako indikatori i atributi na socio-ekonomskiot razvoj, ja formiraat ramkata vo koja se odviva razvojot na naselenite mesta. Identifikacijata na osnovnite parametri i indikatori na urbanizacijata go determiniraat nivoto na razvienost na naselbite, koj direktno se odrazuva vrz stepenot na urbaniziranost na dràvata.

I pokraj pojavata na inicijativi za urbanizacija na sé pove}e ruralni podra~ja vo dràvata, koi se manifestiraat preku investirawe i razvoj prvenstveno vo maloto stopanstvo, sepak sé u{te e evidenten procesot na silno vlijanie na gradskite naselbi vrz neposrednoto opkruùvawe, proporcionalno na goleminata, stepenot na ekonomski razvoj i mestoto i ulogata vo ramkite na sistemot na naselbi vo dràvata. Poradi toa, i za ovoj period e relevantna ocenkata za nepostoewe na usoglasenost pome|u brziot porast na nivoto na urbaniziranost (iskaàn preku visoko nivo na populaciska koncentracija vo urbanite centri) i dinamikata na stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost. Ovoj ras~ekor pretstavuva osnovna pri~ina poradi koja procesot na urbanizacija ne pretstavuva, vo site segmenti, pozitiven vlijatelen faktor na vkupniot razvoj.

Zna~ajnite strukturni op{testveni promeni koi go sledat aktuelniot period na tranzicija imaat evidentno vlijanie vrz procesot na urbanizacijata kako kompleksen op{testven proces so svoite osnovni komponenti: demografska, funkcionalna i prostorno-fizi~ka.

Karakterot i intenzitetot na nastanatite promeni imaat neposredno vlijanie vrz celokupnata struktura na naselenite mesta. Vsu{nost najzna~ajnite promeni vo domenot na urbanizacijata sé u{te najsilno i neposredno se manifestiraat preku promenite vo centrite so visoka populaciska koncentracija i funkcionalna i infrastrukturna ekipiranost.

Slednite indikatori ukaùvaat na aktuelnoto dostignato nivo na ìvotniot standard vo 2005 god:

‡ stapka na natalitet - 11.0 ‰; ‡ stapka na mortalitet - 9.04 ‰; ‡ stapka na priroden prirast - 2.0 ‰; ‡ stapka na nepismenost 3.1%; ‡ zdravstven standard 2,17 lekari/1000 ìteli; ‡ stanbena povr{ina po ìtel (2006 god.)- 24, 79 m2

Komparacijata na ovie indikatori so soodvetnite za 2004, odnosno 2003 godina, ukaùvaat na kontinuirano opa|awe na stapkata na natalitet, a porast na stapkata na mortalitet, {to sledstveno rezultira so opa|awe na prirodniot



prirast. Evidentno e i blago opa|awe na zdravstveniot standard. Pozitiven trend e zabeleìtelen samo vo delot na stanbeniot standard.

Gravitacionite zoni na golemite i sredno golemite gradovi u{te pocvrsto prostorno-fizi~ki se povrzuvaat so ruralnite okruùvawa vo forma na radijalni pro{iruvawa i sozdavawe na kompaktni prostori i linearni povrzuvawa dol` komunikaciite. Vo okruùvawata na golemite i sredno golemite gradovi (Skopje, Tetovo, Bitola, Prilep, Kumanovo) i ponatamu se evidentiraat pojavi od dvata tipa, za razlika od malite gradovi kade se pojavuva ograni~en broj na radijalni pro{iruvawa, koi ~esto imaat i karakter na nelegalna izgradba. Linearnite pro{iruvawa i povrzuvawa se sé pointenzivni osobeno dol` koridorite na magistralnata infrastruktura. Vakvite trendovi se najizrazeni vo zapadniot del na Dràvata na prostorot na predvideniot transbalkanski koridor VIII, ve}e se jasno vidlivi i dol` predvidenata trasa na koridor X, kako i po ostanatite magistralni i regionalni patni pravci.

I pokraj evidentnite promeni vo ekonomskite trendovi i pravci na orientacija i razvoj sepak sé u{te e validna konstatacijata za direktnata me|usebna povrzanost i uslovenost na ekonomskata razvienost i stepenot na urbaniziranost. Promenite vo metodologijata na sledewe, analizirawe i objavuvawe na potrebnite podatoci koi gi karakteriziraat ovie pojavi i procesi kaj relevantnite oficijalni institucii, ne davaat mo`nost za sogleduvawe na trendovite, vlijanijata i me|usebnata korelacija na ovie bitni indikatori za procesot na urbanizacija. Vo sekoj slu~aj, aktuelnite dvièwa i promeni vo procesot na industrijalizacija i industriski razvoj i dinamikata na vkupniot stopanskiot razvoj i dostignatoto nivo na ekonomska razvienost vo ovoj period sé u{te manifestiraat neusoglasonost so nivoto na urbanizacija i urban razvoj. Poradi toa, se nametnuva potreba od vklu~uvawe na oddelni novi dopolnitelni indikatori za urbaniot razvoj vo nasoka na sogleduvawe na me|uzavisnostite na ovie dva procesi. Eden od mo`nite indikatori e intenzitetot i obemot na aktivnosti za izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na soodvetna planska, strate{ka dokumentacija koja e neophoden preduslov za urbanizacija na eden prostor, bez ogled na negoviot karakter (urban, ruralen) i idnata namena na istiot (naselen prostor, stopanski kompleks i sl).

Vo uslovi na ve}e aktuelni promeni vo stopanskiot i vkupniot op{testven razvoj koi nastapija so procesot na tranzicija, novite pazarni orientacii, prodorot na stranski investicii i se posilna afirmacija na privatniot kapital i inicijativa, procesot na industriska polarizacija postepeno se transformira kon proces na umerena disperzija naso~ena kon pomalite i poslabo razvienite gradovi i, posebno, kon periurbanite zoni. Vakvite trendovi se proprateni so dnevni migracii pa duri i trajni isseluvawa vo obratna nasoka, kon ruralnite prostori, koi nudat mo`nosti za investirawe vo razni stopanski i nestopanski aktivnosti. Investiraweto vo malo stopanstvo na ovie prostori povlekuva i razvoj na neophodna infrastruktura, uslugi i drugi sodrìni od op{testven standard. Taka, sé poaktuelen stanuva procesot na urbanizacija na ruralni prostori, nadvor od urbanite naselbi, odnosno nadvor od podra~jata opfateni so prostorno-planska dokumentacija. Vo taa smisla, sé pobiten i poaktuelen e podatokot za postoewe na planska dokumentacija za vakvite prostori, kako osnova za nivniot odr`liv razvoj, organizacija, ureduvawe i za{tita i osobeno usoglasenosta na istata so dokumentacija od povisoko nivo.



Procesot na decentralizacija, dovede do zna~ajni promeni vo ovoj segment, osobeno od aspekt na zgolemuvawe na odgovornostite i nadle`nostite na lokalnata samouprava kako najodgovoren subjekt za planirawe i realizacija na vkupniot razvoj. Za uspe{no menaxirawe, neophodno e kreirawe i donesuvawe na izdràni, kvalitetni godi{ni programi za izrabotka na planska dokumentacija na ELS, kako osnovna alatka i mehanizam za realizacija na strate{kite celi na prostorniot i ekonomskiot razvoj. Vo toj smisol, odredeni te{kotii ve}e se evidentni osobeno kaj pomalite i ponerazvienite op{tini i onie koi se soo~uvaat so suficit na tehni~ka i kadrovska ekipiranost. Obemot i dinamikata na izrabotka i usvojuvawe, a osobeno implementirawe na planskata dokumentacija e direktna i konkretna odgovornost na lokalnata samouprava, taka da intenzitetot i kvalitetot na ovoj proces vo golema mera zavisi od lokalnite programi za razvoj, raspoloìviot buxet na op{tinite i osobeno mo`nosta za privlekuvawe na lokalni i nadvore{ni investicii.

Vrz osnova na podatocite od izve{tajnite edinici, aktivnostite na oddelni op{tini vo izrabotka, usvojuvawe i implementirawe na planskata dokumentacija, vo tekot na 2006 godina moè da se sistematiziraat niz pregledot koj sleduva:

Tabela: Urbanisti~ko-planska dokumentacija usvoena vo tekot na 2006 god. Vid na urbanisti~ki plan/dokumentacija

br.

op{

tina

GU

P

povr

{in

a (h

a)

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

GU

P-u

sogl

asuv

awe

so Z

akon

za

pup

povr

{in

a (h

a)

DU

P

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

- i

zmen

a i

dopo

lna

povr

{in

a (h

a)

UP

von

nas

elen

o m

esto

povr

{in

a (h

a)

Op{

t ak

t -

usog

lasu

vaw

e so

Zak

on z

a pu

p

povr

{in

a (h

a)

1 Bitola 2 9,84 4 9,26 1 1,6

2 Bogoviwe 2

3 Vasilevo 2 70,05

4 Vinica 1 486,00

5 Demir Kapija 1 7,05

6 Veles 1 2

7 Debar 1 14,83

8 Dolneni 1 4,5

9 \or~e Petrov 2 54,8

10 Zrnovci 1 9,0

11 Ilinden 1 12 Karpo{ 17 177,11 1 148,9

13 Kisela Voda 2

14 Ko~ani 1 9,11

15 Negotino 1 9,74 2 2,75

16 K.Palanka 3 669,13 2 16,29

17 Krivoga{tani 1 7



18 Ohrid 1

19 Prilep 12 1

20 Rankovce 2 1 6,8

21 Sopi{te 1 145

22 Strumica 1165,00

23 Tearce 1 1 1

24 air 2

VKUPNO: 4 486,00 41886,03 3 44265,11 19,74 4669,13 1148,9 13255,99 7

Imaj}i ja predvid opredelbata na Prostorniot plan na R. Makedonija vo

delot koj se odnesuva na definirawe na nasoki i elementi za izrabotka na planovi od ponisko nivo, deka povr{inite za site urbani funkcii treba da se baraat isklu~ivo vo ramkite na postojnite urbani opfati, odnosno grade`ni reoni, i zafa}aweto na novi povr{ini da bide isklu~ivo na zemji{te od poslabi bonitetni klasi, a vrz osnova na podatocite dobieni od izve{tajnite edinici, moè da se konstatiraat zafa}awa na neizgradeno zemji{te, koi se dosta pogolemi od onie vo tekot na 2005 godina, {to moè da se prosledi niz podatocite prezentirani vo Tabelata koja sledi:

Tabela:Novourbanizirani povr{ini vo tekot na 2006 god.

Pro{iruvawe na urbanite opfati na naselenite mesta

r.br. op{tina

vo gradski naselbi i op{tinski centri (ha)

bonitet na zemji{te (klasa)

vo selski naselbi (ha)

bonitet na zemji{te (klasa)

1 Bogoviwe 6,0 2 Brvenica 21,0 3 Vinica 151,00 1 do 4 4 Ilinden 90,0 3 i 4 8,38 6 5 Vasilevo 68,46 1 do 6 6 Zrnovci 1,0 7 Petrovec 0.1 0,06 8 Rankovce 6,8 2 do 4 9 Kriva Palanka 547,44 3 do 7 10 Sopi{te 145,00 11 Strumica 165,00 2 do 4 VKUPNO: 406,1 804.14

Vo tekot na 2006 god. zafa}aweto na novi povr{ini za gradba e u{te

pointenzivno, osobeno na ruralnite prostori, {to e potvrda na konstatacijata za intenzivnite inicijativi za izgradba na objekti za stopanska i druga namena. Trendot na zafa}awe na novi povr{ini koj vo odnos na 2005 godina e okolu ~etiri pati pogolem, ukaùva na potrebata od poseriozen i postudiozen pristap vo definirawe na realnite potrebi od zafa}awe na novi (osobeno visokokvalitetni obrabotlivi povr{ini), koj pred sé treba da bide zada~a na edinicite na lokalnata samouprava, kako zna~ajni i odgovorni subjekti vo kreirawe na lokalnite politiki na razvoj, vo soglasnost so nacionalnite i strate{ki opredelbi bazirani na principite na odr`liv razvoj i za{tita na zemjodelskoto zemji{te kako neobnovliv resurs.



Tabela: Urbanisti~ko-planska dokumentacija vo tek na izrabotka/ donesuvawe Vid na urbanisti~ki plan/dokumentacija - vo procedura

br.

op{

tina

GU

P

povr

{in

a (h

a)

GU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

GU

P -

uso

glas

uvaw

e so

Zak

onot

za

pup

povr

{in

a (h

a)

DU

P

povr

{in

a (h

a)

DU

P -

izm

ena

i do

poln

a

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

povr

{in

a (h

a)

UP

za

selo

- i

zmen

a i

dopo

lna

povr

{in

a (h

a)

UP

von

nas

elen

o m

esto

povr

{in

a (h

a)

1 Bitola 1 3,12 33 92,87 2 3,25 2 Bogoviwe 2 3 Brvenica 1 4 Veles 7 5 Valandovo 1 17,0 6 Vrane{tica 1 0,3 7 Vinica 1 2,97 8 Debar 2 16,45 9 Debarca 1

10 Demir Kapija 2 9,05 1 30,0 11 Del~evo 1 13,33 1 1 12 \or~e Petrov 7 170,1 1 6,0 13 @elino 2 1 21,0 14 Zrnovci 1 15 Ilinden 2 2 16 Kavadarci 8 42,39 17 Karpo{ 23 214,24 1 18 Kisela Voda 15 2 19 Krivoga{tani 1 20 Kru{evo 1 21 Ko~ani 1 22 Lipkovo 2 23 Lozovo 2 18,0

24 Makedonski Brod 1 60,0

25 Negotino 3 1 26 Petrovec 1 203,0 27 Plasnica 2 28 Prilep 1 12 5 29 Probi{tip 1 10.52 2 7,0 30 Rankovce 1 5,0 31 Sv. Nikole 1 3 32 Tearce 2 33 air 8 34 a{ka 1 1

35 ^e{inovo-Oble{evo 1 8,0

36 [tip 1 2,8 VKUPNO: 4 16,44 1 110 414,12 17 117,44 13 7,0 6 8,0 27 417,96

Vrz osnova na prezentiranite podatoci od izve{tajnite listovi na ELS, mo`e da se konstatira deka najgolem intenzitet na aktivnostite se odviva na



nivo na detalnoto planirawe, {to e objektivno i o~ekuvano poradi zna~eweto i ulogata na detalnite planovi vo hierarhijata na vkupnata dokumentacija i nivnata neohodnost za realizacija na investicionite aktivnosti vo prostorot. Vedna{ po detalnoto planirawe, sleduvaat planovite nadvor od naselenite mesta, kako potreben instrument za realizacija na inicijativite na ELS i doma{ni i stranski investitori. Poradi sé pointenzivnata orientacija na nacionalnoto i lokalnoto stopanstvo kon mali i sredni biznisi i lokalni i stranski investicii, se o~ekuva vakvite trendovi i vo periodot koj sleduva da se dviàt vo pozitivna nasoka.

Podatocite dobieni od Ministerstvoto za transport i vrski, ukaùvaat na aktivnosti okolu izrabotka na Urbanisti~ki proekti za razli~ni vidovi na investicioni objekti koi, soglasno Zakonot za gradewe (Sl. vesnik na RM 51/05) i Pravilnikot za poblisko opredeluvawe na gradbi po oddelni kategorii na gradbi (Sl. vesnik na RM 107/05), se kategorizirani kako objekti od zna~ewe za Dràvata. Inicijatori za izgradba na vakvi objekti se dràvata, ELS, kako i pravni i fizi~ki lica. So ogled na zna~eweto na ovie objekti, vkupnata postapka okolu nivnito donesuvawe se odviva vo Ministerstvoto za transport i vrski. Sledniot prikaz se odnesuva na vidot i brojot na doneseni urbanisti~ki proekti vo tekot na 2006 godina.

Tabela: Urbanisti~ki proekti doneseni vo 2006 god. Vid na objekti za koi se izraboteni UP

komunikaciski energetski vodostopanskivkupna infrastruktura

benzinski stanici

grani~ni premini Vk.

broj 10 7 3 1 5 2 28

Grafikon: Doneseni urbanisti~ki proekti vo 2006 god.

0

2

4

6

8

10

komunikaciski

energetski

vodostopanski

vkupnainfrastrukturabenzinskistanicigrani~nipremini

Finalni sogleduvawa

Sogledanite objektivni ograni~uvawa za realni analizi na trendovite, pravcite i dinamikata na urbanizacijata i urbaniot razvoj vo 2006 god., poradi nekompletnost na soodvetni ekonomski indikatori, promenite koi rezultiraat od izmena na administrativno-teritorijalnata organizacija, kako i nepostoewe na sistematsko sledewe na urbaniot razvoj preku soodvetni indikativni pokazateli, se odnesuvaat i za 2006 godina. Me|utoa, toa {to so sigurnost moè da se konstatira e deka vkupnite aktivnosti odat vo nasoka na povisoko nivo na organiziranost i uredenost na prostorot, odnosno povisok stepen na urban



razvoj. Vo ovoj proces paralelno u~estvuvaat i urbanite i ruralnite naselbi, a najdinami~nite promeni se slu~uvaat vo ruralnite i kontaktnite prostori na urbanite naselbi.

Dinamikata i obemot na izrabotka na planska dokumentacija ne ukaùva na zna~itelni aktivnosti, {to pred sé e posledica na nemo`nosta za obezbeduvawe dovolno investicii za tie aktivnosti. No sepak, projavuvaweto na inicijativi i obidi za privlekuvawe na lokalni i stranski investitori za izrabotka na planska dokumentacija za prostori nadvor od naselbite, no i vo ramkite na urbanite prostori, e zna~aen indikator za jaknewe na svesta na lokalnata samouprava za nejzinata uloga kako najzna~aen i odgovoren subjekt za urbaniot razvoj vo periodot na decentralizacija i voedno garancija za realno o~ekuvawe za intenzivirawe na ovie procesi i aktivnosti vo periodot koj sleduva. Vo toj kontekst, urbanizacijata vo idniot period se o~ekuva da se razviva vo uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat u{te pozna~ajno mesto i naso~uva~ka uloga vo definiraweto na perspektivniot dolgoro~en prostoren razvoj. Procesot na urbanizacijata, i ponatamu }e bide osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, no vo soglasnost so nastanatite promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem.

4.4. Domuvawe

Domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, pretstavuva va`na komponenta na socijalniot i op{to-stopanskiot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na ìvotniot standard na naselenieto.

Stanot so svojata okolina pretstavuva ìvotna sredina, koja po dolìnata na traewe i koristewe vo ~ovekoviot ìvot i po neposrednoto deluvawe na ~ovekot, vr{i presudno vlijanie na negovata fiziolo{ka sfera, negovata psiha i negoviot emocionalen ìvot.

Soglasno Prostorniot plana na R. Makedonija za utvrduvawe na osnovnite pokazateli na standardot na domuvawe, se trgnuva od osnovniot uslov za obezbeduvawe kvaliteten standard na domuvawe (oddeluvawe na dnevniot boravok od spieweto vo stanot).

Proekcijata na potrebniot stanben prostor poa|a od od standardite 20-25 m2 /ìtel vo zavisnost od tipot na naselbata. Kaj gradskite naselbi standardot e povisok i se dobliùva do maksimumot, a vo selskite e pomal poradi angaìranosta na zna~itelni povr{ini od naselbite za zemjodelska obrabotka, 40-80m2/stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii i potpolno eliminirawe na substandardniot stanben fond.

Za realizacija na prognoziranite stanbeni potrebi vo Republikata se predviduva prose~na korisna stanbena povr{ina od 16.355.700 m2 i 3,4 ~lena prose~en broj na ~lenovi na edno doma}instvo.

Osnovnite celi na ovoj planski dokument se vo funkcija na optimalna proekcija na stanbeniot prostor, a se odnesuvaat na: obezbeduvawe stan za sekoe doma}instvo, podobruvawe na stanbeniot standard, izgradba na adekvatna infrastruktura vo funkcija na pokvaliteten standard na domuvawe, aseizmi~nost vo gradbata, zamena na substandardniot stanben fond i iznao|awe modusi i definirawe na kriteriumi za nadminuvawe na pojavata na bespravna izgradba.



Stanbenata politika kako dolgoro~na strate{ka zada~a treba da ovozmo`i lesna dostapnost na stanovite i obezbeduvawe na kvaliteten stanben fond za potrebite na gra|anite na Republikata.

Promenite vo politi~ko-ekonomskiot sistem neminovno doveduvaat i do promeni vo politikata na stanbenata izgradba i voveduvawe na reformi vo oblasta na domuvaweto.

Momentalnata sostojba vo Republika Makedonija (vo sferata na domuvaweto) e takva {to ima potreba od obedinuvawe na pove}e instrumenti vo obezbeduvawe na pozitiven rezultat vo oblasta na domuvaweto. Intencijata za obedinuvawe na instrumentite za postignuvawe na pozitiven rezultat vo oblasta na domuvaweto e Nacionalna strategija za domuvawe so koja }e se obezbedi pravoto na“ soodvetno domuvawe“.

Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Spored podatocite od op{tinite napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na domuvaweto na teritorijata na Republika Makedonija po o{tini i naseleni mesta za 2006 god . 1. Grad Skopje:

Op{tina Aerodrom: evidentirani se vkupno novo izgradeni (5) objekti bez odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i i toa vo s. Gorno i Dolno Lisi~e.

Op{tina Gazi Baba: evidentirani se vkupno novo izgradeni (131) objekti.

so odobrenie za gradba (102) objekti i toa: vo stanbeni zgradi (1), vo Avtokomanda so P+4+Pk . vo stanbeni ku}i (101), vo s.Singeli} (12), nas.^ento (13),

Hipodrom(7), Maxari (3), @elezara (6), Inxikovo (5), s. Trubarevo (16), s. Jurumleri (21), s. Stajkovci (15), s. Idrizovo (2), nas. Goce Del~ev (1) so H=7-10,20m.

bez odobrenie za gradba evidentirani se (29) objekti: vo stanbeni zgradi (3), vo Singeli}(1),i Avtokomanda (2). vo stanbeni ku}i (26), vo s. Singeli}(1), nas. Singeli}(8),

Keramidnica (2), s. Inxikovo(8), s. Hipodrom(2), Maxari(3), s. Trubarevo(2).

\or~e Petrov: evidentirani se vkupno novo izgradeni (78 ) objekti: so odobrenie za gradba (32) vo stanbeni ku}i. bez odobrenie za gradba (46) dogradbi i nadgradbi na

stanbeni ku}i. Op{tina Karpo{: evidentirani se vkupno novo izgradeni objekti bez

odobrenie za gradba vo s. Bardovci, s. Zloku}ani, s. Sredno Nerezi. Op{tina Kisela Voda: evidentirani se vkupno novo izgradeni (19)

objekti. so odobrenie za gradba (12) objekti:

vo stanbeni zgradi (4), vo stanbeni ku}i (8).

bez odobrenie za gradba evidentirani se (7) objekti; vo stanbeni zgradi (3) i toa vo Rasadnik (2) i D.H. Dimov (1).



vo stanbeni ku}i vkupno (4) objekti i toa vo Pripor (1), Dra~evo (1).

Op{tina Saraj: evidentirani se vkupno novo izgradeni 44 objekti: so odobrenie za gradba vkupno (32):

vo stanbeni ku}i i toa vo s.Saraj (13), vo s.Kondovo (6), s.[i{evo (11), s. Glumovo (2), s. Matka (3).

bez odobrenie za gradba vkupno (12) objekti: vo stanbeni ku}i i toa vo s. Bojane (1), s. Kondovo (2), s. Saraj

(4), s. Kru{opek (2), s.Ra{~e (1), s.Svilare (2), so katnost Po+P+1i Po+P+1+Po.

Op{tina Centar: evidentirani se vkupno novo izgradeni (55 ) objekti: vo stanbeni zgradi (35) objekti so vkupna povr{ina

P=34.034m2. vo stanbeni ku}i evidentirani se vkupno (20) objekti so

vkupna povr{ina od 4170 m2. Od niv bez odobrenie za gradba evidentirani se stanbeni zgradi so

P=1400m2 i stanbeni ku}i P=1200m2. Op{tina âir: evidentirani se vkupno novo izgradeni (5) objekti so

odobrenie za gradba. 2. Op{tina Bitola: evidentirani se vkupno novo izgradeni (100) objekti:

so odobrenie za gradba (91) objekti: vo stanbeni zgradi (3) vo gradot Bitola. vo stanbeni ku}i (88) vo Bitola (81), s. Trnovo, s. Magarevo

(4), s. Gorno Orizari (3). bez odobrenie za gradba evidentirani se (9)objekti;

vo stanbeni ku}i vo gradot Bitola. 3. Op{tina Bogdanci: evidentirani se vkupno novo izgradeni (8) objekti

so odobrenie za gradba vo Bogdanci (7), s. Stojakovo (1). 4. Op{tina Brvenica evidentirani se vkupno novo izgradeni (56) objekti:

so odobrenie za gradba (47) objekti: vo stanbeni ku}i s. Radiovce (5), s.Brvenica (16), s.êlopek

(23), Tenovo(2), s. Miletino (1) so katnost od P+1, P+1+Pk. bez odobrenie za gradba evidentirani se (9) objekti:

vo stanbeni ku}i i toa vo s. Brvenica (2), s. êlopek (4), s. Tenovo (1), s. Miletino (1), s. Radiovce (1)

5. Op{tina Bogoviwe: evidentirani se vkupno novo izgradeni (200) objekti vo stanbeni ku}i:

od koi so odobrenie (165) objekti. bez odobrenie (35) objekti.

6. Op{tina Bosilovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (19) objekti so odobrenie za gradba (19)

vo stanbeni ku}i Bosilovo (4), s.Turnovo (2), s.Sekirnik (3), s.Borievo (1), s.Monospitovo (4), s.[tuka (1), s.Ilovica (2), s.Radovo(2).

7. Op{tina Berovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (20) objekti od koi so odobrenie za gradba (11), bez odobrenie za gradba (9).



8. Op{tina Valandovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (4) objekti vo stanbeni ku}i so odobrenie za gradba i toa vo Valandovo (3) i s.Josifovo (1) so visina od P+1kat.

9. Op{tina Veles: evidentirani se vkupno novo izgradeni (28) objekti so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i so P+1, P+2, P+Po i povr{ina od 3880 m2.

10. Op{tina Vev~ani: evidentirani se vkupno novo izgradeni (6) objekti vo stanbeni ku}i

so odobrenie za gradba (4). bez odobrenie za gradba (2).

11. Op{tina Vasilevo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (35)objekti: so odobrenie za gradba deset (10) objekti

vo stanbeni ku}i vo s. Vasilevo (1), s. Piperevo (3), s. Angelci (1), s.Su{evo (1), s.Trebi~ino (2), s.Grado{orci (2).

bez odobrenie za gradba (25) vo stanbeni ku}i vo s. Vasilevo (7), s. Piperevo (2), s.

Angelci (8), s. Grado{orci (8). 12. Op{tina Vinica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (31) objekt

so odobrenie za gradba (16) objekti vo stanbeni ku}i i toa vo Vinica (13), n.Jakimovo (2),

s.Gradec (1) bez odobrenie za gradba se izgradeni vkupno (15)

objekti vo stanbena zgrada so pove}e od tri stana vo Vinica (1) so

H=17,6m i P= 669m2. vo stanbeni ku}i vo gradot Vinica (14) i s. Jakimovo (1).

13. Op{tina Vrane{tica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (3) stanbeni ku}i so odobrenie za gradba i toa vo Vrane{tica (1), s. ^elopeci (2).

14. Op{tina Gradsko: evidentirani se vkupno novo izgradeni (3) objekti so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i vo Gradsko .

15. Op{tina Debarca: evidentirani se vkupno novo izgradeni (10) objekti bez odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i i toa vo s. Bel~i{ta (1), s. Le{ani (5), s. Velmej (1), s. Me{ei{te (2), s. Volino (1).

16. Op{tina Drugovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (4) objekti so odobrenie za gradba vo Drugovo .

vo stanbena zgrada (1)so H=9,0m vo stanbeni ku}i (3).

17. Op{tina Debar: evidentirani se vkupno novo izgradeni (27)objekti: so odobrenie za gradba (13) objekti

vo stanbeni zgradi (3) vo gradot Debar vo stanbeni ku}i (10) vo gradot Debar

bez odobrenie za gradba (14) objekti vo stanbeni ku}i vo gradot Debar (12), s. Mogor~e (1), s. D.

Kosovrasti (1), 18. Op{tina Demir Hisar: evidentirano e novo izgraden (1) objekt vo semejna

ku}a so odobrenie za gradba vo s. @van .



19. Op{tina Demir Kapija: evidentiran e vkupno (1) objekt so odobrenie za gradba i toa vo Demir Kapija (1), vo prizemje vo stanbena ku}a.

20. Op{tina Del~evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (112) objekti: so odobrenie za gradba (10) objekti vo stanbeni ku}i vo

Del~evo bez odobrenie za gradba evidentirani se (102) objekti

vo stanbeni ku}i vo Del~evo (45), s.Bigla (2), s.Vir~e (4), s. Gabrovo (10), s.Grad (5), s.Zvegor (10), s.O~ipala (1), s.Poleto (6), s. Razlovci (4), s.Stamer (3), s.Trabovi{te (7), s.Turija (2), s.îflik (3).

21. Op{tina Dojran: evidentirani se vkupno novo izgradeni (2) objekti so odobrenie za gradba vo vikend ku}i i toa vo Nov Dojran (1) i Star Dojran (1) so H=5,5-6,0 m.

22. Op{tina Dolneni: evidentirani se vkupno novo izgradeni (56) objekti so odobrenie za gradba vkupno (7) objekti

vo stanbeni ku}i i toa vo s. Laàni (4) i s. @ito{e (3). bez odobrenie za gradba vkupno (49) objekti

vo stanbeni ku}i vo s. Debre{te (15), s. Laàni (10), s. @ito{e (8), s. Crnili{te (9), s. Desovo (3), s. Pe{talevo (1), s. Kostenci (1) i s. Sekirci (2).

23. Op{tina Zajas; evidentirani se vkupno novo izgradeni (35) objekti: so odobrenie za gradba vkupno (31) objekti

vo stanbeni ku}i i toa vo Zajas (16), s. Gre{nica (4), s. Kolari (2),s. D. Strogomi{ta (2), s. Kolibari (6), s. Ba~i{ta (1),

bez odobrenie za gradba vkupno (4) vo stanbeni ku}i s. Zajas (2), s. Dlapkin Dol (1), s.

Strogomi{te (1). 24. Op{tina Ilinden: evidentirani se vkupno novo izgradeni (76) objekti:

so odobrenie za gradba vkupno (68) objekti vo stanbeni ku}i i toa vo s. Ilinden, s.Marino, s. Kadino, s.

Mralino, s. Bunarxik so povr{ina od 27.385 m2. Bez odobrenie za gradba (8)

vo stanbeni ku}i i toa vo Ilinden i s.Kadino so P=626,5m2. 25. Op{tina Jegunovce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (3) objekti so

odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i so P+1 kat vo s. Vratnica (1),s. [em{evo (1), s. @il~e (1).

26. Op{tina Kavadarci: evidentirani se vkupno novo izgradeni (53) objekti vo stanbeni ku}i i zgradi (32)objekti, (20) dogradbi i (1) podkrovje:

so odobrenie za gradba (26) objekti vo stanbeni zgradi (2) vo Kavadarci so P=2x1200 m2 i H=16m vo stanbeni ku}i (14) vo Kavadarci P=2100 m2 i 10 dogradbi so P=400 m2 vo Kavadarci

bez odobrenie za gradba evidentirani se (27) objekti; podkrovje vo stanbena zgrada (1) so P=200m2 vo stanbeni ku}i vkupno (16) objekti



10 dograbi na stanbeni ku}i so P=400m2 27. Op{tina Karbinci: evidentirani se vkupno novo izgradeni (10) objekti bez

odobrenie za gradba i toa vo s.Karbinci (2), s.Radawe (4), s.Tarinci (2), s.Dolni Balvan (2).

28. Op{tina Krivoga{tani: evidentirani se vkupno novoizgradeni (4) objekti so odobrenie za gradba i toa vo s. Krivoga{tani (2), s.Kru{ani (1), s.Bela Crkva (1).

29. Op{tina Ko~ani: evidentirani se vkupno novo izgradeni (10) objekti od koi so odobrenie za gradba (4), bez odobrenie (6) objekti site vo gradsko podra~je vo stanbeni ku}i.

30. Op{tina Kon~e: evidentirani se vkupno novo izgradeni ( 6) objekti bez odobrenie za gradba i toa vo s. Kon~e (4), Dolni Lipovi} (1), Rakitec(1).

31. Op{tina Kru{evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (4) objekti bez odobrenie za gradba vo gradsko podra~je.

32. Op{tina Kriva Palanka: evidentirani se vkupno novo izgradeni (13) objekti

so odobrenie za gradba (7) i toa vo Kriva Palanka (5) so H=9,5m, s.Kopanica (2) so H=6m.

bez odobrenie evidentirani se (6) stanbeni ku}i i toa vo Kriva Palanka (4), s. Martinica (2).

33. Op{tina Kratovo:evidentirani se vkupno novo izgradeni objekti (4) so odobrenie za gradba (3) i toa vo Kratovo (1) vo

stanbena zgrada nadgradba, vo stanbena ku}a (1) , s. @ivalevo (1).

bez odobrenie za gradba evidentirana e (1) stanbena ku}a vo Kratovo.

34. Op{tina Lozovo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7) objekti vo stanbeni ku}i, site bez odobrenie za gradba i toa vo s. Lozovo (3), s. Dorfulija (2), s. Karatmanovo (2).

35. Op{tina Makedonska Kamenica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (10) objekti site so odobrenie za gradba so maksimalna visina od H=7,2m.

36. Op{tina Mavrovo i Rostu{a: evidentirani se vkupno novo izgradeni (20) objekti site so odobrenie za gradba. Od niv (5) se vo vikend ku}i, a ostanatite (15) se stanbeni ku}i po selata.

37. Op{tina Makedonski Brod: evidentirani se vkupno novo izgradeni (13) objekti site so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i i toa vo s. Zduwe (7), s. Blizansko (6).

38. Op{tina Mogila: evidentirani se vkupno novo izgradeni (1) objekt so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i so H=8,5m.

39. Op{tina Ohrid:evidentirani se vkupno novo izgradeni (64) objekti so odobrenie za gradba (63) objekti

vo stanbeni zgradi (8) spratnost P+3 i P+4+Pk, so P=1860m2 vo stanbeni ku}i (55) spratnost P=1 i P=2+Pk so P=6308m2

bez odobrenie za gradba evidentiran e del od (1) objekt na ul: "Turisti~ka" vo Ohrid.

40. Op{tina Oslomej: evidentirani se vkupno novo izgradeni (18) objekti site se odobrenie za gradba i toa vo s. Srbica (5), s. Tuin (5), s. Crvivci (2), s.



@ubrino (3), Strelci (1), [utovo (1), Aran|el (1). So maksimalna visina H=10,2m vo stanbeni ku}i.

41. Op{tina Petrovec: vkupno novo izgradeni (50) objekti: so odobrenie za gradba(17)objekti

vo stanbeni ku}i i toa vo , s.Petrovac(11), s.Badar(1), R`ani~ino(1), Katlanovo (3), Ko`le (1).

bez odobrenie za gradba (33) objekti vo stanbeni ku}i i toa vo s. Katlanovo (7), Petrovec (21),

Dolno Kowari (10), ]ojlija (1), Ko`le (1), Divle (1), Blace (1).

42. Op{tina Prilep: evidentirani se vkupno novo izgradeni (96) objekti site so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i.

43. Op{tina Probi{tip: evidentirani se vkupno novo izgradeni vkupno (10) objekti.

so odobrenie za gradba (8) vo stanbeni ku}i vo Probi{tip(1), Zletovo(2) vo vikend ku}i (5) vo Ponikva

bez odobrenie za gradba (2) stanbeni ku}i (1) vo Probi{tip so H=7,0m i vo vikend ku}a vo Zletovo (1) so H=3, 0m.

44. Op{tina Plasnica:evidentirani se vkupno novo izgradeni (13) stanbeni ku}i

so odobrenie za gradba (1) bez odobrenie za gradba (12) i toa vo Plasnica i

Preglovo. 45. Op{tina Sveti Nikole: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7)

stanbeni ku}i so odobrenie za gradba vo gradsko podra~je. 46. Op{tina Resen: evidentirano

bez odobrenie za gradba evidentirano e : vo stanbeni zgradi P=1515m2 . vo stanbeni ku}i P=6000m2.

47. Op{tina Rankovce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (33) objekti. so odobrenie za gradba vkupno (17) objekti

stanbeni ku}i i toa vo s.Psa~a (3), s.Petralica (3), s.Ginovce (2), s.Opila (1), s.Qubinci (3), s.Rankovci (5).

bez odobrenie za gradba evidentirani vkupno (16)objekti

stanbeni ku}i i toa vo s. Rankovce (4) Ivankovci (1), s.Ginovci (2), s. Petralica (2), s.Psa~a (1), s.Opila (1), s.Qubinci (5).

48. Op{tina Radovi{:evidentirani se vkupno novo izgradeni (160) objekti so odobrenie za gradba vkupno (50)

stanbeni ku}i i toa vo gradot Radovi{ (33), vo selskite naselbi (17)

bez odobrenie za gradba evidentirani se vkupno (110)objekti vo stanbeni ku}i .



49. Op{tina Negotino: evidentirani se vkupno novo izgradeni (14) objekti so odobrenie za gradba vo stanbeni ku}i vo Negotino (10), s. Timjanik (2), s. Krivolak (1), s. Pepeli{te (1).

50. Op{tina Sopi{te:evidentirani se vkupno novo izgradeni (120) objekti so odobrenie za gradba i toa vo s.Gorno Sowe (30) i vo s. Sopi{te (90).

51. Op{tina Strumica: evidentirani se vkupno novo izgradeni (72) objekti. so odobrenie za gradba (32) objekti:

vo stanbeni zgradi (2) vo Strumica so P=727m2 . vo stanbeni ku}i (30) vo Strumica (24), s.Gabrovo (2)

s.Dobrejci (2), s.Dabiqa (1), s.M urtino (1) bez odobrenie za gradba evidentirani se (40)objekti:

vo stanbeni ku}i vo Strumica (28), s.Murtino (1), s.Dabiqa (2), s.Prosenikovo (2), s.Gabrovo (2), s.Vequsa (1), s.Sa~evo (2), s.Gradsko(Baldovci) (1), s.Ogra`den (1).

52. Op{tina Studeni~ani: evidentirani se vkupno novo izgradeni (7) objekti so odobrenie za gradba i toa vo s. Batinci (2), s. Markova Su{ica (2), s. Morani (3).

53. Op{tina Tearce: evidentirani se vkupno novo izgradeni (111) objekti, so odobrenie za gradba.

vo stanbeni ku}i i toa vo s.Tearce (15), s. Slatino (19), s.Le{ok (2), s.Nepro{teno (16), s.Pr{ovce (18), s.Glo|i (5), s.Dobro{te (17), s. Nera{te (11), s.Odri (8) so H=10,30m.

54. Op{tina ^e{inovo-Oble{evo: evidentirani se vkupno novo izgradeni (6 ) objekti.

so odobrenie za gradba (3) objekti vo stanbeni ku}i i toa vo s. Oble{evo (1), s. Vrbica (1),

s.Span~evo (1). Bez odobrenie za gradba (3) objekti

vo stanbeni ku}i i toa vo s. Sokolarci (2) i s. Vrbica (1). 55. Op{tina [tip: evidentiran novo izgraden (1) objekt vo stanbena zgrada so

odobrenie za gradba so P=1040m2 i H=12,6m. 56. Op{tina Zajas: evidentirani se vkupno (35) novo izgradeni objekti:

so odobrenie za gradba (31) objekti. vo stanbeni ku}i vo s. Zajas (16) s. Gre{nica (4), s. Kolari (2),

s. Dolno Strogomi{te (2), s. Kolibari (6), Ba~i{ta (1). bez odobrenie za gradba evidentirani se (4) objekti:

vo stanbeni ku}i vo stanbeni ku}i i toa vo s. Zajas (2), s. Dlapkin Dol (1), s. G. Strogomi{te (1).

57. Op{tina Zrnovci: evidentirani se vkupno (10) novo izgradeni objekti. so odobrenie za gradba (6) objekti vo stanbeni ku}i bez odobrenie za gradba evidentirani se vkupno (4)

objekti vo stanbeni ku}i (dogradbi). 58. Centar @upa: evidentirani se vkupno (9) novo izgradeni objekti so

odobrenie za gradba i toa vo Centar @upa (8), s. @itineni (1) so H=10,2m. 59. Op{tina @elino: evidentirani se vkupno (100) novo izgradeni objekti.

so odobrenie za gradba (78) objekti:



vo stanbeni ku}i vo s. @elino (25), s. Strimnica (9), Grup~in (10), Palatica (13), Ozomi{te (7), Trebo{ (14)

bez odobrenie za gradba (22) objekti : vo stanbeni ku}i vo s.@elino (12), s. Strimnica (3),

Palatica (2), Ozomi{te (2), Trebo{ (3).

Tabela: Dinamika na izgradeni objekti za domuvawe vo period od 2006god po op{tin ii naseleni mesta

Reden Broj

Ime na op{tina Izgradeni objekti

So odobrenie Bez odobrenie (divogradbi)

1 Grad Skopje 332 238 94 131 102 29 78 32 46

Gazi Baba \or~e Petrov

19 12 7 Kisela Voda 44 32 12 Saraj

5 5 * ^air Centar 55 55 *

2 Bitola 100 91 9 3 Bogdanci 8 8 * 4 Brvenica 56 47 9 5 Bogoviwe 200 165 35 6 Bosilovo 19 19 * 7 Berovo 20 11 9 8 Valandovo 4 4 * 9 Veles 28 28 *

10 Vev~ani 6 4 2 11 Vasilevo 35 10 25 12 Vinica 31 16 15 13 Vrane{tica 3 3 * 14 Gradsko 3 3 * 15 Debarca 10 * 10 16 Drugovo 4 4 * 17 Debar 27 13 14 18 Demir Hisar 1 1 * 19 Demir Kapija 1 1 * 20 Del~evo 112 10 102 21 Dojran 2 * * 22 Dolneni 56 7 49 23 Zajas 35 31 4 24 Ilinden 76 68 8 25 Jegunovce 3 3 * 26 Kavadarci 53 26 27 27 Karabinci 10 * 10 28 Krivoga{tani 4 4 * 29 Ko~ani 10 4 6 30 Kon~e 6 4 2 31 Kru{evo 4 * 4 32 Kriva Palanka 13 7 6 33 Kratovo 4 3 1 34 Lozovo 7 * 7 35 Makedonska Kamenica 10 10 *



36 Mavrovo-Rostu{a 20 20 * 37 Makedonski Brod 13 13 * 38 Mogila 1 1 * 39 Ohrid 64 63 1 40 Oslomej 18 18 * 41 Petrovec 50 33 17 42 Prilep 96 96 * 43 Probi{tip 10 8 2 44 Plasnica 13 1 12 45 Sveti Nikole 7 7 * 46 Rankovce 33 17 16 47 Radovi{ 160 50 110 48 Negotino 14 14 * 49 Sopi{te 120 30 90 50 Strumica 72 32 40 51 Studeni~ani 7 7 * 52 Tearce 111 111 * 53 ^e{inovo Oble{evo 6 3 3 54 [tip 1 1 * 55 Zajas 35 31 4 56 Zrnovci 10 6 4 57 Centar @upa 9 9 * 58 @elino 100 78 22

Vkupno 2261 1492 769

* nema evidentirano divo izgradeni objekti

Grafikon:Struktura na izgradeni objekti za domuvawe (vo %)

65,99%

34,01%

So

Bez(divogradb

Finalni sogleduvawa

Spored podatocite od izve{tajnite edinici na lokalnata samouprava vo 2006 god. evidentirani se vkupno 2261 novo izgradeni objekti od koi so odobrenie za gradba vkupno 1492 objekti ili 66% i 769 objekti bez odobrenie (divogradbi) odnosno 34%. Od niv vo stanbeni zgradi (kolektivno domuvawe) izgradeni se 3% dodeka vo stanbeni ku}i (individualno domuvawe) izgrdeni se 97%.

Spored podatocite od op{tinite vo 2006 god izgradena e okolu 156.693m2 prose~na korisna stanbena povr{ina ili 1% od planiranata prose~na korisna stanbena povr{ina do 2020 god. (16.355.700m2) i toa vo:



– vo stanbeni zgradi (kolektivno domuvawe) prose~no izgradena povr{ina 65.634 m2.

– vo stanbeni ku}i (individualno domuvawe)- prose~no izgradena povr{ina 91.059 m2.

Najgolema prose~na povr{ina na izgradenost ima vo op{tinite na gradot Skopje prete`no vo op{tinite Kisela Voda i Centar i toa vo kolektivno domuvawe okolu (51.634m2), dodeka vo (individualno domuvawe) evidentirano e okolu (20.223m2). Vo ostanatite op{tini vo Republikata evidentirana e gradba vo individualno domuvawe so prose~na povr{ina na izgradenost od 70.836m2. Izgradba na stanbeni zgradi odnosno kolektivno domuvawe evidentirano e vo gradovite Bitola, Debar, Kavadarci, Strumica so prose~na povr{ina na izgradenost od 14.000m2.

Bespravnata gradba na objekti se manifestira preku izgradba na objekti od strana na fizi~ki i pravni lica bez uredna dokumentacija i na teritorijata Republika Makedonija vo periodot na 2006 godina prisutna e vo skoro site op{tini. Od tabelarniot prikaz moè da se zabeleì deka najgolem obem na bespravno izgradeni objekti ima vo op{tina Radovi{ (110), op{tina Del~evo (102), op{tina Sopi{te (90), \or~e Petrov (46), Strumica (40), Zajas (49), Petrovec (33), @elino (22) i toa vo vo individualno domuvawe. Vo kolektivno domuvawe, najgolem broj na bespravno izgradeni objekti (spored podatocite od informativnite listovi na op{tinite) evidentirano e vo op{tinite na Gradot Skopje okolu (94) i toa vo Kisela Voda, Gazi Baba, dodeka za op{tina Centar ne se dostaveni to~ni podatoci. Vakvite pojavi imaat brojni i bitni reperkusii vrz prostorot koi se manifestiraat preku masovna uzurpacija na zemjodelskoto zemji{te, nekontrolirano {irewe na komunalniot sistem so {to op{tinite se opteretuvaat so enormni tro{oci, poremetuvawe na ekolo{kata ramnoteà i naru{uvawe na pejsaòt so haoti~ni gradbi.

Zajknuvawe na merkite za sanacija na bespravnata gradba da se izvr{i so: – legalizacija – sanacija i legalizacija – ru{ewe – raseluvawe

Merkite za suzbivawe na bespravnata gradba moè da se definiraat: – Na nivo na Prostoren plan na Region koj gi utvrduva procesite na

urbanizacija, migratorni dvièwa i disproporcii vo regionalniot razvoj;

– Na nivo na urbanisti~ko planirawe koe po pat na regulacija i parcelacija treba da ovozmoì realizacija na potrebite na gra|anite za semejna izgradba vo ramkite na realnite mo`nosti

– Na nivo na op{tinskite inspekciski slu`bi koi neminovno baraat kadrovsko i organizaciono jaknewe

– Na nivo na zemjodelskata politika, vo smisol na re{avawe na stanbenoto pra{awe na zemjodelskoto naselenie vo zavisnost od osnovnata dejnost na toj prostor (zemjodelstvoto)

– Na nivo na katastarot so koj treba da se ote`nuva izgradbata na objekti bez soodvetna dokumentacija.



4.5. Javni funkcii

Organizacijata na javnite funkcii e pozitiven faktor za kulturnite, ekonomskite i op{testvenite aktivnosti i potrebite na gra|anite. Vo niv spa|aat:

‡ obrazovnata dejnost ‡ zdravstvenata dejnost ‡ socijalna za{tita ‡ dejnosti na kulturata ‡ fizi~ka kultura

Prostornata distribucija i funkcionalnata organizacija na javnite funkcii e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na naselbite.

Osnovniot pristap vo razvojot na mreàta na javnite funkcii vo odnos na sistemot na naselbite e pretpostavkata deka nivniot razvoj }e bide usoglasen so mo`nostite za alimentirawe na nivnata rabota. So novite zakonski propisi, koi se vo procedura, }e se redefinira obemot na obvrzuva~kite uslugi kon gra|anite. Namesto stati~en i uniformen model na organizacija, vrz osnova na kriteriumite, normite i standardite }e se odviva razvoj na javnite dejnosti vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici.

Motivite, interesite i investicionite kriteriumi na privatnite investitori, razli~nite fondacii i drugi neprofitni asocijacii, }e bidat, isto taka, zna~ajni za organiziraweto na javnite funkcii.

Sogleduvawa vo odnos na realizacijata

Spored podatocite od izve{tajnite edinici napraveni se sogleduvawa na dinamika na gradewe na objekti od oblasta na javni funkcii na teritorijata na Republika Makedonija po op{tini i naseleni mesta za 2006 godina i pri toa zabeleàna e zna~itelno namalena investiciona aktivnost vo Republikata.

Osnovno obrazovanie: Od oblasta na osnovno obrazovanie na teritorijata na R. Makedonija evidentirani se vkupno (16) objekti. Od niv vo tek na gradba se evidentirani (3) u~ili{ni zgradi, dogradba (1), dodeka vo faza na rekonstrukcija evidentirani se u{te (3) u~ili{ni zgradi.

1. Grad Skopje

Op{tina Aerodrom: Dogradba na OU” Goce Del~ev” vo s. Dolno Lisi~e (1) so kapacitet od 94 u~enici. Op{tina âir: Osnovno u~ili{te OU“Dame Gruev (1).

2. Op{tina Bosilovo: Vo izgradba osnovno u~ili{te za u~enici od I- VIII odd vo s. Monospitovo (1).

3. Op{tina Debarca: Osnovno u~ili{te vo s. Zlesti (1) so kapacitet od 50 u~enici vo smena.

4. Op{tina Dolneni: Osnovno u~ili{te vo s. Laàni (1) so kapacitet za 297 u~enici.

5. Op{tina Zajas: Vo tek e izgradba na osnovno u~ili{te vo s. Zajazi so kapacitet od 550 u~enici.



6. Op{tina Karbinci: Osnovno u~ili{te vo s.Prnalija(1) so kapacitet za 30 u~enici vo smena.

7. Op{tina Lipkovo: Osnovno u~ili{te vo Niku{tak (1) 8. Op{tina Oslomej: Vo faza na gradewe osnovno u~ili{te od I- IVodd.vo s.

Tuin (so vkupno 124 deca od koi 9 predu~ili{na vozrast). Rekonstrukcija na 3 Osnovni u~ili{ta od I- IVodd vo s. @ubrino(1) , vo s. Strelci (1), s. Crvivci(1).

9. Op{tina Sopi{te : Osnovno u~ili{te I-VIII odd. vo s. Rakotinci (1), so kapacitet od 1068 u~enici.

10. Op{tina û~er Sandevo: Osnovni u~ili{ta vo s. Pobo`je(1), Gorno i Dolno Blace (1), s Malina (1), s. Tanu{evci (1)

11. Op{tina @elino: Osnovno u~ili{te vo s. Dobarce so kapacitet od 200 u~enici.

Sredno obrazovanie: Od objekti za sredno obrazovanie evidentirani se (2) u~ili{ni zgradi izgradeni vo slednite op{tini:

1. Op{tina Butel : Sredno u~ili{te so kapacitet od 1000 u~enici povr{ina na objektot 5000m2 i lokacija so P=16.000m2.

2. Op{tina Dolneni : Sredno u~ili{te vo s. @ito{e so kapacitet od 250 u~enici vo smena.

Socijalna za{tita: Od objekti za socijalnata za{tita evidentiran e vkupno (1) objekt koj e vo tek na gradba i toa vo slednata op{tina:

1. Op{tina \or~e Petrov: Detska gradinka UZ” Dame Gruev”. Zdravstvo: Objekti od zdravstvenata za{tita evidentirani se vkupno (7) ,

od koi (1) dogradba i toa vo slednite op{tini: 1. Op{tina Veles: Dogradba na nervno oddelenie vo sklop na

Bolni~ka zgrada vo Veles so P=300m2 i privatna ambulanta po op{ta medicina (1) vo Veles so P=176m2.

2. Op{tina Sopi{te : Zdravstven Dom vo s. Rakotinci (1). 3. Op{tina Tearce: Bolnica za belodrobni zaboluvawa vo s. Le{ok

(1) 4. Op{tina û~er Sandevo: Ambulanti (3) od koi vo privatna

sopstvenost (2). Kultura: Od objekti na kulturata evidentirani se vkupno (2) i toa vo

slednite op{tini: 1. Op{tina û~er Sandevo: Dom na kulturata vo s. Ku~evi{te(1) i

Partizanski dom vo s. Sandevo (1). 2. Op{tina Centar @upa: Dom na Kultura vo s. @itinani P=300m2 .

Objekti za sport i rekreacija: Objekti od oblasta na fizi~ka kultura evidentirani se vkupno (2) i toa vo slednite op{tini:

1. Op{tina Saraj: Igrali{te za mal fudbal vo s. Saraj dimenzii 37/21m bez odobrenie za gradba.

Drugi objekti od oblasta na javni funkcii: Evidentirani se vkupno (4) i toa vo slednite op{tini:

1. Op{tina [tip: Administrativen objekt (1) pri Zavod za za{tita na spomenici na kulturata i muzej so P=287m2 i 15 vraboteni.

2. Op{tina Peh~evo: Administrativen objekt (1), so P =120m2.



3. Op{tina Sopi{te: Administrativen objekt (1), so vkupno 18 vraboteni.

4. Op{tina @elino: Administrativen objekt (1), so vkupno 20 vraboteni.

Tabela: Iizgradeni objekti od oblasta na javni funkcii vo 2006 god. po op{tiin i naseleni mesta

Zdravstvo R. br.

Op{tina Obrazovanie Socijalna za{tita.

Op{estven sektor

Privaten sektor

Kultura Sport i

rekreacija

Drugi objekti od javnite funkcii

1 Skopje * * * * * * * Aerodrom * * * * * * * s. Dolno Lisi~e Dogradba na

Osnovno u~ili{te

* * * * * *

Butel Sredno u~ili{te

* * * * * *

\or~e Petrov * Detska gradinka

* * * * *

Saraj * * * * * Igrali{te mal fudbal

*

2 Veles * * Dogradb. na nervno odd.

Ambulanta

* * *

3 Bosilovo * * * * * * * s.Monospitovo Osnovno

u~ili{te I-VIIIodd

* * * * * *

4 Debarca * * * * * * * s. Zlesti Osnovno

u~ili{te I-VIIIodd

* * * * *

5 Dolneni Sredno u~ili{te

* * * * * *

s.La`ani Osnovno u~ili{te

* * * * * *

6 Zajas * * * * * * * s.Z ajazi Osnovno

u~ili{te * * * * *

7 Karbinci * * * * * * * s. Prnalija Osnovno

u~ili{te * * * * * *

8 Lipkovo * * * * * * * s. Niku{tak Osnovno

u~ili{te * * * * * *

9 Oslomej * * * * * * * s. Tuin

s. @ubrino

Osnovno u~ili{te Rekonstrukc

* * * * * *



s.Strelci s. Crvivci

ija osnovni u~ili{ta.

10 Peh~evo * * * * * * Administrativen

11 Sopi{te * * * * * * Administrativen objekt

s. Rakotinci Osnovno u~ili{te I-VIIIodd

* Zdravstven dom

* * *

12 Tearce * * * * * * * s. Le{ok * Bolnica

za belodrobni zabol.

* * * *

13 û~er Sandevo * * Ambulant Ambulan * * * s. Pobo`je

s. Gorno i Dolno Balce s. Malina s. Tanu{evci s. Ku~evi{te

Osnovno u~ili{te

* * * * * *

s. Ku~evi{te s. Sandevo

* * * * Dom na kultura

* *

14 âir Osnovno u~ili{te

* * * * * *

15 @upa * * * * Dom na kultura

s. @itinani * * * * Dom na kultura

16 @elino * * * * * * Administrativen objekt

s. Dobarce * * * * * * *

17 [tip * * * * * * Administrativen objekt

Vkupno 13 1 3 2 2 1 4

*nema evidentirano objekti

Zaklu~ni sogleduvawa

Spored tabelarniot pregled napraven vrz osnova na podatocite dostaveni od op{tinite moè da se zaklu~i deka na teritorijata na Republika Makedonija evidentirana e dinamikata na izgradba na objekti od oblasta javni funkcii vo okolu 17 op{tini ili 0,2 % od vkupen broj na op{tini {to e pokazatel na namalena aktivnost vo ovaa oblast. Najgolem broj na objekti koi se izgradeni ili rekonstruirani se od oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto i drugi dejnosti od oblasta na javni funkcii, dodeka od oblasta na socijalnata za{tita i sportot i rekreacijata toj broj e nezna~itelen.



4.6. Soobra}ajna infrastruktura i komunikaciski sistemi

4.6.1. Soobra}ajna infrastruktura

Geo-strate{kata i soobra}ajnata polo`ba na Republika Makedonija e determinirana kako prostor smesten vo centralnata zona na Balkanskiot Poluostrov, niz koj pominuvaat mo{ne zna~ajni me|unarodni soobra}ajni koridori.

Centralnata pozicija vo odnos na seto neposredno opkruùvawe, pretstavuva zna~ajna pogodnost za integracija na soobra}ajnite sistemi kako moèn generator za razvoj na soobra}ajot na lokalno-balkansko nivo. Od osobeno zna~ewe e {to Makedonija se nao|a na oskata na eden od najzna~ajnite me|unarodni soobra}ajni i komunikaciski koridori, {to me|usebno gi povrzuva zemjite na t.n. razvien Sever i nedovolno razvieniot Jug. Seto toa se nadopolnuva so prirodnite pogodnosti na Moravsko-Vardarskata dolina, vo koja pokraj postojnite, ima uslovi za izgradba na novi kapitalni soobra}ajni infrastrukturni sistemi (avtopati{ta, brzi èleznici, plovni pati{ta, telekomunikaciski postrojki i tn.).

Ne pomalku e zna~aen i koridorot Zapad-Istok so silni potencijali za povrzuvawe na razvieniot Zapad, so nedovolno razvienite zemji na Istok.

Centralnata polo`ba i relativnata blizina na Republika Makedonija vo odnos na trite moriwa (Jadranskoto, Egejskoto i Crnoto) e pogodnost, no istovremeno pretstavuva i nedostatok poradi faktot {to Makedonija nema neposreden izlez na more. Ovoj nedostatok moè da se minimizira so izgradba na plovniot pat Dunav-Morava-Vardar-Egejsko more.

Prisutnosta na soobra}ajnata infrastuktura i intenzitetot so koj taa e zastapena se smeta za prva pretpostavka na razvojot vo dadeniot prostor, {to za Republika Makedonija pretstavuva predmet na poseben interes i kontinuirana grià na zaednicata, osobeno vo podra~jeto na lokalnata mreà na pati{ta i pravci, posebno vo ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, a potoa i na patnata mreà od povisok red od prostorno, stopansko i soobra}ajno zna~ewe.

Organizacijata na prostorot na dràvata, pome|u drugoto se temeli i na razvojot na komunikaciskata mreà.

4.6.1.1. Paten soobra}aj

Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mreà na Republika Makedonija, e vo odredbite za kategorizacija na pati{tata vo Zakonot za javni pati{ta, vo dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà so "M" i "R" oznaki, vo strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj i vo dosega izgradenata evropska patna mreà - TEM so "E" oznaka na pati{ta, kako i vo opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija e predvideno osnovnite patni koridori da gi sledat tradicionalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje, Kumanovo i Veles.

Predvideno e del od magistralnite pati{ta vo Republika Makedonija da formiraat tri osnovni patni koridori koi treba da stanat kompatibilni so sistemot na evropskite pati{ta (TEM):



‡ sever- jug M-1 (Srbija-Kumanovo-Veles-Gevgelija-GR) ‡ istok-zapad M-2 i M-4 (Bugarija-Kriva Palanka Kumanovo-Skopje-

Tetovo-Struga-AL i krak Skopje-Srbija) ‡ istok-zapad M-5 (BG-Del~evo-[tip-Veles-Bitola-Ohrid-AL i krak

Bitola-granica so GR) Na avtopatskata i magistralnata patna mreà se nadovrzuvaat

regionalnite pati{ta, {to zaedno so lokalnite kategorizirani pati{ta }e ja so~inuvaat patnata mreà na Republika Makedonija.

Zaradi dooformuvawe na magistralnata patna mreà so Prostorniot plan e predloèna i prekategorizacija od regionalni vo magistralni na slednite patni pravci:

- Sveti Nikole-Kadrifakovo............................................................ 11,50 km; - Strumica-Marvinci .......................................................................... 32,00 km; - Jaìnce (granica so Srbija)-Tetovo.............................................. 29,49 km; - Blato (granica so Republika Albanija)-Debar-Drugovo.......... 44,50 km; - Ki~evo-Brod-Prilep-Drenovo-Kavadarci-Negotino ............. 116,00 km; - Vkupno:................................................................................................ 233,49 km. Dinamikata za realizacija na mreàta, {to }e ovozmoì celosno

opsluùvawe na Republika Makedonija, kako {to e predvideno so Prostorniot plan na Republika Makedonija, }e bide vo funkcija na soobra}ajnite potrebi (o~ekuvaniot obem na soobra}ajot), potrebite za integracija vo evropskiot paten sistem, kako i ekonomskata mo} na dràvata, a trasite na me|unarodnite i magistralnite pati{ta, zadolìtelno }e pominuvaat nadvor od naselenite mesta i se predlaga da se re{avaat so denivelirano vkrstosuvawe so ostanatata patna mreà. Konceptot na patnata mreà do 2020 god. predviduva izgradba na pribli`no 9.700 km pati{ta od koi 987 km magistralni i 3.100 km regionalni.

Na magistralnite i regionalnite soobra}ajnici se nadovrzuvaat lokalnite kategorizirani soobra}ajnici i ja so~inuvaat patnata mreà na Republika Makedonija. Idnata soobra}ajna mreà (do 2020 god.) treba da ja so~inuvaat nad 5.600 km lokalni pati{ta.

Od lokalni vo regionalni do 2020god. treba da se prekategoriziraat slednite patni pravci:

R.br. Opis na trasata km

1. Ni~pur-gr. so R. Srbija 18,52. Tetovo-Le{nica-granica so R. Srbija 29,93. Volkovija-@elino 18,04. Sbinovo-Raste{ 24,65. Jabolci-Pati{ka Reka-Kadina Reka-Dra~evo 73,36. Saraj-Kozjak 16,07. Bogomila-Jabol~i{te-Kadina Reka 38,28. Radi{ani-Pobo`je 6,09. Lipkovo-ZloKu}ani (granica so R. Srbija) 11,810. Ràni~ino-Koware-Kumanovo 32,511. Zelenikovo-Veles 41,212. Dolno Orizari-Zgropolci-Lozovo 41,013 Pavle{inci-Sekulica-Probi{tip 26,314. Kratovo-Ponikva 26,5




15. Zletovo-Le{ki 16,416. Kriva Palanka-Ponikva 32,217. Del~evo-Crn Kamen (granica so R. Bugarija) 11,018. Golak-Trsino 11,519. Argulica-Zrnovci-Vinica 22,220. Stari Grad-Gradsko-Aofilari 58,021. Topol~ani-Novaci-Ba~ 9granica so R. Grcija) 47,022 Beranci-Bu~in 15,823. Kaàni-Zagori~e 17,024. Kriveni-@van 28,625. Prentov Most-Breàni 15,026. Botun-Globo~ica 23,327. Povrzuvawe na M-10 so M-9 od Bre{tani do Lokov 15,028. Jablanica-Stebleva (R. Albanija) 23,329. Prodolènie na M-421 od Tuin do Manastirec 15,5

v k u p n o: 755,55 Vkupnata dolìna na ovie soobra}ajnici iznesuva 755,55km. Celosnata realizacija na predvidenata patna mreà (po 2020 god.) }e

angaìra prostor od okolu 40.000 hektari za izgradeni nad 11.250 km pati{ta, od koi 1.250km magistralni, 3.500km regionalni i nad 6.500 km lokalni pati{ta. Gustinata na pokrienosta so patna mreà do 2020god. }e iznesuva 37,7 km pati{ta na 100 km2, a po nejzinata celosna realizacija po 2020 god. }e iznesuva 43,8 km pati{ta na 100 km2 od teritorijata na Republika Makedonija.

Vo ramkite na pratewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na informativeniot list od relevantnite izve{tajni edinici, za delot na novi soobra}ajnici realizirani (izgradeni) ili vo tek na realizacija, kako i prekategorizacija na istite, za 2006 god. dobieni se slednite podatoci:


Tabela: Realizacija na magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici vo 2006 godina Magistralni Regionalni Lokalni

Op{tina naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha

Mostovi Pridru`ni objekti

A ra~inovo Orlanci 0,95 Brvenica za n.m. Sten~e 1,3

Valandovo 0,23 0,068 Rabovo 0,18 0,054 Josifovo 0,38 0,228

Valandovo

Udovo 0,60 0,18

Bosilovo

Bosilovo-spoj so regionalen pat Str. Berovo

0,4 0,2

Veles

Orizari-Klukovec-Bawica-^a{ka

12,426

Vinica Blatec-Lipec 1,32 0,51 2,0 0,7

Vrane{tica

za s. Kozi~ini 1,5

Vev~ani 0,2 0,07 Vrap~i{te za s. Lomnica 0,4 Bogoviwe 8,0 10,0 za s. Nova}e 17,0+1,05 Vasilevo 0,95 0,38 Vratnica 2,0 0,7 Gradsko 2,0 1,0 Gevgelija za s. Huma 3,4 Debarca 3,0 Dolneni Ropotovo-Rilevo 2,0 Del~evo za s. Vir~e 0,4 Debar Beton 0,24 0,168za s. Mogor~e 3,5

Demir Kapija Demir Kapija-

1,0 0,35 Demir Kapija-Dren-Kopri{nica

4,6



Magistralni Regionalni Lokalni Op{tina

naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha Mostovi Pridru`ni

objekti

Kore{nica Demir Kapija-^iflik-Dren

0,7 0,25

Demir Hisar s.Radovo 1,0 0,3 @upa 4,5 1,57 @elino 10,0 35,0 Zajas 1,0

s. Resava-s. Begni{te 0,7 0,245 Ladno dol~e s. Kwevo 0,3 0,105 Kavadarci

Brana Mokli{te 0,3 0,15

Kisela Voda Dra~evo-Kitka 3,0

Kumanovo s. Koko{iwe

Ko~ani R519 s. Le{ki 1,1 0,385 s. Pantelej - s. Raj~ani 1,3 0,455

Kratovo s. Kuklice 4,35+0,46 Kon~e 0,7 Ki~evo za s. Osoj 1,33 Kru{evo 0,6

za s. Kurfulija 1,5 Karbinci

s. Radwe-s. Oxalija 1,51 0,9 Ropolce-Niku{tak 3,8 5,5 2,9

Lipkovo

.Lipkovo-Dumanovce 2,0 5,0 Saramzalino-

]oseleri 4,0 1,6

Lozovo

za s. Axibegovo 1,5

Mavrovo-Rostu{e

za s. Vrbjani 1,0

Makedonski Brod

za s. Ben~e 1,0

Makedonska Kamenica

za s. Kosevica 0,85 0,255





objekti

za s. Armatu{-Meglenci

2,6 Novaci

1,0 Oslomej 10,0 3,6 58,0 20,3

2,0 Peh~evo

za s. Pan~arevo 1,0 most na

l. pat za s. Plasnica

Plasnica most na Golema Reka na l. pat za s. Plasnica

Probi{tip za s. Tursko Rudari- s. Raj~ani

1,8most na l. pat za s. Bune{

Radovi{ M-6 Radovi{-Strumica

4,56

s. Opila 1,0 3,0 Rankovce

s. Psa~a 0,8 3,0 Studeni~ani 3,55 1,06 Strumica za s. Pop~evo 0,9

Sveti Nikole za s. Alaksince 3,1

Saraj-Qubin 1,0 5,0 0,525 Saraj

Ra{~e-Kopanica 1,1 3,5 0,385

Staro Nagori~ane

1,8 0,54

Tearce 2,5





objekti

Tetovo

most na

r. Pena vo s. Bordec

ê{inovo-Oble{evo

za s. Teranci 3,2

û~er Sandevo za s. Brest 2,0 2,0 0,7

â{ka

za s. Vojnica 1,0

âir Obikolnica Skopje

2,5

\or~e Petrov Severna obikolnica - probiena

4,27

Centar 0,72 0,43

[uto Orizari severna obikolnica

2,5

[tip za s. [a{avaralija 1,0 VKUPNO: 21,83 39,33 165,97




Tabela: Vo tek na realizacija na magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici 2006/07 godina Magistralni Regionalni Lokalni

Op{tina naziv km {/m ha naziv km {/m ha naziv km {/m ha

Mostovi Pridru`ni objekti

Kratovo 4,35 Peh~evo za s. Pan~arevo 1,0

5,0 0,631 Saraj

Ra{~e-Kopanica 0,11 3,5 0,385

^u~er Sandevo

za s. Brest 2,0

VKUPNO: 12,46


Od Fond za magistralni i regionalni pati{ta dobieni se podatoci za realizacija na predvidenite Investicii za 2006 god. i toa:

1. Obikolnica na grad Skopje so vkupna dolìna od 26,5km. Vo 2006 god realizirano okolu 10km od trasata, zaedno so potrebni mostovi.

2. Delnica Radovi{-Strumica, del od magistralniot pat M-6. Vo 2006 izvedeni se raboti na delot Radovi{-Surdulci od km 38+188 do km 42+750 na dolìna od 4,56km.

Nadgradba - modernizacija na patni delnici vo ramkite na investiciono odrùvawe:

1. M-1 nadgr. na kolovoz Rankovci-Psa~a 2. M-3 nadgr. Skopje-Blace 3. M-4 nadgr. deln. Skopje-Gostivar-Straà 4. M-5 nadgr. deln. Ohrid-Resen (Jankovec) 5. M-5 nadgr. deln. Del~evo-gr. Bugarija 6. M-6 nadgr. kolov. del. [tip-Radovi{ 7. R-101 nadgr. tranzitna niz Kumanovo 8. R-101 nadrgr. kolov. niz Ara~inovo 9. R-102 modernizacija Niku{tak-Ropajce-Matej~e 10. R-102 nadrgr. deln. Kumanovo-Opaje-Lipkovo 11. R-104 sanac.kol. vrska R-103-Markova Su{ica 12. R-107 nadgr. Kavadarci-Negotino-Pepeli{te 13. R-110 nadgr. na delot Udovo-Valandovo 14. R-111 nadgr. na delot Gevgelija-Bogdanci 15. R-112 moder. kolov. konst. Kowsko-Koùf 16. R-117 nadgr. na delot Dra~evo-Zelenikovo 17. R-122 nadgr. kolov. Kore{nica-Demir Kapija 18. R-201 nadgr. kolov. del Kumanovo-Sv. Nikole 19 R-206 nadgr. Kratovo-Probi{tip-Krupi{te 20. R-210 modern. pat. Kukovo-Me~kuevci 21. R-211 nadrg. deln. Dobroevo-Probi{tip 22. R-301 moder. na del Ramno-Tanu{evci 23. R-302 popr. kolov. Pripor-Sowe-Govrlevo 24. R-405 nadgr. kolov. delnica Tetovo-Jaìnce 25. R-409 sanac. i rek. Mavrovi Anovi-Trnica 26. R-409 nadgr. Bo{kov Most-tranz. ul. Debar (ul. Beton) 27. R-421 habilit. i popr. deln. Oslomej-Tuin 28. R-506 nadgr. i popr. delnica Dihovo-Nièpole

Izvr{eni se i raboti na poodelni patni pravci na: sanacija na

sve~ili{ta i za{tita na trupot na patot, re{avani se crni to~ki i priklu~oci, postavuvani se oblo`ni i ogradni mreì, obnovuvawe na horizontalna i vertikalna signalizacija, kako i sanacija na {teti od elementarni nepogodi i sl.

Vo tekot na 2006god. izgradeni - obnoveni se i mostovite na regionalnite patni pravci:



‡ 80% izvr{ena e rekonstrukcija na most na P~iwa na R-202 ‡ Zapo~nata e sanacija na most na r. Vardar na R-107 (Negotino-

Pepeli{te) ‡ Se vr{i sanacija na magistralniot pat M-1, od Katlanovo do Veles ‡ Izvr{ena e sanacija na mostovi na M-3, od Momin Potok do Blace.

Podatocite od Ministerstvo za transport i vrski i od Broto za stopanski nedovolno razvieni podra~ja se vneseni vo tabelite so podatoci za Op{tinite.

Zaklu~ok e deka vo Republika Makedonija vo 2006 godina izgradeni se vkupno 227,13 km magistralni, regionalni i lokalni soobra}ajnici, a 12,46 km se vo tek na realizacija. Isto taka del od magistralnite i regionalnite pati{ta se nadgradeni i sanirani.

Tabela:Dolìna na izgradeni kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) vo 2006god. Soobra}ajnici Realizirani vo 2006 god.

magistralni 21,83 regionalni 39,33 lokalni 165,97 vkupno: 227,13

Sporedeno so baznata godina 1995 god. i planskiot period od 2020god.

tabelarno i grafi~ki bi izgledalo vaka:

Tabela: Dolìna na kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta) km Soobra}ajnici Sostojba

od Proekcija do 2020 god.

Celosna realizacija po 2020god.

Realizirani pati{ta vo 2005 god.

Realizirani pati{ta vo 2006 god. 1995 g.

magistralni 879 987 1.250 29,23 21,83regionalni 3.438 3.100 3.500 9,75 39,33lokalni 5.256 5.600 6.500 169,352 165,97vkupno: 9.573 9.700 11.200 208,332 227,13

Grafikon: Dolìna na kategorizirani soobra}ajnici (pati{ta)

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

mag

istr

alni

regi

onal

ni

loka

lni

sostojba 1995

predvideni do 2020god.

celosna realizacija po2020god.realizirani vo 2006 god.

Izrazeno vo procenti, realizirani pati{ta vo 2006 god. vo odnos na

predvideni do 2020 god.: ‡ magistralni 2,21%,



‡ regionalni 1,27% ‡ lokalni 2,96%

Vo Republika Makedonija so povr{ina od 25.713km2, gustinata na pokrienosta so patna mreà koja e odnos me|u izgradenite km pati{ta i vkupnata teritorija na Republika Makedonija izrazena vo km2, e zgolemena za 1,7% vo odnos na baznata 1995 god. i 0,9% pove}e vo odnos na 2005 god. Gustinata na pokrienosta so patna mreà u{te vo 2005 god. go nadminala planskiot period za 2020 god, {to moè da se vidi od slednata tabela:

Tabela: Ostvarena gustina na patnata mreà na kategorizirani pati{ta

Soobra}ajnici Sostojba od

1995 g. Proekcija do 2020 god.

Celosna realizacija po 2020god

Sostojba 2005 god.

Sostojba 2006 god.

Gustina vkupno km/100 km2

37.2 37,7 43,8 38,0 38,9

Vkupno pati{ta (km):

9.573 9.700 11.250 9.781 10.006,57

4.6.1.2. @elezni~ki soobra}aj

Koncepcijata za razvoj na èlezni~kiot sistem bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na èleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na èlezni~kata mreà na Republika Makedonija so soodvetnite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija.

@elezni~kata mreà na Republika Makedonija, vo planskiot period treba ja so~inuvaat:

1. Magistralni èlezni~ki linii od me|unaroden karakter 2. Regionalni linii 3. Lokalni linii

Kako osnovni èlezni~ki koridori so Prostorniot plan na Republika Makedonija se predviduvaat:

‡ vo nasoka sever-jug (koridor 10) ‡ vo nasoka istok-zapad (koridor 8)

Vo planskiot period do 2020 god. se o~ekuva: ‡ modernizacija na koridorot Sever-Jug, odnosno negovo

doopremuvawe vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla za zadovoluvawe na standardite za magistralni pravci po UIC;

‡ zavr{uvawe, odnosno izgradba na èlezni~kite pravci Beqakovce- \ue{evo i Ki~evo - ]afasan;

‡ povrzuvawe na REK "Bitola" so Rudnikot "@ivojno", kako alternativno re{enie za transport na jaglen, imaj}i gi predvid potrebite od jaglen na REK Bitola vo naredniot period;

‡ odrùvawe na drugite èlezni~ki pravci vo kondicija ili pak nivna modernizacija, ako tie investicii se opravdani;

‡ modernizacija na alternativniot pravec 10A na koridorot 10, odnosno pravecot Veles-Kremenica;

‡ razvoj na integralniot transport, odnosno tehni~ko-tehnolo{koto doopremuvawe na Makedonskite èleznici za izvr{uvawe na zada~ite i za vklu~uvawe vo me|unarodniot soobra}aj, e vo



soglasnost so strategijata na razvojot na èlezni~kiot soobra}aj i so realnite mo`nosti na Republika Makedonija.

Planot na èlezni~kata mreà do 2020 god., {to pretstavuva faza kon definitivnata realizacija, predviduva izgradba na pribli`no 120 km novi èlezni~ki linii.

Gustinata na pokrienosta so èlezni~ka mreà, vo celnata 2020 god., treba da iznesuva 3,18 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata.

So realizacija na definitivnata èlezni~ka mreà (po 2020 god.), }e se angaìra prostor od pribli`no 1.350 ha, potreben za nad 1.100 km èlezni~ki linii i pokrienost na Republikata od pribli`no 4,3 km na 100 km2 povr{ina. Navedenata mreà treba da se dopolni so u{te pribli`no 250 km stani~ni koloseci i so pribli`no 200 km èlezni~ki koloseci za potrebite na industrijata.

Op{t zaklu~ok e deka vo 2006 god. nema izgradeno ni eden km èlezni~ka pruga, {to zna~i deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713km2) so èlezni~ka mreà ostanuva ista, 2,7 km na 100km2.

Tabela: Dolìna na èlezni~ka mreà Soobra}ajnici Sostojba od

1995 g. Proekcija do 2020 god.

Celosna realizacija po 2020god.

Realizacija vo 2006 god.

èlezni~ka mreà 700 820 1.100 0

Tabela: Ostvarena gustina na èlezni~ka mreà

Sostojba od 1995 g.

Proekcija do 2020 god.

Celosna realizacija po 2020god

Sostojba 2006 god. @elezni~ka mreà

Gustina vkupno km/100 km2 2,7 3,18 4,3 2,7

Vkupno èleznici (km) 700 820 1.100 700

4.6.1.3. Vozdu{en soobra}aj

Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mreà na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad na{ata teritorija.

Primarnata aerodromska mreà vo Republika Makedonija treba da ja so~inuvaat vkupno 4 aerodromi za javen vozdu{en soobra}aj i toa vo Skopje, Ohrid, Strumica i Bitola. Aerodromot vo Skopje da se osposobi za priem i otprema na interkontinentalni avioni (so prodolùvawe na postojnata poletno-sletna pateka ili so izgradba na nov aerodrom na druga lokacija), aerodromot vo Ohrid da se rekonstruira vo povisoka-II kategorija, a novite aerodromi {to se predviduvaat vo Strumica i Bitola da bidat so dominantna namena za kargo transport na stoki.

Rekonstrukcija na skopskiot aerodrom ili aktivirawe na lokacija za izgradba na nov aerodrom, koj }e moè bez ograni~uvawe celosno da gi opsluùva site vidovi na patni~ki avioni, e opredelba koja }e proizleze po izrabotkata na Studijata za aerodromi.

Sekundarnata aerodromska mreà se predlaga da ja so~inuvaat sega{nite 5 rekonstruirani i tehni~ki doopremeni sportski aerodromi i vkupno 15



aerodromi za stopanska avijacija, od koi 7 novi. Pokraj toa treba da se uredat i okolu 20 tereni za dopolnitelen razvoj na vozduhoplovniot sport i turizam vo soglasnost so me|unarodnite propisi za vakov vid na aerodromi.

Od sega{nite 492 ha, infrastrukturata na vozdu{niot soobra}aj vkupno }e zafa}a nad 1.000 ha.

Vo 2006 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj realizirani se slednite proekti:

‡ Sekundaren radar (MSSR Ohrid) • reon na aerodrom Ohrid, na granica pome|u op{tinite Debarca

i Ohrid, mesnost Goreni~ka ûka

• povr{ina na zemji{te 1200m2

• ograden prostor 701,25m2

• radarska zgrada 100m2

• radarska kula 46,24m2, so h=43,5m


Vo Republika Makedonija vo 2006 godina izgradeni se vkupno 227,13 km od koi magistralni 21,83 km, regionalni 39,33km, lokalni soobra}ajnici 165,97km. 12,46 km se vo tek na realizacija. Isto taka del od magistralnite i regionalnite pati{ta se nadgradeni i sanirani.

Gustinata na pokrienosta so patna mreà (odnos me|u vkupno izgradeni kilometri na 100 km2 od teritorijata na Republika Makedonija 25.713km2) u{te vo 2005 god. go nadminala planskiot period za 2020god.

Vo 2006 god. nema izgradeno ni eden km èlezni~ka pruga, {to zna~i deka gustinata na pokrienosta na teritorijata na Makedonija (25.713km2) so èlezni~ka mreà ostanuva ista, 2,7km na 100km2

Vo 2006 godina od oblasta na vozdu{niot soobra}aj realiziran e samo Sekunaren radar vo reonot na aerodrom Ohrid.

4.6.2. Komunikaciski i dostavni sistemi

Telefonska mreà

AD"Makedonski Telekomunikacii" za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi (vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost), uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni elektronski komunikacioni uslugi, javni govornici. Elektronsko-komunikacionite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mreà so primena na najsovremeni tehnologii.

Tabela: Broj na instalirani i aktivni telefonski priklu~oci vo 2006 god. PSTN ISDN

BRA ISDN PRA

Vkupno tel.priklu~oci

Gustina na tel. prikl. na 100 ìteli

Instaliran kapacitet

652.868 18.296 675 671.839 33

Aktiven kapacitet

471.730 15.197 457 487.384 24



Mreàta za prenos na podatoci so komutacija na paketi-MAKPAK na korisnicite im nudi X.25 i X.28 pristap. Vo 2006 god. brojot na aktivni korisnici na MAKPAK mreàta iznesuva 265.

Preku IP mreàta, koja {to e izgradena na tri nivoa: magistralno, distributivno i pristapno nivo, moè da se obezbedat pove}e vidovi na uslugi:

1. Uslugi za pristap do Internet - Dial up access - Internet Direct Access - High speed Internet-ADSL

2. VPN 3. WEB uslugi 4. Content oriented services 5. Video Streaming Tabela: Broj na Internet korisnici vo 2006 god.

Servis Br. na korisnici Dial up 31.066ADSL 14.014IP VPN 557IDA+ISA 142

Za obezbeduvawe na javni telefonski uslugi, AD Makedonski

Telekomunikacii na teritorijata na R. Makedonija ima instalirano vkupno 2043 javni govornici.

Vo izvedba e podzemna mreà so opti~ki kabel na delnica od Deve Bair do ]afasan (proekt na Kejbl Netvork Development), a instalirani se novi telefonski centrali vo:

‡ Op{tina Prilep (s. Zrze i s. Pol~i{te) ‡ Op{tina Oslomej (s. Aran|el i s. Strelci)

Mreà za mobilna telefonija

Mreàta za mobilna telefonija e izgradena soglasno GSM tehnologijata i dava golem broj na sovremeni uslugi na baza na GPRS pristapna tehnologija.

Vo 2006 god. registrirani se golem broj na novi bazni stanici na dvata mobilni operatori T-Mobile i Kosmofon.

Tabela: Bazni stanici na T-Mobile postaveni vo 2006 god.

Ime na bazna stanica Lokacija H (m) φ λ 1 TC Butel 1 Butel 296.342001'53.4069" 21027'00.8060" 2 Pestaloci Cenar 3 Staklara Kisela Voda 4 Kanal 5 TV Karpo{ 273.1342000'47.6061" 21023'20.5033" 5 Ohrid MVR Ohrid 700.0441007'04.3915" 20048'25.8439" 6 f-ka Silika Gostivar 570.7441029'03.6201" 22005'13.6415" 7 Negotino Periferija Negotino 184.542001'53.4069" 42001'53.4069" 8 TV Iris [tip [tip 311.1441044'15.9417" 22012'01.5332" 9 Ko~ani Orizari Ko~ani 378.11741055'40.3111" 22027'09.1346"

10 Kumanovo Pazar Kumanovo



11 gr.Premin Tabanovce Kumanovo 393.0542014'05.6662" 21042'34.3362" 12 Zur~e Demir Hisar 999.142040'26.7340" 21013'15.4659" 13 Openica Ohrid 851.3541010'38.1235" 20052'24.4313" 14 Qubojno Skopje 15 Kanino Bitola 750.6340056'51.7382" 21021'11.2049" 16 Dragobra{te Vinica 691.3441053'53.8742" 22035'58.03457" 17 Trpejci (do Kosmofon) Ohrid 18 Furka Dojran 431.2741013'46.8103" 22037'14.4422" 19 Drevenik Demir Hisar 1335.241010'56.2458" 21018'31.3641" 20 Gru{ino Kumanovo 532.1242004'10.3325" 21038'10.3664" 21 Debre{te Prilep 759.8541027'40.5990" 21018'26.6956" 22 Novo Selo premin Strumica 223.2341023'48.8959" 22058'11.7106" 23 Kostomar Probi{tip 720.2341057'36.9802" 22008'35.5706" 24 Reseva Tikve{-MRD Kavadarci 49141022'46.1322" 21058'24.0128" 25 Kne`evo Kratovo 1403.0842005'30.9932" 22018'29.3292" 26 Zeleznec (Prostriwe) Demir Hisar 1014.8641020'49.6240" 21002'32.4563" 27 Za{le Kru{evo 1371.0141022'56.7045" 21009'55.4378" 28 Tomoros (Gali~ica) MRD Resen 29 Jabol~i{te (G.Jabol~i) Veles 30 Le{nica Tetovo 958.2441055'55.8008" 21004'40.1856" 31 Sopi{te Skopje 32 Marino Skopje 33 Kole{ino mikro Strumica 34 Cvetovo Skopje 35 Selce Tetovo 929.1542001'54.8858" 20057'14.2752" 36 Prevalec Veles 294.0141041'28.6074" 21045'46.9687" 37 Studeni~ani Studeni~ani 438.2541054'34.2696" 2103223.8008" 38 Strai{te nova Valandovo 240.841018'52.3234" 22032'35.4508" 39 Petrovo 394.8141017'46.4201" 22023'03.4634" 40 Patetino 579.841055'51.9473" 22003'02.5355" 41 Topolnica 42 Konopi{te 390.5641014'57.5719" 22004'56.1780" 43 Rudnik Feni 44 Bogojci 45 Globo~ica 1 708.3141023'39.1975" 20035'33.6735" 46 Krani 1048.9340056'43.2182" 21007'09.1861" 47 Slatina 48 Dran 49 Debre{te 50 Turija 390.1941033'12.0562" 22039'44.3244"

Vo tabelata, navedeni podatoci od korisni~kite kompanii so lokaciite na koi se izgradeni baznite stanici i so geografski podatoci za mestopolo`bata.

Tabela: Bazni stanici na Kosmofon izgradeni vo 2006 god.

Ime na bazna stanica Lokacija H (m) φ λ 1 Kjubi Skopje 247.541059'21.5045" 21026'29.5045" 2 Kozle Skopje 25541059'46.4546" 21024'44.3873" 3 Bosilovo Bosilovo 216.4341026'15.0966" 22043'49.6444" 4 Ilinden-nova Marino 254.1141059'23.0744" 21035'57.2318" 5 Radu{a Radu{a 373.7142004'57.4330" 21013'50.9316" 6 Dab Bogdanci 695.8741011'27.2118" 22040'06.1779" 7 Za{le Za{le 1371.1141022'56.5352" 21009'56.3732"



8 Huma Huma 887.1641009'06.7107" 22020'29.0820" 9 Lazoropole Lazoropole 382.8942007'26.0030" 21043'59.5393"

10 Zivojno Zivojno 1015.3240054'58.8620" 21037'05.5833" 11 Plasnica Preglovo 745.7241027'50.6717" 21007'10.8243" 12 Norovo nova Norovo 916.5841024'14.6945" 21017'33.5850" 13 Meglenci Meglenci 903.9241005'23.5222" 21031'56.7797" 14 Katlanovo Katlanovo 294.9841054'02.8212" 21041'02.8212" 15 Kozjak Podrì kow 1524.7142018'21.9376" 22015'05.1770" 16 Debar Malo Skopje 247.542000'01.3119" 21025'38.9155" 17 Dame Gruev Skopje 42001'16.3000" 21020'43.1000" 18 Trndol Skopje 323.9341059'20.9936" 21024'24.0431" 19 Enebeìca Ratevo 1284.1241036'28.9362" 22050'28.5815" 20 Novo Lisi~e Skopje 25041058'47.80" 21028'31.10" 21 Rudi âjavec Skopje 24241059'09.0392" 21027'35.1928" 22 Mo`divwak Konopnica 873.842010'04.1834" 22016'34.0517" 23 Studeni~ani Studeni~ani 439.2441054'33.9548" 21032'22.6398" 24 Porta Vlae Skopje 26642000'26.9897" 21022'27.4689" 25 Gevgelija 2 Gevgelija 41008'35.5000" 22030'33.7000" 26 Velmej Leani 1061.4141016'57.0500" 20053'42.0356" 27 Bair Orizari 456.3841041'30.0440" 21044'43.4844" 28 Krivoga{tani Krivoga{tani 662.2641020'33.1587" 21019'21.4420" 29 Probi{tip Probi{tip 55642000'01.6085" 22011'06.8594" 30 Oktisi Oktisi 83841013'59" 20036'28" 31 Tearce Tearce 600.6942004'48.8439" 21003'18.3028" 32 Ba{kimi Kumanovo 338.3742008'28.1631" 21042'56.4598" 33 Univerzalna Skopje 24741059'58.6209" 21025'13.9062" 34 Lozovo Lozovo 367.5941046'45.8318" 21055'44.1654" 35 Mar{al Tito Skopje 24941059'39.4129" 21026'11.4348" 36 Belvi Ilinden 23741059'53.3000" 21033'24.8000" 37 Kadino Kadino 227.3841057'46.1541" 2103609.92095" 38 Do{nica îflik 308.441022'31.9974" 22013'27.6922" 39 Bohula Bohula 970.9841016'40.2094" 22009'18.3274" 40 Mazdra~a Novo Selo 2 133.1141055'40.3155" 20051'36.9077" 41 Ko~ani Industriska Ko~ani 462.3341054'42.1601" 22023'47.1227" 42 Maj~in Dom Skopje 242.441059'21.8728" 21028'05.4305" 43 Ambasador Skopje 247.341059'57.1322" 21025'48.2215" 44 Markov Manastir Markova Su{ica 407.1941054'13.3820" 21024'59.0026" 45 Struga Zapad Struga 41010'44.2000" 20040'21.2000" 46 Slep~e Slep~e 835.8241030'43.8725" 21026'27.2028" 47 @elezara 2 Skopje 48 Veles out Veles 28041042'32" 21047'50" 49 @eleznec 50 Gradeèn Skopje 248.541059'58.1531" 21025'26.4963"

T-Mobile, so izgradenata GSM mreà ja ima pokrieno teritorijata na R.

Makedonija so 98,5% i naselenieto so 99,9%, dodeka Kosmofon vo 2006 god. ja ima pokrieno teritorijata na R. Makedonija so 95%, a naselenieto so 99%.


Obemot na telefonskiot soobra}aj ima tendencija na namaluvawe vo poslednite godini. Vo 2006 god. brojot na aktivni telefonski korisnici (24 tel.korisnici na sto ìteli), e za 18,5% pomal vo odnos na 2004 god. Brojot na



internet korisnici postojano raste i go nadmina planiraniot broj od Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. Najgolem del od internet korisnicite se so dajl-ap pristap (68%), dodeka na ADSL se priklu~eni 31% od vkupniot broj korisnici. Spored brojot na internet korisnici, Makedonija zaostanuva zad Evropskite dràvi.

Za razlika od fiksnata telefonija, zgolemen e soobra}ajot vo mobilnata telefonija. Brojot na izgradenite bazni stanici na dvata mobilni operatori T-Mobile i Kosmofon, pridonese za realizacija na Prostorniot plan na R. Makedonija spored koj do 2020 god. se predviduva{e pokrienost od 98% od teritorijata i 100% na naselenieto vo Makedonija. Se o~ekuva natamo{no zgolemuvawe na soobra}ajot vo mobilnata telefonija.

Razvojot na elektronsko komunikaciskata mreà }e gi sledi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki trendovi vo svetot, soglasno uslovite i potrebite na pazarot. Se planira i natamo{en razvoj na IP mreàta, no glaven fokus vo naredniot period }e bide kon razvoj na {irokopojasnite uslugi, razvoj na pristapna mreà, instalirawe na opti~ki kabli i primena na novi tehnolo{ki re{enija. Glaven predizvik e preminot od komutacija na kola, vo mreì na sledna generacija NGN bazirani na IP koi se osnova za prenos na podatoci so golemi brzini, odnosno platforma za obezbeduvawe na site vidovi na uslugi.

R. Makedonija treba vo naredni godini agresivno da go razvivaat sektor na informati~ki i komunikaciski tehnologii, koj }e ovozmoì rapiden skok vo stopanskiot i razvojot na digitalnata ekonomija.

Radio-difuzna mreà

Vo 2006 godina ima izgradeno dva radio-difuzni objekti vo Makedonija (vo op{tina Kriva Palanka). Zapo~nata e realizacija na nov digitalen sistem, podelen vo ~etiri fazi vo tekot na 4 godini so koj }e se opfati:

‡ izgradba na nov digitalen prenosen sistem (SDH) ‡ instalacija na oprema za obrabotka i prenos na slika vo Skopje i

devet regionalni centri ‡ sistem za nadzor i upravuvawe na mreàta i kvalitetot na prenos.

Prva faza od realizacija e izvedena vo tekot na 2006 godina so testirawe i pu{tawe vo upotreba na instalacija na potrebnata oprema vo:

• predavatelnite centri: RTV Dom, Crn Vrv, Borula, Pelister, Mali Vlaj i Kowsko

• regionalen centar - Ohrid • vospostavuvawe na bidirekciona SDH, so kapacitet od 155

Mbit/s STM-1 konfiguracija Vtorata faza od proektot Medija e zapo~nata so realizacija kon krajot na

2006 godina. Ova faza sodrì ~etiri novi mikrobranovi digitalni vrski koi se del od osnovnata mreà, edna mikrobranova digitalna vrska koja e del od pristapnata mreà i kontrola na prenos so {to }e bide ovozmoèno digitalno povrzuvawe na relaciite:

• Crn Vrv -Turtel • Turtel-Golak • Turtel-Boskija • Skopje-Popova [apka • Popova [apka-Tetovo



Vtorata faza }e prodolì vo 2007 godina so povrzuvawe na procesnata oprema me”u sebe, povrzuvawe so mikrobranovite vrski, konfiguracija na uredite i povrzuvawe so uredite od prvata faza.

Za potrebite na Agencijata za elektronski komunikacii-Skopje, zapo~nata e gradba na Kontrolno-meren centar vo [tip.

Zaklu~ni sogleduvawa:

So realizacija na Noviot digitalen sistem na Makedonska radiodifuzija (MRD) }e se ovozmoì:

• prenos i emisija na 10-12 postojni i novi, analogni i/ili digitalni TV programi i privatni TV ku}i od centarot vo Skopje i regionalnite centri do predavatelnite stanici

• prenos i emisija na najmalku 24 analogni i/ili digitalni radio programi na MRT i privatni radio stanici od centarot vo Skopje i regionalnite centri do predavatelnite stanici

• razmena (programa vo ìvo) na 3-4 visoko kvalitetni TV programi (so mo`nost za editirawe) pome|u studijata na TV ku}ite preku centrite na MRD

• razmena (programa vo ìvo) na 16 radio programi pome|u studijata na regionalnite radija preku centrite na MRD

• razmena na video i audio materijali pome|u radio i TV studija preku centrite na MRD

• me|unarodna razmena na TV programi (vo ìvo ili snimen materijal so mo`nost za editirawe) pome|u MRD i bilo koja sosedna zemja

• prenos na podatoci so mo`nost za napredni servisi (Premium Internet, VPN, VoIP)

• prenos na govor (telefonija) za potrebite na MRD • iznajmuvawe na prenosnite kapaciteti na drugi

zainteresirani strani • voveduvawe na DVD-T i T-DAB servis

Spored Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se planira pokrienost od 99% na naselenieto na Republika Makedonija so radio i televiziski programi so nivo i kvalitet na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi.

Po{tenska mreà

Vo tekot na 2006 god. AD za po{tenski soobra}aj "Makedonska po{ta" ima otvoreno novi po{tenski edinici, zatvori nekolku neproduktivni edinici i izvr{i transformacija vo postojnite edinici na po{tenska mreà.

Tabela: Evidentirani promeni vo Edinici na po{tenska mreà na Makedonska po{ta vo 2006 g.

Edinica na po{tenska mreà-EPM

Br. na {alteri

Vid na EPM Otvarawe/Zatvarawe

1124 Skopje 24 1 {alter zatvorena 1142 Skopje 42 2 {alter otvorena 1204 Slatino 1 {altersko dostavna otvorena



po{.edinica 1230 Gostivar 1 {alter isturen {alter Izvor pismonosna stanica na

Po{ta 6261 Drugovo transformirana vo pismonosna stanica

1491 Gevgelija 2 {alter otvorena 1490 Bogorodica 1 {alter zatvorena 2400 Strumica 1 {alter isturen {alter na

po{ta Strumica 2413 Kosturino 1 dogov.po{ta/{altersko

dostavna po{.ed. transformirana vo dogov.po{ta

1314 Oble{evo 1 dogov.po{ta/{altersko dostavna po{.ed.

transformirana vo dogov.po{ta

1317 êrkezi 1 {alter otvorena 1326 Lojane 1 {altersko dostavna

po{.edinica otvorena

Navedenite promeni vo po{tenskata mreà se realizirani vrz osnova na zacrtanite opredelbi i nasoki na Godi{niot plan na investirawe vo AD "Makedonska po{ta" i soglasno "Pravilnikot za utvrduvawe na podra~jeto na edinicite na mreàta na osnovniot po{tenski operator za vr{ewe na univerzalna po{tenska usluga".

Zaklu~ni sogleduvawa:

So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2020 god. se o~ekuva vkupniot broj na po{tenski edinici da iznesuva 424, pri {to gustinata }e iznesuva 4589 ìteli odnosno 61 km2 na po{tenska edinica. Pokraj zgolemuvaweto na vkupniot broj na po{tenski edinici vo Makedonija, se o~ekuva podobruvawe na kvalitetot i brzinata na uslugite vo razmena na me|unarodni po{tenski pratki (soglasno standardite na Evropskata Unija), obnovuvawe na po{tenskata tehnologija, kako i na marketing aktivnostite.

4.7. Energetika i energetska infrastruktura

Potrebite od energija i od oddelni vidovi energija za stopanskiot i javniot ìvot vo R. Makedonija kako i mo`nostite za nivno zadovoluvawe so proizvodstvo i od uvoz se utvrduvaat so Energetski bilans na R. Makedonija, koj {to go izgotvuva Ministerstvoto za ekonomija, a go donesuva Vladata na R. Makedonija, po prethodno mislewe od Regulatornata komisija za energetika. So Energetskiot bilans na R. Makedonija vo 2006 godina, spored vidot na energija, vo bruto potro{uva~kata na energija, najgolemo e u~estvoto na jaglenot i naftenite derivati, a najmalo e u~estvoto na geotermalnata energija i prirodniot gas.

Tabela: Bruto potro{uva~ka na energija (vo 1000 TJ) i nejzino u~estvo (vo%) Vid na energija 103TJ % Elektri~na energija 30.62 22.9 Jaglen 56.35 42.2 Ogrevno drvo 7.08 5.3 Nafteni derivati 36.30 27.2



Priroden gas 2.75 2.1 Geotermalna energija 0.42 0.3 Vkupno 132.25 100.0

Grafikon: Bruto potro{uva~ka na energija (vo 1000 TJ)

0

10

20

30

40

50

60

Elektri~naenergija

Jaglen Ogrevno drvo Nafteniderivati

Priroden gas Geotermalnaenergija

Sopstvenoto proizvodstvo u~estvuva so 56,95% vo bruto potro{uva~kata

na energija dodeka uvozot iznesuva 43,05%. So Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2010 god. po scenario na najmal (niska) i najgolem stopanski razvoj (visoka varijanta), planirano e sopstvenoto proizvodstvo vo vkupnoto da u~estvuva so 64% odnosno 67%.

Potro{uva~kata na jaglen iznesuva 7.058.506 toni od koi najgolem del (97,1%) mu pripa|a na sopstvenoto proizvodstvo (6.856.159 toni lignit od rudnicite: Suvodol, Oslomej, Brik i Drimkol Lignit), a uvezeni se 2,9% razli~ni vidovi na jaglen: koks, kamen i temen jaglen koi se neophodni za tehnolo{kiot proces vo industrijata a gi nema kaj nas.

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. (niska varijanta) se planira potro{uva~kata na jaglen da iznesuva 7.560.000 toni dodeka spored visokata varijanta na razvoj, do 2010 god. e planirano da se aktivira i rudnikot Brod-Gneotino. AD ELEM vo 2006 god. gi prodol`i aktivnostite za otvarawe na rudnikot Brod-Gneotino.

Potro{uva~kata na ogrevno drvo iznesuva{e 650.000 m3 dodeka so Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se planira ovaa potro{uva~ka da iznesuva 770.000 m3.

Vkupnata potro{uva~ka na nafteni derivati vo Makedonija iznesuva 824.352 toni, a Rafinerijata OKTA preraboti 1.001.384 toni nafteni derivati. Vo 2006 godina vo sostavot na postojnata procesna postrojka T-010, pu{tena e vo rabota nova postrojka za dobivawe na te~en sulfur.

Tabela: Potro{uva~ka na nafteni derivati vo RM i proizvodstvo vo Rafinerija OKTA (toni) Vid na derivat Potro{uva~ka vo RM Proizvodstvo vo OKTA Motoren benzin 131.102 202.874 Dizel gorivo 381.576 440.267 TNG-(propan-butan) 40.245 24.122 Mazut 261.800 305.276



Mlazno gorivo 9.629 28.845 Vkupno 824.352 1.001.384

So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. se predviduva

potro{uva~kata na site vidovi te~nite goriva da iznesuva 685.500 toni, a na mazut 990.500 toni. Po pove}e godini nerabota (t.n. "ladna rezerva"), vklu~ena e TEC Negotino koja {to raboti na mazut.

Grafikon: Struktura na potro{uva~ka na nafteni derivati vo 2006 god. (vo %)

Motorni benzini

Dizel gorivo

Mazut

Propan-butan

Mlazno gorivo

Planiranata koli~ina na priroden gas za 2010 god. (spored Prostorniot

pan na R. Makedonija) }e iznesuva 1230x106 normalni m3, dodeka potro{uva~ata vo 2006 godina iznesuva{e 82,22x106 normalni m3. Malata iskoristenost na kapacitetot na gasovodot (7%) e rezultat na zastojot na gasifikacijata vo R. Makedonija. Vo uslovi koga ima sé pogolem nedostig na energensi, gasot e re{enie za prostorno zagrevawe, kako i za postojano koristewe za topla voda. Najgolemi potro{uva~i na priroden gas vo 2006 god. se: Makstil, Mital stil, ^eli~ana i AD ELEM-Energetika so u~estvo od 63,2% vo vkupnata potro{uva~ka.

Potro{uva~kata na geotermalnata energija iznesuva 2.266.590 m3 odnosno 421.71 TJ. So Prostorniot plan na R. Makedonija, do 2010 god. se planira da se iskoristi celokupniot eksploatacionen potencijal vo Makedonija koj ima vrednost od 1000 TJ. Ovaa energija e mnogu vetuva~ki resurs vo nekolku regioni vo Makedonija i dava mo`nost za zagrevawe na stanovi, oran`erii, zatopluvawe na sanitarna voda, su{ewe zemjodelski proizvodi i dr.

Vkupnata bruto potro{uva~ka na elektri~na energija iznesuva 8.468 GWh. So Prostorniot plan na R. Makedonija, vo 2010 god. spored niskata varijanta, potro{uva~kata e planirana da iznesuva 8.660 GWh dodeka spored visokata varijanta 10.950 GWh. Po kategorii na potro{uva~i, najgolemo u~estvo vo 2006 godina ima distributivnata potro{uva~ka so 51%.

Tabela: Potro{uva~ka na el.energija (vo GWh)

Direkni potro{uva~i 2133Distributivni potro{uva~i 4628Vkupni zagubi 1544Izvoz 163Vkupno 8468



Grafikon: Struktura na potro{uva~ka na elektri~na energija

Direkni potro{uva~i

Distributivnipotro{uva~i

Vkupni zagubi

Izvoz

Vo direknite potro{uva~i najgolemo u~estvo imaat golemite

potro{uva~i: Feni (29%), Silmak (27%) i Energetika (19%). Od Energetika so elektri~na energija se snabduvaat: AD "Makstil", "Ladna Valalnica", "Skopski leguri", "Valavnica za lenti i drugi potro{uva~i".

Tabela: Distributivna potro{uva~ka po kategorii (vo GWh)

Doma}instva 1-tarifa 1115Doma}instva 2-tarifa 1933Industrija 1-tarifa 163Industrija 2-tarifa 572Uli~no osvetluvawe 95Industrija 10(20)kV 678Industrija 35kV 63Industrija 35kV direkni 9Vkupno 4628

Grafikon: Distributivna potro{uva~ka po kategorii (vo GWh)

0

500

1000

1500

2000

2500

Dom

a}in

stva

1-ta

rif

a

Dom

a}in

stva

2-ta

rif

a

Ind

ustr

ija

1-ta

rif

a

Ind

ustr

ija

2-ta

rif

a

Uli

~no

osve

tluv

awe

Ind

ustr

ija

10(2

0)kV

Ind

ustr

ija

35kV

Ind

ustr

ija

35kV

dire

kni

Vo distributivnite potro{uva~i dominiraat doma}instvata so u~estvo od

66%. Od vkupno predadenata koli~ina od MEPSO od 5951 GWh, preku distribucijata naplateni se 4628 GWh. Razlikata od 1323 GWh ili 28,6% se dol`i na tehni~kite zagubi kako i na golemiot procent na nenaplatena elektri~na energija.



Za obezbeduvawe na potrebnite koli~ini, pokraj doma{no proizvodstvo, bea uvezeni zna~ajni koli~ini na el.energija (23%), koi go nadminaa celokupnoto proizvodstvo na hidroenergija vo Makedonija.

Tabela: Obezbeduvawe na elektri~na energija vo 2006 god. (GWh) Hidroenergija 1646Termoenergija 4911Uvoz 1923Vkupno 8480

Grafikon: Struktura na obezbeduvawe elektri~na energija vo 2006 god.

Hidroenergija Termoenergija Uvoz

Za uvezenata elektri~na energija potro{eni se zna~ajni devizni sredstva.

Bidej}i vo zemjite od na{eto opkruùvawe ima deficit na elektri~na energija, cenata na kupen MWh postojano raste i od 35 evra vo 2005 godina, porasna na 45 evra vo 2006 god., a na po~etokot od 2007 godina dostigna vrednost od 70 evra. Prose~nata cena na proizveden MWh od sopstvenite postrojki za proizvodstvo na elektri~na energija iznesuva 25 evra.

Elektrodistributivna mreà

Za postignuvawe pogolem kvalitet vo napojuvaweto so elektri~na energija ESM-EVN Makedonija instalira novi trafostanici i vodovi vo distributivnata mreà. So zgolemuvawe na brojot na trafostanici se podobruva doverlivosta vo rabotata i se namaluvaat tehni~kite zagubi vo mreàta.

Tabela: Izgradeni trafostanici, vodovi (35; 10 i 0,4 kV vo kilometri) vo ESM-EVN Podru`nica TS 35/10 kV 35 kV vodovi TS 10/0,4 kV 10 kV vodovi 0,4 kV vodovi 1 Tetovo 0 3 0 2.35 0.94 2 Veles 0 1 0 1,56 0 3 Negotino 0 1 0 0.40 0 4 Kavadarci 0 7 0 19.23 0 5 Valandovo 0 1 0 4.50 3.2 6 Del~evo 0 0 0 0 2 7 Vinica 0 0 0 0.00 0 8 Kratovo 0 0 0 5.50 2.3 9 Makedonski Brod 0 10 0 15.50 0

10 Probi{tip 0 1 0 6.00 1 11 Kumanovo 0 13 0 5.25 0.8 12 Sveti Nikole 0 1 0 16.30 2 13 Struga 0 12 0 4.32 5.579 14 Ohrid 0 4 14 7.70 8.2



15 Resen 0 4 0 0.96 0 16 Ko~ani 0 0 0 0.65 0.6 17 Radovi} 0 3 0 0.80 1.5 18 Strumica 0 7 0 1.50 1.746 19 [tip 1 3 1.45 7.60 3.38 20 Gostivar 0 8 0 1.45 1.5 21 Ki~evo 0 5 0 4.39 5.06 22 Berovo 0 2 0 0.35 2.15 23 Gevgelija 0 3 0 3.10 1.3 24 Kriva Palanka 1 0 0 2 3 25 Debar 0 0 0 4.00 0 26 Bitola 0 5 0 1.95 1.9 27 Prilep 0 6 0 1.50 2 28 Skopje 0 21 8.844 13.66 16.593 Vkupno 2 121 24.294 130.95 66.748

Vo odnos na prethodnata, vo 2006 godina izgradeni se {est pati pogolem

broj 10/0,4 kV trafostanici i 25% podolga 10 kV mreà, dodeka vo odnos na 35 kV vodovi izgradena e 7,7 pati pomala dolìna od ovie vodovi, a za 50% e namalena dolìnata na izgradenite 0,4 kV vodovi.

Prenosni i konektivni vodovi

Poslednive godini Makedonija e uvoznik na elektri~na energija, a i vo naredniot period se o~ekuva uvoz na zna~itelni koli~ini. Toa ja potencira va`nosta na me|usistemskite vodovi kon sosednite elektroenergetski sistemi.

Vo 2006 god. zapo~nata e realizacija na pove}e vodovi. Taka za 400 kV vodovi, [tip-makedonsko-bugarska granica i Bitola2-makedonsko-gr~ka granica, zavr{eni se del od zemjeni raboti, a napravena e tehni~ka dokumentacija za dvostraniot 110 kV vod Vrutok-Polog-Tetovo i 400 kV trafostanicata (pro{iruvawe) Skopje-5, napraveni se ekolo{ki planovi za vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Zapo~nata e gradba na dve 110 kV transformatorski postrojki, vo Vinica i Tearce.

Alternativni izvori na energija:

Osven iskoristuvaweto na geotermalnata energija za potrebite na nekolku korisnici vo ko~ansko, strumi~ko i vini~ko, vo Ko~ani realiziran e "Pilot proekt za iskoristuvawe na obnovlivite energii vo regionot na Ko~anska kotlina" vo ramkite na proekt-studijata "Utvrduvawe na potencijalnite mo`nosti za iskoristuvawe na obnovlivite energii vo regionot na Ko~anskata kotlina". Napravena e veternica-generator i solarni moduli so pomo{ na koi e izvr{ena transformacija na nekonvencionalnite i obnovlivi izvori na energija (veter i sonce) vo elektri~na energija koja {to }e se upotrebuva vo lokalnata zaednica.


Makedonija vo golem procent e zavisna od uvozot na elektri~na energija, potrebite rastat od godina vo godina, a ne se gradat novi energetski kapaciteti. Sè u{te ne e na povidok realizacija na proektot za gasifikacija, poradi {to najgolem del od doma}instvata strujata ja koristat za zatopluvawe. Sekoja godina se tro{at stotici milioni evra za uvoz na energensi, a istovremeno



nedovolno se koristat sopstvenite potencijali. Neophodno e pozabrzano da se realiziraat proekti za koristewe na takanare~enite alternativni energii, ne zapostavuvaj}i gi klasi~nite: jaglen, gas, vodenite potencijali i nuklearnata energija.

Analizite pokaùvaat deka se iskoristeni skromni 27% od hidropotencijalot na Makedonija, {to e re~isi dvojno pomalku od prosekot vo razvienite zemji (minimum 50%). So Studijata za mo`ni mali i mini hidroelektrani vo R. Makedonija, sogledani se mo`nosti za izgradba na 406 objekti so vkupna instalirana mo}nost od 258 MW i vkupno sredno godi{no proizvodstvo od 1094 GWh. Ministerstvoto za ekonomija objavi povik za dodeluvawe koncesii za izgradba na 60 mali hidroelektrani. So ovoj povik i so najava za drugi konkursi, se vr{i pridviùvawe vo pozitivna nasoka.

^lenkite na Evropskata Unija donesoa Direktiva so koja zemjite ~lenki do 2020 god. treba za 20% da go namalat ispu{taweto na jagleroden dioksid vo vozduh od nivoto vo 1990 god. i }e go zgolemat proizvodstvoto na struja od obnovlivi izvori na energija. Za da se dobliìme do barawata na direktivata, vo Makedonija treba da ivestira vo iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija bidej}i ima povolni mo`nosti za koristewe na son~evata i energijata na veter. So koristewe son~eva energija moè da se za{tedi i do 80% od potro{uva~kata na elektri~na energija vo doma}instvata. Vladata na R. Makedonija treba da definira ekonomski instrumenti za poddr{ka, fondovi i na~ini na implementacija.

Evropskata Unija ve}e odamna ja praktikuva energetskata efikasnost, odnosno racionalno i namensko tro{ewe na energijata, a {tedeweto energija e regulirano so direktiva. Efikasnoto koristewe na energensite moè da se pottiknuva so nivnata cena i so kreditnite linii so mnogu povolni uslovi. So zamena na starite svetilki vo domovite i po ulicite so novi energetski efikasni, moè da se za{tedi mnogu struja, istotaka treba da se primenuva termi~kata izolacija na domovite i dr.

Makedonija mora da investira vo energetskiot sektor bidej}i vo bliska idnina }e ima golem deficit na pazarot na elektri~na energija, zaradi {to se potenciraat se pove}e potrebite za instalirawe na novi energetski kapaciteti. Vo oblasta na energetikata ne treba da postojat nacionalni granici i pra{aweto na energija i strategiskiot razvoj na ovaa oblast treba da se temeli na regionalno, me|udràvno nivo. Za realizacija na investiciite vo ovoj sektor potrebni se vreme, pari, prate~ka infrastruktura, kako i stabilna politi~ka i ekonomska sostojba. Potrebno e kontinuirano investirawe vo energetikata, gradba i modernizacija na proizvodnite, prenosnite i distributivnite kapaciteti.

4.8. Vodostopanstvo i vodostopanska infrastruktura

Konceptot na odr`liv razvoj na edna zemja e usloven od nejzinite prirodni resursi i od nivnoto racionalno koristewe. Poseben akcent treba da se dade na vodite, mo`nostite za proizvodstvo na hrana i mo`nostite za proizvodstvo na energija. Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za "resurs" zavisi od mo`nostite za realizacija na odredeni vodostopanski re{enija. Vodata kako "resurs" ja ima mnogu pomalku od "prisutnite vodi". Vo planovite za koristewe na vodite treba da se ima sekoga{ vo predvid deka vo



idniot period potrebite od voda samo }e se zgolemuvaat, so {to "prisutnite" vodi koi }e moè da se koristat kako "resurs" za realizacija na odredeni vodostopanski re{enija samo }e se namaluvaat.

Vo tekot na 2006 god. zapo~na pointenzivna izgradba na dva zna~ajni vodostopanski objekti za R. Makedonija: pove}enamenskiot hidrosistem "Zletovica" i branata "Sv. Petka" na rekata Treska.

Vo zavr{na faza na gradba e branata "Lisi~e", iako se o~ekuva{e deka vo vtorata polovina od 2006 god. akumulacijata }e po~ne da se polni i vo tekot na 2007 god. da bide stavena vo funkcija.

Pove}enamenskiot proekt HS "Zletovica" e proekt od visok prioritet za realizacija vo R. Makedonija. Realizacijata e zapo~nata vo 2004 god. So izgradbata na HS "Zletovica" }e se ovozmoì vodosnabduvawe na preku 100.000 ìteli, navodnuvawe na 3.100 ha obrabotlivi povr{ini i godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 56,40h106 KWh.

HS "Zletovica" se sostoi od: – brana i akumulacija "Kneèvo"; – alimentacionen dovod od r. Kru{evi~ka; – alimentacionen dovod od rekite Emiri~ka i Vene~ka; – zafati i glavni dovodi za vodosnabduvawe na naselenieto vo

op{tinite Kratovo, Probi{tip, [tip, Sv. Nikole, Karbinci i Lozovo;

– zafati i glavni dovodi so mreà za navodnuvawe na 3.100 ha; – zafati, dovodi, cevkovodi i ostanati objekti za energetskite

objekti: HEC "Zletovo I", "Zletovo II" i "Zletovo III". Branata "Kneèvo" }e se izgradi na reka Zletovica vo blizina na seloto

Kneèvo, a 19,5 km vozvodno od naselenoto mesto Zletovo. Branata e so viso~ina od 75,5 m. Korisniot volumen na akumulacijata iznesuva 23,5 h106 m3.

So posebni alimentacioni dovodi vodite od rekite Ku~e{ka, Emiri~ka i Vene~ka }e se doveduvaat do akumulacijata "Kneèvo". Energetskiot potencijal na vodite od rekite Emiri~ka i Vene~ka pred da se ispu{tat vo akumulacijata }e se iskoristat preku HEC "Zletovo I". Vtorata centrala HEC "Zletovo II" se nadovrzuva na prvata centrala, koristejki gi ispu{tenite vodi od HEC "Zletovo I" i zafatenite prote~ni vodi od me|usliv. Tretata centrala HEC "Zletovo III" e vo prodolènie na vtorata centrala koristejki gi ispu{tenite vodi od HEC "Zletovo II", vodite zafateni od me|uslivot i vodite zafateni od rekata Zletovica.

Realizacijata na sistemot se predviduva da se odviva vo tri organizacioni celini ili t.n. "paketi".

Prviot "paket" {to zna~i izgradba na pristapen pat od Zletovo do branata vo dolìna od 20,0 km, e skoro realiziran.

Vtoriot "paket" {to podrazbira izgradba na branata Kneèvo so pridru`nite objekti, kako najvitalen objekt od HS, se o~ekuva da otpo~ne vo najskoro vreme i da bide zavr{en za 33 meseci.

Tretiot "paket" e izgradba na dovodnite cevovodi za vodosnabduvawe na [tip i Sveti Nikole so dolìna od 57 km. I nivnata izgradba se o~ekuva da po~ne vo najskoro vreme i da bide zavr{ena vo rok od 24 meseci.

Vo tekot na 2006 god. realizirani se slednite aktivnosti:



– Izgraden e pristapniot pat od Zletovo do branata vo dolìna od 20,0 km. Asfaltirani se 18,0 km, a ostanatite 2,0 km }e se zavr{at vo 2007 god.;

– Izgradeni se dvata mosta preku Emiri~ka i Zletovska Reka; – Zavr{ena e izvedbata na dovodniot cevovod za vodosnabduvawe na

Probi{tip i Zletovo vo dolìna od 19,0 km; – Izgradena e limnigrafska stanica za hidrolo{ki merewe na rekata

Zletovica. Preostanuva nabavka i montaà na potrebnata oprema; – Na pozajmi{teto za kamen za izgradba na branata, od bezbednosni

pri~ini izvr{eno e izmestuvawe na 10 kV dalekuvod na bezbedna dale~ina od 400 m;

– Izvr{eno e izmestuvawe na nisko naponskata linija koja bi se nao|ala nad vodnoto ogledalo na idnata akumulacija Kneèvo vo dolìna od 250,0 m;

– Za komunikacisko povrzuvawe se postavuva za{titno crevo za postavuvawe na opti~ki kabel. Od vkupnata dolìna od 20 km postaveni se okolu 13,0 km;



Vo faza na gradba e branata "Sv. Petka" na rekata Treska. Namenata na akumulacijata e izramnuvawe na vodite od HEC "Kozjak", za proizvodstvo na elektri~na energija, obezbeduvawe voda za navodnuvawe na Skopsko Pole i za industrijata vo gradot Skopje.

Vo tekot na 2006 god. izgraden e pristapniot pat do branata vo dolìna od 10,5 km i izgradeni se objektite na evakuacionite organi:

– [ahten prelivnik i preliven tunel. Prelivnikot e so kapacitet od 1200 m3/sek, prelivniot tunel e so dolìna od 285,0 m i dijametar od 9,4 m;

– Temelniot ispust so kapacitet od 158 m3/sek se gradi; – Opto~en tunel so kapacitet od 100 m3/sek i dolìna od 30,95 m.

Branata Lisi~e e vo zavr{na faza na gradba. Nejzinata gradba e po~nata vo 1991 god. i realizacijata na grade`nite raboti se odviva{e vo zavisnost od raspoloìvite sredstva. Izgradbata na zemjeno nasipanata brana so pridru`nite objekti e zavr{eno, se dovr{uva instaliraweto na hidromehani~kata oprema. Izgraden e i cevovodot vo dolìna od 1,2 km koj gi povrzuva objektite na branata so izgradeniot 20 km cevovod kon gradot Veles. Osnovna namena na vodite od akumulacijata e obezbeduvawe voda za naselenieto i industrijata vo Veles i osum naseleni mesta i navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini.

Vo razvojniot period do 2020 god. so Prostorniot plan na Makedonija predvideno e site naseleni mesta da imaat izgradeno vodosnabditelni sistemi, odnosno sekoj ìtel da ima pristap do kvalitetna voda za piewe. Planiraweto na razvojot na vodosnabditelnite sistemi zna~i pro{iruvawe i odrùvawe na postojnite sistemi za vodosnabduvawe, zafa}awe na novi izvori na voda (podzemni vodi, izvori, povr{inski voda), odrùvawe, pro{iruvawe i rekonstrukcija na postojnata mreà.

Vo 2006 god. prevzemeni se aktivnosti vo 121 selo za izgradba ili pro{iruvawe na vodosnabditelnite sistemi, {to e pomalku vo odnos na 2005 god. koga bea prevzemeni aktivnosti vo 168 sela. Vo izminatata godina izgradeni se 47 vodosnabditelni sistemi (za razlika od 2005 god. koga se izgradeni vo 106 sela), vo faza na izgradba se 38 i vo 36 sela izvr{eno e pro{iruvawe na postoe~kata vodosnabditelna mreà.

Vo gradovite prevzemeni se aktivnosti glavno za pro{iruvawe i rekonstrukcija na postoe~kite sekundarni vodosnabditelni mreì.

So Prostorniot plan na R. Makedonija e zacrtano kako prioritet da bide za{titata na podzemnite i povr{inskite vodi od zagaduvawe so otpadni vodi, preku izgradba na pre~istitelni stanici. Vo izminatata godina ne e izgradena nitu e zapo~nato so izgradba na pre~istitelni stanici vo gradovite kako golemi zagaduva~i so komunalni i industriski otpadni vodi. Pre~istitelnata stanica za gradot Kumanovo, koja se grade{e vo izminatiot period, vo 2006 god. e pu{tena vo funkcija

Kako pozna~ajno moè da se izdvoi izgradbata na kolektor i pre~istitelnata stanica za za{tita na vodite od akumulacijata "Mladost", kako lokalitet koj e zna~aen za razvojot na turizmot i za gradot Veles i za Republikata.

– Za za{tita va vodite na ezeroto Mladost izgradena e pre~istitelna stanica so kapacitet od 1500 E@ vo koja }e se pre~istuvaat



otpadnite vodi od s. Sojaklari, Otovica, lokalitet ezero Mladost i Nova~ani

Izgradeni se pre~istitelni stanici za pet sela. – Vo Krivoga{tani vo zavr{na faza e izgradbata na pre~istitelna

stanica so kapacitet od 32000 E@ – Vo op{tina Del~evo izgradena e pre~istitelna stanica za selo

Traboviti{te – Vo op{tina Demir Hisar za s. Sopotnica izgradena e pre~istitelna

stanica so kapacitet od 1000 E@. Izgradbata e zapo~nata vo 2005 god.

– Vo op{tina Probi{tip izgradena e pre~istitelna stanica so kapacitet od 5000 E@ za selata Zletovo i Ratavica koja se u{te ne e vo upotreba

Izgradba ili pro{iruvawe na kanalizacioni mre`i se odviva vo vkupno 67 sela, za razlika od 2005 god. koga bea prevzemeni aktivnosti vo 77 sela. Vo 31 selo zavr{ena e izgradbata na kanalizacionite stemi, vo 25 sela se vo faza na izgradba i vo 11 sela pro{ireni se kanalizacionite mre`i.

Vo razvojot na sistemite za navodnuvawe so Prostorniot plan zacrtano e: rekonstrukcija i rehabilitacija na postojnite sistemi, dogradba na postojnite sistemi i izgradba na novi sistemi.

Vo oblasta na navodnuvaweto na obrabotlivite povr{ini, so podr{ka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, zapo~nati se pozna~ajni aktivnosti za rekonstrukcija na sistemite za navodnuvawe vo Ju`niot region na rekata Vardar. Opfateni se ~etiri nezavisni sistemi:

– Vo op{tinite Gevgelija i Valandovo zapo~nata e rekonstrukcija na sistemite za navodnuvawe koi gi opfa}aat povr{inite na selata Miravci, Davidovo i Miletkovo, na povr{ina od 500 ha;

– Vo op{tina Udovo, opfateni se obrabotlivite povr{ini na selata Brajkovci, Balinci i Marvinci, kade e zapo~nata rekonstrukcija i izgradba na novi sistemi za navodnuvawe na povr{ina od 465 ha;

– Vo op{tina Gevgelija zapo~nata e rekonstrukcija na sistemite za navodnuvawe koi gi opfa}aat povr{inite na selata Negorci i Predjci, na povr{ina od 540 ha;

– Vo op{tina Bogdanci zapo~nata e rekonstrukcija na sistemot "Paqurci" koj gi opfa}a povr{inite na selata Stojakovo, \avato i na Bogdanci na povr{ina od 1100 ha.

Del od sistemite za navodnuvawe se i malite akumulacii. Vo op{tina Novaci napraven e napor za obezbeduvawe dopolnitelni koli~ini voda za navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini so izgradba na mala monta`na akumulacija na Crna Reka vo atarot na s. Dobromiri.

Vo 2005 god zapo~nata e gradba na dve mali akumulacii vo op{tinite Gevgelija i Krivoga{tani, koi vo 2006 god. treba{e da bidat vo funkcija.

Vo op{tina Gevgelija poradi nedostig na sredstva zaprena e izgradbata na mini akumulacijata Sarander kaj s. Moin, a vo op{tinata Krivoga{tani poradi neobezbedena dokumentacija za gradba zaprena e izgradbata na akumulacijata Godivje.

Vo izgradbata na regulacii na rekite e napraveno mnogu malku. Vo tekot na 2004 i 2005 god. se poplavija golemi povr{ini na obrabotlivo zemji{te i




golem broj na materijalni dobra pretrpea {teta. Pri~inata za toa be{e nedovolno odrùvawe na sistemite za odvodnuvawe, no i nereguliranite re~ni korita ili neodrùvawe na ve}e reguliranite re~ni korita.

Direkcijata za za{tita i spasuvawe vo sorabotka so Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo tekot na 2006 god., prevzemaa aktivnosti za ~istewe na odvodnite kanali i vodotecite na teritorijata na R. Makedonija:

– Na teritorijata na Skopskiot region izvr{eno e ~istewe na glavnata i sekundarnata razvodna mreà na odvodnite kanali vo dolìna od 51,150 km;

– Vo Tetovskiot region is~isteni i prodlabo~eni se koritata na rekite Vardar, Bistrica i saniran e kanalot Radiovce - Bistrica vo dolìna od 12,060 km;

– Vo Kumanovskiot region is~isteni i prodlabo~eni se koritata na rekite Kumanovska, Lipkovska i Kowarka vo vkupna dolìna od 7,88 km;

– Vo Valandovskiot region is~istena i prodlabo~ena e Anska Reka, odvodniot kanal Valandovski Oranèrii vo dolìna od 10,350 km;

– Za Ko~anskiot region Is~isteni i prodlabo~eni se rekite Orizarska, Ko~anska, Zrnovska, Moro{ka i obodniot kanal vo vkupna dolìna od 18,70 km;

– Vo Strumi~kiot region is~isteni i prodlabo~eni se koritata na rekite Trkajna, Strumica i Vodo~ica, poroite Svetlijski i Boi Dol vo vkupna dolìna od 13,65 km;

– Vo Gevgeliskiot region is~isteni i prodlabo~eni se koritata na rekite Kowska, Sermeninska i Petru{ka so vkupna dolìna od 2,83 km;

– Vo Pelagoniskiot region is~istena e glavnata i sekundarnata razvodna mreà vo dolìna od 19,5 km;

– Vo Ohridskiot region is~isteni i prodlabo~eni se vodotecite Slatinski, Velme{ko-Bel~iski, Koselski i Letni~ki vo vkupna dolìna od 5,5 km;

– Vo Stru{kiot region is~isteni se odvodnite kanali vo dolìna od 4,0 km;

– Vo Makedonsko Brodskiot region prodlabo~ena i pro{irena e rekata Treska vo dolìna od 0,3 km;

– Vo reonot na op{tina Plasnica is~isteni i prodlabo~eni se suvodolici vo dolìna od 2,4 km;

– Vo Demir Hisarski region is~isteni i prodlabo~eni se rekite Stara Reka i Crna Reka, suvodolicite vo s. Sopotnica, Strugovo i Obednica vo dolìna od 9,3 km.


Tabela: Pregled na promenite nastanati vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura vo Republikata

Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii

1 Ara~inovo

1. Vo zavr{na faza e izgradbata na vodosna bditelniot sistem za Ara~inovo zapo~nat vo 2004 god. 2. Vo izgradba e vodovod za s. Orlanci

2 Berovo

1. Pro{iren e postoe~kiot vodosnabditelen sistem za Berovo so izgradba na dovod vo dol . od 0,7 km, sekundarna mre a vo dol . od 0,825km

1. Zavr{ena e izgradbata na fekalnata kanalizaciona mre a za s. Rusinovo, koja e zapo~nata 2005 god. 2. Izgradena e sekundarna kanalizaciona mre a vo dol od 1,65 km za za{tita na Berovsko Ezero. (Vo 2005 god izgraden e kolektor vo dol . od 1,5 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 500 E@ vo mestoto Linako).

3 Bogdanci

1. Vo izgradba e fekalna kanalizacija vo s. \avato, kako kontinuirana aktivnost od 2005 god za izgradba na zaedni~ki sistem so pre~istitelna stanica za s. Stojakovo i Bogdanci

4 Bogoviwe

1. Vo izgradba e fekalna kanalizacija vo s. Pirok

1. Izvr{ena e regulacija na re~noto korito vo selo Kamewane vo dol ina od 0,25 km




5 Bosilevo

1. Vo tek na gradba e vodosnabditelna mre a vo selata Robovo i Ednoku}evo so vkupna dol ina od 5,7 km.

1. Regulirana e [tu~ka Reka vo dol ina od 2,0 km 2. Izvr{eno e ~istewe na Monospitovski kanal vo dol . od 11 km.

6 Bitola

1. Izgraden e lokalen vodovod za selo Ostrec

1. Izgraden e kolektor za otpadni vodi vo dol . od 4,0 km Begova e{ma-Pelister 2. Vo izgradba e fek. knalizacija za naselba Dovlexik vo Bitola

7 Brvenica 1. Vo izgradba e vodovod za s. elopek

8 Valandovo

9 Vasilevo

1. Izgraden e sistemotza vodosnabduvawe na Vasilevo, Grado{orci i Angelci od akumulacijata "Turija", koj e otpo~nat vo 2005 god. Sistemot se sostoi od dovoen cevovod vo dol ina od 4,77 km, sekundarna mre a vo dol . od 15,0 km, rezervoar od 700 m3 i filternica so kapacitet od 30 l/sek. 2. Vo zgradba e vodovod vo s. Dobro{inci

10 Vev~ani




11 Veles

1. Izgraden e kolektor Sojaklari,-Otovica- ezero Mladost - Nova~ani vo dol . od 1,3 km i pre~istitelna stanica so kapacitet 1500 E@ 2. Pro{irena e sekundarnata kanal. mre a vo s. Sojaklari so izgradba na kolektor vo dol . od 0,94 km.; 3. Izgraden e kolektor vo s. Crkvino vo dol . od 1,3 km.; 4. Izgraden e kolektor vo s.

olo{evo vo dol . od 2,4 km.;

12 Vinica

1. Izgraden e vodovod za s. Dragobra{te so rezervoar i dovod vo dol . od 3,23 km.. 2. Pro{iren e vodosnabditelniot sistem vo s. Jakimovo so izgradba na dovod od 0,85 km, sekundarna mre a od 0,65 km i rezervoar od 250 m3.

1. Regulirana e Grade~ka Reka so za{tita od 50 god voda.

13 Vrane{tica

14 Vrap~i{te 1. Izgraden e rezervoar za s. Toplica.

2. Vo izgradba e fek. knalizacija za s. Galate

15 Gevgelija

1. Pro{irena e sek. fekalna kanalizacija vo gradot Gevgelija 2. Vo izgradba e fek. knalizacija za s. Negorci

16 Gostivar 1. Izgraden e dovod za s. D.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Jelovce

17 Gradsko

1.Izgraden e rezervoar od 250 m3 za Gradsko 2. Izgraden e rezervoar od 250 m3 za s. G. i~evo 3. Pro{iren e vodosnabditelniot sistem za s. Ulanci so novi bunari, dovod od 1 km, i sekundarna mre a od 2km.

18 Debar

1. Izgraden e cevovod vo dol ina od 4 km za selata Xepi{te i Oti{ani, zapo~nata vo 2005 god. 2. Sanacija, rekon strukcija i dogradba na vodovod za s. D. Kosovrasti

1. Izgradena e fek. kanal. vo dol ina od 0,7 km vo gradot Debar 2. Izgradena e atm. kanal. vo dol od 0,24 km vo gradot

19 Debarca

1. Vo izgradba e regionalen vodovod za selata: G. i D. Sredore~ie, Grko Ple, Novo Selo, Le{ani i Bel~i{ta

1. Vo tek e izgradba na fek. kanalizacija za s.Bel~i{ta so pre~istitelna stanica, 2. Izgradena e fek. kanalizacija za s. Orovnik vo dol ina od 0,689 km

20 Del~evo

1. Pro{iruvawe na vodovodnata mre a za Del~evo vo do dol . od 0,8 km.

1. Izgraden kolektor vo Del~evo vo dol . od 0,78 km. 2. Izgradena e fek. kanalizacija vo gradot so dol ina od 1,24 km. 3. Izgradena e fek. kanal. mre a za s. Traboviti{te vo dol ina od 4,3 km, zapo~nata vo 2005 god. Izgradena e i



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii pre~istitelna stanica.

21 Demir Kapija

1. Izgradena e fek. kolektor za s. Kore{nica vo dol . od 0,96 km. Vodite se ispu{taat direktno vo r. Vardar. 2. Pro{irena e fek. kanal. mre a vo Demir Kapija za 0,25 km.

22 Demir Hisar

1. Izgraden e dovod na voda za selo Radovo vo dol . od 1,0 km i rezervoar od 15 m3

2. Izgraden e dovod na voda za selo Za{le vo dol . od o,72 km. 3. Izgraden e potisen cevovod za s. Pribilci vo dol . od 2,5 km

1. Izgradena e kanalizaciona mre a za s. Sopotnica vo dol ina od 4,2 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 1000 E@. Izgradbata e zapo~nata vo 2005 god. 2. Za selata Suvodol i Kutretino izvedeno e 1,0 km od kolektorot, a vo faza na priprema e izvedba na ostanatiot del so pre~istitelna stanica

1.Regulirana e rekata vo s. @ur~e vo dol . od 0,5 km (I faza) 2. Regulirana e rekata vo s. Obednik vo dol . od 0,5 km (I faza) 3. Regulirana e rekata vo s. Sopotnica, vo dol . od 0,6 km

23 Dojran

1. Izgraden e vodovoden sistem za Nov Dojran: dovod vo dol od 1,5 km, sekundarna mre a vo dol . od 10 km, pumpna stanica i rezervoar od 500 m3. 1. Pro{irena e vodovodnata mre a za s. \op~eli, so izgradba na pumpna stanica i rezervoar od 100 m3.

1. Pro{irena e kanalizacionata mre a vo Nov Dojran so izgradba na sekundarna mre a od 1,2 km.

24 Dolneni 1.Izgradena e kanalizaciona



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii mre a vo s. Debre{te vo dol ina od 7,5 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 1000 E@. Aktivnosta e zapo~nata vo 2005 god. 2. Vo izgradba e fek. knalizacija za s. La ani

25 Drugovo

1. Izgraden e cevovod vo dol . od 2,4 km za s. malo Crsko 2. Vo faza na izgradba se vodosnabditelnata mre a za s. Du{ogubica so dovod vo dol . od 1,098 km, sek. mre a so dol od 1,56 km i rezervoar od 50 m3. 3. Vo faza na izgradba se vodosnabditelnata mre a za s. Judovo so dovod vo dol . od 2,297 km, sek. mre a so dol od 0,712 km i rezervoar od 100 m3. 4. Vo faza na izgradba se vodosnabditelnata mre a za s. Malkoec so dovod vo dol . od 1,162 km, sek. mre a so dol od 2.31 km i rezervoar od 40 m3.

26 @elino

27 @upa 1. Pro{irena e fek.

kanal.mre a za Centar @upa i s. G. Papradnik. Izgraden e



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii kolektor so dol . od 1,165 km i sekundarna mre a so dol . od 0,257 km. 2. Izgraden e kolektor za otpadni vodi so dol . od 1,888 km i skundarna fek.mre a so dol . od 0,997 km vo s. @itneni., so {to e zaokru ena izgradbata na sek. mre a zapo~nata vo 2005 god.

28 Zajas 2. Vo izgradba e fek.

knalizacija za s. G. Strogomi{te

29 Zelenikovo

30 Zrnovci

1. Vo faza na gradba e sistem za vodosnabduvawe na s. Zrnovci od Zrnovska Reka, so filter stanica, dovod vo dol . od 1,2 km i sekundarna mre a od 20 km

1.Vo Zrnovci vo faza na gradba e fek. kanalizacionen sistem so kolektor vo dol . od 6 km i skeundarna mre a so dol . od 12 km. Recipient e Zrnovska Reka

31 Ilinden

1.Vo faza na gradba e sekundarna vodovodna mre a z Tekija vo dol . od 2,5 km. 2. Vo faza na gradba e dovod za s. Bu~inci vo dol . od 0,7 km. 3. Vo tek na doizgradba e primarniot cevovod od RVS "Jurumleri"kon s. Mralino, Kadino i



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Bunarxik, vo dol . od 7,65 km.

32 Jegunovce

1. Pro{iren e sistemot za vodosnabduvawe na s. Kopance, preku izgradba na dovod od 0,8 km, sekundarna mre a so dol . od 4,5 km i rezervoar od 200 m3.

1. Izvr{eno e ras~istuvawe i pro{iruvawe na re~noto korito na Vardar vo atarot na s. Raotince i Tudence vo dol . od 7,0 km

33 Kavadarci

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Resava so dovod od 4,2 km od "Lukar". Sekundarnata mre a se predviduva da se izgradi vo 2007 god.

1.Izvr{ena e rekonstrukcija na fek. kanalizacija vo Kavadarci vo dol . od 2,75 km 2. Izgradena e uli~na atm. kanalizacija vo Kavadarci vo dol . od 1,18 km. 3. Vo tek e izgradba na fek. kanalizacija za s.Konopi{te

34 Karbinci

1. Izgraden e vodovod vo s. Oxalija vo dol . od 1,35 km

1. Izgradena e fek. kanalizacija vo s. Radawe vo dol od 2,15 km. Vodata bez pre~istuvawe se ispu{ta vo r. Radanska

1. Izvr{ena e regulacija na Kozja~ka Reka vo s. Karbinci vo dol . od 0,465 km

35 Ki~evo 36 Kon~e

37 Ko~ani

1. Vo s. Orizari izgradena e sek.undarna fek.alna kanalizaciona mre a vo dol . od 0,72 km. 2. Vo s. Trkawa izgradena e sek.undarna fek.alna



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii kanalizaciona mre a 3. Vo izgradba e fek. knalizacija za s. Priba~evo

38 Kratovo

39 Krivoga{tani

1. Pro{irena e sekundarnata vododovodna mre a za 2,6 km vo s. Borotino 2. Pro{iren e sistemot za vodosnabduvaw e so izgradba na bunar so kapacitet od 5-6 l/sek za s. Slavej

1. Vo Krivoga{tani izgraden e kolektor vo dol . od 2,5 km . Pre~istitelnata stanica e so kapacitet od 3200 E@ i e vo zavr{na faza na gradba.

40 Kriva Palanka

1. Izgraden e rezervoar od 150 m3 za s. Konopnica kako del od sistemot za vodosnabduvawe na seloto zapo~nat vo 2005 god. 2. Pro{iren e sisemot za vodosnabduvawe za Baglak 3

1. Pro{iren e kanalizacioiot sistem vo s. Tre{ten Dol so so izgradba na kolektor vodol . od 0,39 km.

41 Kru{evo

1. Izgraden e dovod vo dol . od 1,0 km za vodosnabduvawe na s. Jakrenovo 2. Izgraden e rezervoar za s. Milo{evo

1. Prevzemeni se merki za ~istewe na re~noto korito na Crna Reka , KO Bu~in

42 Kumanovo

1. Izgradba na fek. kanalizacija za s. Lopate 2. Izgradena e uli~na fek. kanalizacija Kumanovo

43 Lipkovo 1. Izgraden e vodovodna mre a vo s. Vaksince vo dol . od 4,5 km.

1. Izgradena e kanalizaciona mre a za s. Opaje vo dol ina od 2,0 km



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 2. Vo s. Orizare, Slup~ane i Lipkovo vo faza na gradba se vodovodnite mre i, zapo~nati vo 2005 god. Vkupno e izgradeno 4,0 km.

44 Lozovo

1. Pro{ireni se vodosnabditelnite sistemi za s. Milino i Karatmanovo so izgradba na pumpni stanici

1. Izgradeni se kolektori vo selata Karatmanovo i Durfulija

45 Mavrovo i Rostu{e

1. Izgraden e nov zafat i dovod od 2 km za s. Leunovo 2. Izgraden e nov zafat i rezervoar od 150 m3 za naselbata Mavrovi Anovi, kako del od aktivnostite za izgradbana vodosnabdi telen sistem za seloto, zapo~nata vo 2005 god. 3. Izgradena e sekundarna mre a vo dol . od 2 km. za s. Skudriwe

1. Vo tek na izgradba e sistem za odveduvawe na otpadnite vodi od selata Skudriwe, Rostu{e, Velebrdo, Bitu{e, Trebi{te i @irovnica, {to e del od proektot za za{tita na vodite na rekata Radika. Grade nite raboti za pre~istitelnata stanica za @irovnica se zavr{eni, za Skudrwe se vo faza na gradba, a zaedni~kata pre~istitelna stanica za Rostu{e, Velebrdo, Bitu{e, i Trebi{te e vo po~etna faza na gradba.

46 M. Brod

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Rusjaci so zafa}awe na izvorska voda i izgradba na dovod vo dol . od 1,5, rezervoar od 50 m3 i



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii sekundarna mre a od 0,3 km

47 M. Kamenica

1. Izgraden e dovod vo dol . od 16 km od izvor Juru~ki grobi{ta za vodosna bduvawe na s. Dulica. 2. Pro{irena e sekundarnata vodovodna mre a vo M. Kamenica vo dol . od 1,3 km.

48 Mogila

1. Izgradena e dovod za s. Budakovo i Trap vo dol . od 3,5 km i sekundarna mre a vo dol . od 5,5 km (zapo~nata vo 2005 god.) 2. Izgradena e distributivna mre a za s. Mojno vo dol . od 4,7 km

1. Izgradena e fek. kanal. mre a vo s. Mogila. Vodite bez tretman se ispu{taat vo r. [emnica

49 Nagori~ane

50 Negotino

1. Izgraden e potisen cevovod i pumpna stanica vo dol . od 3,950 km za vodosnabduvawe na s. Dolni Disan

1. Vo tek e izgradba na fek. kanalizacija vo s. Voj{anci, (zapo~nata vo 2005 god).

51 Novaci

1. Izgradena e monta na mini akumulacija so visina 2,5 m, vo atar na s. Dobromiri na Crna Reka.

52 Novo Selo 1. Izgraden e rezervoar za 1. Izgradena e fek.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii vodosnabduvawe na s. Su{ica 2. Izgradba na sekundarna mre a vo s.Borisovo

kanalizacija vo Novo Selo vo dol ina od 2,5 km

53 Oslomej

1. Dovr{ena e izgradbata na fek. kanalizacija vo selata Srbica, Aran|el, Crvivci i Strelci, zapo~nata vo 2004 - 2005 god. 2. Vo izgradba e fek. knalizacija vo s. Strelci i Garani

54 Ohrid

1. Pro{irena e sekundarnata fek. kanalizacija vo gradot Ohrid i vo s. Pe{tani. 2. Izgraden e kolektor vo s. Podmoqe

55 Petrovec

1. Zapo~nata e izgradba na sekundarna mre a vo s. Petrovec, ]ojlija, R ani~ino i Ogwanci koi vo tekot na 2005 god. bea povrzani na RVS "Jurumleri"

56 Peh~evo 1. Vo izgradba e fek.

knalizacija vo s. Robovo

57 Plasnica

1. Pro{irena e vodosnabditelnata mre a vo selata Plasnica i Preglovo

58 Prilep 59 Probi{tip 1. Izgraden e vodovod za s. 1. Izgradena e me{ovita 1. Izgradeni se



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii Kukovo so sek. mre a od 2,1 km i rezervoar od 50 m3. 2. Izgraden e vodovod za s. Petre{ino so dovod vo dol od 3,3km i sek. mre a od 1,0km. 3. Izgraden e vodovod za s. Petre{ino so dovod vo dol od 0,5km , sek. mre a od 0,967 km i rezervoar od 30m3.

kanalizaciona mre a vo dol . od 23,187 km, zapo~nata vo 2005 god. 2.Vo s. Zletovo izgraden e kolektor vo dol . od 4,1 km na koj treba da sepriklu~i i s. Ratavica. Izgradena e i sekundarna mre a vo dol . od 0,662 km i pre~istitelna stanica so kapacitet od 5000 E@ koja se u{te ne e vo upotreba 3. Vo s. Strisovci izgraden e kolektor vo dol . od 0,866 km i sekundarna mre a vo dol . od 0,8km

otvoreni kanali zanavodnuvawe na 100 ha obrabotlivi povr{ini

60 Radovi{

61 Rankovce

1. Izvr{ena e regulacija, na edna strana, na Rankova~ka Reka i Golem Dol vo Rankovce vo dol ina od 0,1 km. (aktivnost zapo~nata vo 2005 god.)

62 Resen

1.Izvr{eno e pro{iruvawe na vodosnabditelnite sistemi za s. Sopotsko i D. Dupeni so zafa}awe na novi izvori i izgradba na dovododi

1.Selata Jankovec, Carev Dvor i Ezerani priklu~eni se na pre~istitelnata stanica "Ezerani". Izgradbata na fek. kanalizac. mre a e zavr{ena



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 2. Vo izgraba e vodosnabditelen sistem za s. Qubojno

vo 2005 god.

63 Rosoman

1. Izgraden e vodovod za s. Kru{evica 2. Vo izgradba e vodovod za Rosoman

64 Sveti Nikole

1. Zapo~nati se aktivnosti za izgradba na bunarsko podra~je za alternativno vodosnabduvawe na cv. Nikole vo atarot na s. Kne je

65 Skopje

1. Pro{irena e vodosnabditelnata mre a za visoka zona vo dol ina od 1,229 km i za niska zona vo dol . od 0,73 km.

1. Izgradena e sekundarna fek.alna kanlizaciona mre a vo dol . od 7,152 km 2. Izgradena e atmosferska kanlizaciona mre a vo dol . od 3,386 km so f 200, 400, 500 i 600 mm

66 Skopje - op{tina Centar

1. Izgradena e uli~na vodosnabditelna mre a vo dol ina od 0,593 km

1. Izgradena e kolektor f 700 vo dol od 0,163 km i ul. atmosferska kanalizacija vo dol ina od 0,391 km

67 Skopje - op{tina Aerodrom

68 Skopje - op{tina Gazi Baba

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Drma od bunari i dol ina na dovodot i sekundarnata

1.Izgradena e kanalizaciona mre a (kolektor i sek. mre a) vo naselba Hipodrom vo dol ina od 0,28 km.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii mre a od 3,05 km. 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Bula~ani od izvor, so dol . na dovodot od 4,7 km, sekundarnata mre a od 4,0 km. i 2 rezervoar i (100 m3) 3. Pro{ireni se postoe~kite vodosnabditeleni mre i vo naselbite Keramidnica i Hipodrom za vkupno 0,76 km.

69 Skopje- op{tina \or~e Petrov

1.Izgraden e dovod za vodosnabduvawe na s. Ku~kovo vo dol . od 1,2 km so rezervoar od 100 m3, i pumpna stanica

1. Izgraden e kolektor za odveduvawe naotpadnite vodi f 6 00 i dol . od 0,68 km vo s. Volkovo

70 Skopje- op{tina Kisela Voda

71 Skopje- op{tina Karpo{

72 Skopje- op{tina Saraj

1.Vo s.Bukovi} izvedena e vodosnabditelna mre a vo dol . od 5,4 km . 2. Vo s.Laskarce izvedena e vodosnabditelna mre a vo dol . od 6,4 km.

1. Vo s. Kondovo vo prva faza na izgradba e fek. kanalizacija so pre~istitelna stanica

73 Sopi{te 1. Vo faza na izgradba e RVS "Pati{ka Reka" za

1. Izvr{eno e izgradba na fek. kanal. mre a za



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii vodosnabduvawe na selata Pati{ka Reka, Mal~i{te, Markova Su{ica, Jabolci, N. Breznica, D. i G. Sowe.

Sopi{te, kolektor vo dol ina od 4,5 km i mre a vo dol . od 2 km.

74 Staro Nagori~ane

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na Mlado Nagori~ane: dva bunari, dovod vo dol od 4,0 km, sekundarna mre a vo dol . od 13,0 km i rezervoar od 500 m3 so pumpna stanica 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. Strezovce i Vojnik: eden bunar, dovod vo dol od 0,5 km, sekundarna mre a vo dol . od 10,0 km i rezervoar od 50 m3 3. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe na s. @egwane, Stepance i Karlovce: eden bunar, dovod vo dol od 0,2 km, i rezervoar od 50 m3 so pumpna stanica 4. Vo izgradba e vodovod za s. Oblavce

75 Struga

76 Strumica

1. Vo tek na izgradba e vodovod za s. Gabrovo, so zafa}awe na voda od izvor, izgradba na dovod vo dol . od 0,28 km i sekundarna



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii mre a vo dol . od 5,036 km. 2. Vo tek na izgradba e vodovod za s. Banica, so zafa}awe na voda od akum. Turija, izgradba na dovod, pumpna stanica i sekundarna mre a., zapo~nato vo 2005 god. 3. Izvr{eno e pro{iruvawe vodosnabditelniot sistem za s. Bansko so zafa}awe na voda od izvori, izgradba na dovod vo dol . od 0,887 km i rezervoar od 300 m3.

77 Studeni~ani

1. Pro{irena e vodovodna ta mre a i izgraden e rezervoar od 460 m3 za s. Studeni~ani kako II faza

78 Tearce

1. Izgradena e sekundarna vodovodna mre a vo dol . od 4,7 km za s. Dobro{te od vkupno 8,3 km. 2. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe, otpo~nat 2005 god., za s. Tearce, Pr{ovce i Glo|i so zafa}awe na voda od r. Bistrica, dol . od dovodot od 2,53 km, rezervoa r za s. Tearce od 513 m3 i filternica za s. Tearce so kapacitet od 52,16 l/sek.



Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii 1. Izgraden e vodovod vo dol . od 1,27 km za s. Selce so zafa}awe na voda od izvor m.v. "Rokope~", zapo~nato vo 2005 god.

79 Tetovo

80 a{ka

1. Izgraden e bunar i dovod za voda vo dol . od 1.75 km za s. Stari Grad. 2. Izgraden e bunar, pumpna stanica, dovod za voda vo dol . od 2,75 km, rezervoar od 100 m3, i sekundarna mre a vo dol . od 4,09 km za s. Omorani. 3. Pro{iren e vodosnabditelniot sistem vo s. Sogle so izgradba na bunar i dovod vo dol . od 1,5 km. 4. Pro{iren e vodosnabditelniot sistem vo s. Mokreni so zafa}awe na voda od izvor,izgradba na dovod vo dol . od 3,2km, sekundarna mre a so dol ina od 0,92 km, rezervoar od 50 m3., zapo~nati vo 2005 god. 5. Pro{iren e vodosnabditelniot sistem vo s. \eris so zafa}awe na voda od izvor,izgradba na dovod vo dol . od 0,6 km i

1. Izgradena e sekundarna fek. mre a vo s. Teovo vo dol . od 0,378 km


n izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 godina


Op{tina Vodosnabduvawe Odveduvawe na otpadni vodi Navodnuvawe Regulacija na reki Za{tita od erozija Akumulacii pumpna stanica.

81 e{inovo Oble{evo

1. Izvr{eno e pro{iruvawe na kanalizacionata mre a vo s. Oble{evo vo dol . od 1,1 km. 2. Izvr{eno e pro{iruvawe na kanalizacionata mre a vo s. e{inovo vo dol . od 0,2 km.

82 u~er Sandevo

1. Izgraden e sistem za vodosnabduvawe, na mestoto

etiri Vodeni~ki i Sv. Arhan|el , koj se sostoi od dovod vo dol . od 12 km i sekundarna mre a vo dol od 12 km.

83 [tip

1. Izgraden e del od sistemot za vodoosna bduvawe za s.Laskavica i Baltalija vo dol od 1,7 km., zapo~nat vo 2005 god

2. Vo izgradba e fek. knalizacija za Star Karaorman

84 [uto Orizari

1. Izgraden e fekalniot kolektor vo dol od 3,2km, aktivnost zapo~nata vo 2005 g 2. Izgraden e atm. kolektor vo dol ina od 1,7 km za zafa}awe na atm. vodi od povr{ina od 415 ha, aktivnost zapo~nata vo 2005 g 3. Izgraden e na atm. sobiren kanal od 1,5 km koj }e se priklu~i vo Serava.

Godi{e

Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god.

Dolgoro~noto planirawe i realizacijata na aktivnostite vo oblasta na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura i ponatamu treba da se odviva vo pravec na:

– Oformuvawe na za{titni zoni okolu sega{nite i planiranite izvornici za vodosnabduvawe (izvori, podzemni vodi i slivni podra~ja na povr{inskite vodi), so cel da se za~uva kvalitetot na vodite;

– Za~uvuvawe na prostorot predviden za izgradba na dovodite za voda za vodosnabduvawe i navodnuvawe, so poseben akcent na regionalnite i magistralnite sistemi;

– Za{tita na prostorot predviden za izgradba na akumulacii preku zabrana na izgradba na objekti i prevzemawe na bilo kakvi aktivnosti so koi }e dojde do degradirawe na prostorot;

– Za{tita na slivnite podra~ja na postojnite i predvidenite akumulacii so prevzemawe na soodvetni antierozivni merki i regulacioni merki;

– Izgradba na uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi od naselenite mesta i od industrijata;

– Zabrana na izgradba na industriski i drugi objekti koi produciraat otpadni vodi vo slivovite na povr{inskite vodoteci koi se predviduvaat za vodosnabduvawe;

– Za{titata na zemjodelskoto zemji{te i ograni~uvawe na transformacija na zemji{teto od I - IV klasa vo nezemjodelsko zemji{te.

4.9. Za{tita na ìvotnata sredina

Konceptot na za{tita na ìvotnata sredina utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija predviduva merki za sanacija, revitalizacija i prevencija koi se odvivaat preku posebni programi i planovi za za{tita na mediumite na ìvotnata sredina: vodite, vozduhot, po~vata, biodiverzitetot, za{tita od bu~ava, upravuvawe so cvrstiot otpad, {umite, tehni~ko-tehnolo{ki akcidenti i dr.

Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina soglasno Zakonot za ìvotnata sredina, se griì za obezbeduvawe i vospostavuvawe na bazata na podatoci za sostojbata i kvalitetot na ìvotnata sredina, preku sobirawe, obrabotka, sistematizirawe, ~uvawe, iskoristuvawe, distribucija i prezentirawe na podatoci dobieni od dràvnata mreà na monitoring.

Od informativniot sistem se obezbeduva: baza na relevantni podatoci, seopfatni, to~ni, javno dostapni informacii za sostojbata na prirodata, sostojbata, kvalitetot i za trendovite vo site mediumi i oblasti na ìvotnata sredina, kako i predviduvawa so tehnikite na modelirawe.

Vozduh

Od po~etokot na 1950-te godini emisijata na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot od zagaduva~i intenzivno se zgolemi kako rezultat na brziot



industriski rast i zgolemuvawe na patniot soobra}aj. Prirodnite izvori na aerozagaduvawe kakvi {to se vulkanskite erupcii, {umskite poàri i erozijata se pomalku od 2% od vkupnite emisii predizvikani od ~ove~kite aktivnosti.

Vo dene{no vreme vozduhot koj go di{eme e sî po~esto zagaden. Ova vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i vrz degradacijata na ìvotnata sredina.

Monitoringot na kvalitetot na vozduhot pretstavuva su{tinska zada~a vo ramkite na upravuvaweto so ìvotnata sredina i sredstvo koe se upotrebuva za da se podobri kvalitetot na vozduhot i ìvotnata sredina.

Rezultatite od monitoringot treba da bidat osnova za idnite odluki vo odnos na podgotvuvawe na planovi i prevzemawe na konkretni akcii, kako i da se iskoristat za informirawe na javnosta.

Vo septemvri 2004 godina e usvoen noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh.

Bidej}i seu{te nema doneseno podzakonski akti za grani~ni vrednosti prema EU direktivite, za sporeduvawe na podatocite se koristi ~len 4 od stariot Zakon za za{tita na vozduhot od zagaduvawe "Sl.vesnik na RM", br. 20/74, taka da site podatocite koi se dobivaat se sporeduvaat so MDK (Minimalno dozvoleni koncentracii), a za onie koncentracii na zagaduva~ki supstanci za koi spored Zakonot nema MDK, se koristat Direktivite na EU.

Maksimalno dozvoleni koncentracii Zagaduva~ki supstanci

Poedine~na Srednodnevna Sulfur dioksid - SO2 500 μg/m3 150 μg/m3

âd 150 μg/m3 50 μg/m3

Azoten dvooksid - NO2 85 μg/m3 85 μg/m3

Suspendirani ~esti~ki vo vozduhot - SPM (EU direktiva 80/779/EEC)

120 μg/m3

Ozon - O3 110 μg/m3

(EU direktiva 92/72/EEC) Jaglen monoksid - CO 3 mg/m3 1 mg/m3

Inerten prav 300 mg/m3

Olovo 0.0007 mg/m3

Pokraj Noviot zakon za kvalitet na ambientniot vozduh, podgotvena e i

usvoena na sednica na Vlada Uredbata za grani~ni vrednosti za zagaduva~i vo vozduhot i pragovi na alarmirawe, koja e prv podzakonski akt za vozduhot harmoniziran so EU direktivite i noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh. Vo R. Makedonija monitoringot na kvalitet na vozduhot se vr{i so avtomatski fiksni monitoring stanici i ra~no so zemawe probi od odredeni merni mesta.

Mereweto na kvalitet na vozduhot go vr{at slednive institucii: – Zavod za zdravstvena za{tita (Skopje, Veles) – Uprava za hidrolo{ki raboti (Skopje, Berovo, Bitola, Tetovo,

Gevgelija, Kumanovo, Ohrid, Prilep, [tip, Veles, s. Lazaropole) – Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe (Skopje,

Bitola, Veles, Ki~evo, Ko~ani, Kumanovo, Tetovo, s.Lazaropole i Kavadarci).



Avtomatskite monitoring stanici za kvalitet na vozduhot merat ekolo{ki i meteorolo{ki parametri. Od ekolo{ki parametri se:

– CO - jaglen monoksid, izrazen vo mg/m3

– SO2 - sulfuren dioksid, izrazen vo µg/m3

– NO - azotni oksidi, izrazen vo µg/m3

– O3 - ozon, izrazen vo µg/m3

– PM 10 - suspendirani ~esti~ki vo vozduhot so golemina pomala od 10 mikroni, izrazen vo µg/m3

Voda

Republika Makedonija spa|a vo grupata zemji koi nemaat dovolno koli~estvo vodni resursi, a nivniot nedostatok osobeno se ~uvstvuva vo odredeni periodi od godinata. Problemot koj e spomenat kako globalen pretstavuva glavna karakteristika na vodnite resursi i vo Republika Makedonija: neramnomernata raspredelba vo vreme, prostor i kvalitet. Taka, najgolemite vodni resursi se rasporedeni vo zapadnite delovi na zemjata, dodeka isto~niot del se soo~uva so postojan nedostatok na voda, kako koli~estvo voop{to i koli~estvo na soodveten kvalitet na postojnite resursi za da se koristat za snabduvawe so voda za piewe i navodnuvawe. Nedostatokot na voda vo opredeleni periodi od godinata, osobeno vo letnite meseci, e prisuten na celata teritorija na zemjata.

Sostojbata na kvalitetot na vodite vo Republika Makedonija ukaùva na ve}e naru{ena prirodna ramnoteà vo vodotecite, kako posledica od zagaduvaweto na rekite so organski materii, te{ki metali i odredeni posebni zagaduva~i (pesticidi, toksi~ni i organski soedinenija). Zagaduvaweto e osobeno golemo nizvodno od gradovite, kako rezultat na ispu{taweto na nepre~isteni komunalni i industriski otpadni vodi. Nivoto na zagadenost na delnicite na vodotecite koi minuvaat niz pomalku naseleni podra~ja e ne{to ponisko.

Seto toa nametnuva potreba od redovno sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodotecite vo Republika Makedonija.

Soglasno postojnata zakonska regulativa: – Spored ~l. 40 od Zakonot za ìvotnata sredina ("Sl. vesnik na RM"

br. 53/05) Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina se griì za obezbeduvawe i vospostavuvawe na bazata na podatoci za sostojbata i kvalitetot na mediumite na ìvotnata sredina;

– Uslovite i na~inot na upotreba i koristewe na vodite, za{tita na vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe se regulira so Zakon za vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 4/98);

– So Uredbata za klasifikacija na vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) se vr{i klasifikacija na povr{inskite vodi (vodoteci, ezera i akumulacii) i spored namenata i stepenot na ~istota se rasporeduvaat vo 5 klasi;

– So Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) prirodnite i ve{ta~kite vodoteci, delnicite na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi se delat na 5 kategorii;



– ISO standardi - se koristat pri obrabotka na podatoci za kvalitet na otpadna voda od Alkaloid.

Po~va

Po~vata ima brojni ekolo{ki funkcii, koi {to se od su{tinsko zna~ewe za za{titata na ìvotnata sredina, no i za ekonomijata i napredokot na op{testvoto vo celost. Vlijanijata vrz po~vata koi gi predizvikuvaat ~ovekovite aktivnosti postojano se zgolemuvaat i vodat kon degradacija i opustinuvawe na zemji{teto, {to predizvikuva seriozni socio-ekonomski posledici. Glavni zakani za zdravata sostojba na po~vite se erozijata, lokalna i difuzna kontaminacija, otpe~atuvawe, salinizacija, ispostuvawe na po~vata itn. Golem predizvik e da se spre~i degradacijata na po~vata. Ova mora da se postigne preku posebni merki na politikata za za{tita i upravuvawe na po~vata, kako i vgraduvawe na pra{awata za za{tita na po~vata vo ostanatite sektorski politiki, odnosno vo zemjodelstvoto, {umarstvoto, upravuvaweto so vodite, transportot i dr.

Za{titata na po~vite vo Republika Makedonija se regulira so nekolku zakoni:

– Zakonot za ìvotnata sredina (Sl. vesnik 53/05 i izmenite Sl. vesnik 81/05)

– Zakonot za za{tita na prirodata (Sl. vesnik br. 67/04) – Zakonot za zemjodelsko zemji{te (Sl. vesnik br. 25/98) – Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik

52/05), – Zakonot za {umi (Sl. Vesnik na R.M. br. 47/97).

Vo Republika Makedonija se pove}e se nametnuva potrebata od donesuvawe na soodveten zakon koj }e ja tretira po~vata od pove}e aspekti kako medium na ìvotnata sredina.

Neophodno e definirawe na maksimalno dozvolenite koncentracii vo po~vite so razli~na namena na te{ki metali, potoa odredeni supstancii kako na primer pesticidi, policikli~ni aromati~ni jaglevodorodi, halogeni jaglevodorodi i dr.

Soglasno postoe~kata zakonska regulativa, kako i so o~ekuvanata nova regulativa, golema e potrebata od vospostavuvawe na permanenten monitoring na po~vite so naglasok na mestata so najgolema kontaminacija na po~vata.

Otpad

Sekoja materija ili predmet {to ~ovekot gi otfrla, ima namera da gi otfrli ili od nego spored zakon se bara da gi otfrli, pretstavuva otpad.

Otpadot se sozdava pri ekstrakcija na surovini, vo procesot na prerabotka na surovinite do poluproizvodi ili gotovi proizvodi, pri upotreba na gotovite proizvodi ili pri bilo koja druga aktivnost na ~ovekot.

Otpadot poteknuva od rudnicite i kamenolomite, industrijata (farmacevtski kompanii, proizveduva~i na tekstil, prehranbeni kombinati itn.), proizvodstvoto na energija, grade`nite zafati, zemjodelskite aktivnosti,



medicinskite ustanovi (bolnici, ambulanti, laboratorii itn.), komercijalnite objekti (prodavnici, restorani, hoteli itn.) i od doma}instvata.

Postoe~koto zakonodavstvo vo oblasta na otpadot, e definirano so: – Zakonot za upravuvawe so otpad („Slu`ben vesnik na RM" br. 68/04) – Zakonot za komunalni dejnosti („Sl. Vesnik na RM" br. 45/97, 23/99,

45/02, 16/04) – Zakonot za odrùvawe na javnata ~istota, sobirawe i

transportirawe na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad („Sl. Vesnik na RM" br. 37/98)

– Zakonot za ìvotnata sredina („Slu`ben vesnik na RM" br. 53/05). Glavna karakteristika na Zakonot za upravuvawe so otpadot e celosnata

usoglasenost so direktivite na Evropskata Unija, zemaj}i gi predvid lokalnite priliki vo R. Makedonija so {to se obezbeduva sovremen pristap vo upravuvaweto so otpadot, soglasno evropskite barawa i standardi.

So donesuvawe na podzakonskite akti, nacionalnoto zakonodavstvo vo upravuvaweto so otpadot }e bide kompletirano i strukturirano vo soglasnost so zakonodavstvoto na EU.

Monitoringot ili kontinuiranoto sledewe na upravuvaweto so otpadot e osnoven preduslov za formirawe relevantna baza na podatoci za sostojbata so opadot.

Zakonot za upravuvawe so otpad predviduva vospostavuvawe na dràvna mreà za monitoring na otpadot, ~ii {to celi se: obezbeduvawe podatoci za upravuvaweto so otpadot i vlijanijata na otpadot vrz ìvotnata sredina, otkrivawe na negativnite procesi i praktiki, predviduvawe na razvojot, ocenka na efikasnosta na prezemenite merki za za{tita i informirawe na nadle`nite organi za sekoja promena na sostojbata, kako i na kreatorite na politiki i javnosta.

Vo ramkite na Proektot "Zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe" (2002-2004 god.) be{e izrabotena Strategija za monitoring na otpadot kako sostaven del od Strategijata na monitoring na ìvotnata sredina. Strategijata gi definira zada~ite i odgovornostite pri vr{ewe na monitoringot na otpadot i dava nasoki za vospostavuvawe na sistemot za kontinuirano sobirawe na podatoci za sostojbata so otpadot.

Bu~ava

Bu~avata kako edna od negativnite posledici vrz ìvotnata sredina e problem koj e rasprostranet vo celiot svet i se javuva kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj. Naj~esto e predizvikana od soobra}ajnite sredstva i ma{ini koi se koristat vo proizvodnite procesi.

Soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i Evropskata Unija, Nacionalnata programa za pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon evropskoto zakonodavstvo i preporakite od Izve{tajot za revizija na sostojbite vo ìvotnata sredina (EPR), Vladata na Republika Makedonija vo svojata Programa za rabota predloì donesuvawe na Zakon za za{tita od bu~avata i soodvetni podzakonski akti. Ova e edna od obvrskite so



koja treba da se ovozmoì harmonizacija na legislativata na R. Makedonija so legislativata na EU. Ministerstvoto go usvoi noviot Zakon za ìvotna sredina koj e vo celost usoglasen so legislativata na EU i pretstavuva osnova za donesuvawe na podzakonska regulativa za bu~ava.

Ovlasteni institucii koi vr{at merewe na nivoi na bu~ava vo R. Makedonija se:

– Centralna laboratorija za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koja vr{i samo incidentni merewa naj~esto na barawe na pravni ili fizi~ki lica

– Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita pri Ministerstvoto za zdravstvo. Zavodite za zdravstvena za{tita vo Skopje i Bitola vr{at procenka na {tetnoto vlijanie na komunalnata bu~ava nad eksponiranoto naselenie.

Merewata koi se vr{eni od strana na ovlastenite institucii nameneti se za da moè da se obezbedi nepre~eno:

– Pribirawe na podatoci – Sistematizacija na podatocite – Obrabotka na podatocite – Vospostavuvawe na baza na podatoci, so mo`nost za nivno

koristewe – Opredeluvawe na takanare~eni "crni to~ki".

Problematikata vo odnos na {tetnata bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina vo Republika Makedonija e regulirana so:

– Zakonot za spre~uvawe na {tetnata bu~ava ("Sl. Vesnik na SRM" 21/84) koj{to e donesen vo 1984 godina, ne e dovolno operativen i primenliv bidej}i ne e vo soglasnost so postojnata regulativa na EU. Vo sobraniska procedura e noviot tekst na Zakonot za bu~ava.

– Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 64/93), donesena vrz osnova na Zakonot za prekr{ocite na javniot red i mir ("Sl. Vesnik na SRM" 25/72, 29/83, 34/83, 51/88, 19/90 i "Sl. Vesnik na RM" 26/93) i

– Naredba za zadolìtelno atestirawe (homologacija) na motorni vozila so najmalku ~etiri trkala vo pogled na bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 16/97).

Evidentirani promeni vo prostorot

Vrz osnova na podatocite dobieni od informativnite listovi od izve{tajnite edinici na op{tinite odnosno edinicite na lokalna samouprava i drugi relevantni institucii, moè da se sogledaat realiziranite aktivnosti vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina.

Podatocite dobieni od ELS {to se odnesuvaat na tretmanot na otpadnite vodi, a koi se vo domen na za{titata na ìvotnata sredina, obraboteni se vo oblasta na Vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura, vo delot na odveduvawe na otpadnite vodi.



1. Op{tina Saraj: Na teritorijata na Op{tina Saraj nema opredeleni mesta za deponii, no ima mnogu divi deponii koi treba da se odstranat;

2. Op{tina Petrovec: Ne e izveden nitu eden objekt od ovoj vid (Novi deponii za cvrst komunalen otpad i deponii za cvrsti tehnogeni otpadoci od industriski i energetski kapaciteti);

3. Op{tina Del~evo: Izgradena e nova deponija za neopasen otpad na lokalitet "Crkvinska reka", KO Del~evo;

4. Op{tina Vasilevo: Deponija za neopasen otpad vo s. Radi~evo, m.v. "Blok", so povr{ina od 0.3299 Ha;

5. Op{tina â{ka: Vremena deponija za komunalen i gradeèn otpad na lokacija glini{te Rakovec; severo-zapadno od nas. â{ka, jugo-isto~no od selo Rakovec i severo-isto~no od selo â{ka. Povr{ina od 0.5 Ha;

6. Op{tina Mavrovo i Rostu{a: Is~isteni se selski deponii vo neselenite mesta, centralna deponija e locirana vo atarot na Gostivar;

7. Op{tina Bogoviwe: Deponija Blati{te, vo atarot pome|u Kamewane i G. Sedlarce;

8. Op{tina Ara~inovo: Deponiraweto na cvrstiot otpad se vr{i na opredelena lokacija isto~no od n.m. Ara~inovo.

Za sogleduvawe na sostojbite i kvalitetot na ìvotnata sredina od Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina obezbedeni se zna~ajni informacii koi se odnesuvaat na identifikacija na industriski kontaminirani mesta , t.n. è{ki to~ki vo R. Makedonija.

Postoeweto na industriski i komercijalni mesta so odredeno zagaduvawe na po~vata vo Makedonija, kako i jalovi{ta od rabotata na rudnicite vo minatoto, ja nametnuva potrebata od prezemawe na merki i aktivnosti za remedijacija i rekultivacija t.e. vra}awe na po~vata i voop{to na ìvotnata sredina na tie mesta vo prvobitna sostojba, odnosno vo sostojba koja ne nosi rizik za biodiverzitetot i zdravjeto na lu|eto.

Dekadite na industralizacija i zasileno eksploatirawe na prirodnite resursi ostavile odreden broj na zagadeni regioni vo zemjava. So procesot na privatizacija mo{ne zna~ajno e da se obrati vnimanie na ekolo{kite àri{ta ostaveni od industriite, kontrolirani od dràvata. Starite ekolo{ki kontaminirani industriski podra~ja pretstavuvaat rizik za lu|eto koi ìveet vo ili blizu do kontaminiranite regioni, bilo poradi nivnoto direktno negativno vlijanie na ~ovekovoto zdravje ili indirektno preku polutantite vo sinxirot na proizvodstvo na hrana.

Vkupno 16 industriski kontaminirani lokacii-è{ki to~ki se identifikuvani i proceneti vo Republika Makedonija. @e{kite to~ki se rangirani kako {to sleduva:

Visok rizik po ìvotnata sredina:

1. OHIS A.D. (organsko hemiska industrija) vo Skoje 2. Bu~im rudnik za bakar vo Radovi{ 3. MHK Zletovo (topilnica za olovo i cink) vo Veles



Sreden rizik po ìvotnata sredina:

4. Lojane (porane{en rudnik za hrom, arsen i antimon) vo blizina na Kumanovo

5. Sasa (rudnik za olovo i cink) vo Makedonska Kamenica 6. Silmak pogon za fero-silicium (porane{en HEK Jugohrom) vo Jegunovce 7. Toranica (rudnik za olovo i cink) vo Kriva Palanka 8. Makstil (proizvodstvo/prerabotka na èlezo i ~elik) vo Skopje 9. Rudnik Zletovo (rudnik za olovo i cink) vo Probi{tip 10. REK Bitola (Termo Elektri~na Centrala i rudnik za lignit) vo Bitola

Nizok rizik po ìvotnata sredina:

11. Feni industri (topilnica za èlezo i nikel) vo Kavadarci 12. MHK Zletovo (fabrika za ve{ta~ki |ubriva) vo Veles 13. REK Oslomej (Termo elektri~na centrala i rudnik za jaglen) vo Ki~evo 14. Godel koàra vo Skopje 15. OKTA Rafinerija AD (rafinerija za nafta) vo blizina na Skopje 16. Tane Caleski (povr{inska obrabotka na metali) vo Ki~evo

Sostojbite i kvalitetot na za{titata na ìvotnata sredina za 2006 godina vo odredeni mediumi na ìvotnata sredina }e bidat detelano dostapni so Izve{tajot {to go podgotvuva Makedonskiot informativen centar za za{tita na ìvotnata sredina. Vo momentot na podgotovka na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 godina, ovie informacii bea nedostapni zaradi vremenskata diskrepanca vo podgotovkata na navedenite izve{tai.


Vo oblasta na za{titata na ìvotnata sredina se prevzemaat permanentno merki i aktivnosti za za{tita i unapreduvawe na kvalitetot i sostojbata na mediumite na ìvotnata sredina.

Se deluva na podigawe na javnata svet kaj gra|anite za za{titata na ìvotnata sredina preku seminari vo obrazovniot sektor, javni manifestacii (likovni izlo`bi, festivali i sl.), so aktivnosti za po{umuvawe ili ~istewe na sredina vo koja ìveeme.

So vospostavuvawe na monitoring ili sledewe na sostojbite so ìvotnata sredina kaj: vodata, vozduhot, po~vata, bu~avata i otpadot. Vo Makedonija postojat avtomatski monitoring stanici za merewe na kvalitetot na vozduhot vo Skopje, Berovo, Bitola, Tetovo, Gevgelija, Kumanovo, Ki~evo, Ko~ani, Ohrid, Prilep, [tip, Veles, s.Lazaropole. Mobilna avtomatska monitoring stanica za merewe na kvalitetot na vozduhot e postavena vo Kavadarci i edna stanica za sledewe na zagaduvaweto od soobra}ajot. Stanicata za sledewe na zagaduvaweto od soobra}ajot postavena vo Skopje i mobilnata stanica postavena vo Kavadarci se pu{teni vo rabota vo april 2005 god. i seu{te se vo eksperimentalna faza na rabota.

Se prevzemaat aktivnosti za ureduvawe na starite deponii kako i namaluvawe na brojot na divite deponii.



Izrabotka na golem broj proekti koi se povrzani so za{titata na ìvotnata sredina kako i usoglasuvawe na zakonskata regulativa so regulativata na Evropskata unija vo ovaa oblast.

I pokraj gorenavedenite aktivnosti sepak prisutno e soznanieto za seu{te nedovolnata podgotvenost, kadrovska, tehni~ka i stru~na na edinicite za lokalna samoupraava za celosno i adekvatno prevzemawe i izvr{uvawe na nadle`nostite obezbedeni so procesot na decentralizacija vo oblasta na za{titata na ìvotnata sredina.

4.10. Za{tita na prirodnoto nasledstvo

Vo Republika Makedonija za{titata na prirodata (za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo) kako i za{titata na ìvotnata sredina se zasnova neposredno na Ustavot na Republika Makedonija, na Zakonot za za{tita na prirodata ("Slu`ben vesnik na RM br.67/2004 i 14/2006), Zakonot za ìvotna sredina("Slu`ben vesnik na RM br.53/2005) i na zakonite i drugite propisi vo ramkite na drugite pravni oblasti.

So Zakonot za za{tita na prirodata se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo, vo za{titeni i nadvor od za{titeni podra~ja.

Za{titata na prirodata se ostvaruva so utvrduvawe na komponentite na biolo{kata i predelskata raznovidnost i nivnata zagrozenost, sozdavawe na uslovi i prevzemawe na merki za za{tita na prirodnoto nasledstvo so cel za~uvuvawe i racionalno upravuvawe so odredenite komponenti, kako i odr`livo i racionalno koristewe na prirodnoto nasledstvo. Za{titata se ostvaruva i so planirawe i ureduvawe na prostorot i vgraduvawe na uslovite i merkite za za{tita na prirodata vo oddelni stopanski dejnosti, kako i sledewe i podgotvuvawe na izve{tai za sostojbata na prirodata, izvestuvawe na javnosta za sostojbata na prirodata, kako i ovozmoùvawe na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odlukite za za{tita na prirodata.

No vakvite osnovi za za{tita na prirodnoto nasledstvo dosega ne se dovolno po~ituvani. Poradi toa potrebna e itna revalorizacija i voveduvawe na za{titni reìmi za site objekti za{titeni ili predloèni za za{tita.

Vo sovremenoto planirawe prisutna e tendencija za za{titni merki i aktivno ureduvawe na prirodnoto nasledstvo, kako i odr`livo koristewe na biolo{kata raznovidnost, {to e preporaka vo Agenda 21.

Za{titata na prirodata e dejnost od javen interes i vo Zakonot za za{tita na prirodata e daden obemot na za{tita, celite na zakonot, ostvaruvawe na za{titata, na~elata za za{tita, kategorii na za{titeni podra~ja, reìmi na za{tita, kako i sproveduvawe na merki za za{tita, nadle`nosti i upravuvawe so za{titeni podra~ja, finansirawe i kazni.

Zakonot za za{tita na prirodata gi sodrì slednive osnovni definicii: ‡ priroda e celokupnata biosfera, vku~uvaj}i gi: komponentite na

biolo{kata raznovidnost, ìveali{ta, geolo{kite formacii, mineralite i fosilite, kako i drugite fizi~ko-geografski pojavi na Zemjata;



‡ biolo{ka raznovidnost e sevkupnost na ìvite organizmi kako sostaven del na ekosistemite, a go vklu~uva raznoobrazieto vnatre vo vidovite, me|u vidovite, kako i raznoobrazieto na ekosistemite;

‡ predelska raznovidnost e prostorna struktura na prirodnite i antropogenite predelni sostavni delovi (biolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i kulturni karakteristiki);

‡ predel e topografski definirana teritorija {to se sostoi od karakteristi~en mozaik od me|usebno zavisni tipovi ekosistemi koi bi moèle da bidat ili bi bile predmet na specifi~ni ~ovekovi aktivnosti. Razvojot na predelot e pod vlijanie na prirodni ili na antropogeni faktori ili kombinacija od dvata;

‡ prirodno nasledstvo se delovi od prirodata i lokaliteti koi se sostojat od geolo{ki, fizi~ko-geografski ili biolo{ki formacii ili grupa na takvi formacii, koi imaat isklu~itelna vrednost od estetska, konzervaciska ili nau~na gledna to~ka. Prirodnoto nasledstvo moè da bide: za{titeno podra~je, strogo za{titen ili za{titen div vid, karakteristi~ni minerali i fosili ili speleolo{ki objekti;

‡ status na prirodno nasledstvo e poseben status na za{tita koj podrazbira prezemawe na posebni merki i aktivnosti za za{tita na karakteristikite poradi koi se steknuva statusot i se dodeluva soglasno so odredbite na zakonot;

‡ za{tita na prirodata pretstavuva sekoja postapka vo sistemot na merki {to se izvr{uva zaradi za~uvuvawe na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{tita na prirodnoto nasledstvo.

Spored stepenot na dosega{nata istraènost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republikata se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti se staveni ili }e bidat staveni pod soodveten reìm na za{tita. Do 1999 god. pod za{tita se staveni 69 objekti (podra~ja) so povr{ina od 184.187ha ili 7,14% od teritorijata na Republika Makedonija.

Tabela:Pregled na za{titni grupi (broj i povr{ina) do 1999 godina

Za{titna grupa Broj na podra~ja za{titeni do 1999god Povr{ina vo ha

Procent vo odnos na povr{ina na R. Makedonija (2.571.300ha)

NP 3 108.388 4,2 SPR 2 12.730 0,49 PPPK 3 2.338 0,09 OR@V 14 2.647 0,10 SP 47 58.084 2,26 VKUPNO 69 184.187 7,14

Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 god. }e bidat za{titeni

slednite kategorii na objekti: 5 nacionalni parkovi so vkupna povr{ina od 188.196 ha, 8 strogi prirodni rezervati so povr{ina od 13.682 ha, 38 nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati 11.836 ha, 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki 13.966 ha, eden karakteristi~en pejza` 200 ha, 26 posebni prirodni rezervati 5.155 ha, 14 oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi 2645



ha i 167 spomenici na prirodata so vkupna povr{ina od 62.886 ha. (Site ovie kategorizacii se po stariot zakon za Za{tita na prirodnite retkosti)

Tabela:Pregled na za{titni grupi (broj i povr{ina) do 2020 godina

Za{titna grupa

Broj na podra~ja predloèni za za{tita do 2020god

Povr{ina vo ha


Broj na podra~ja (za{titeni i predloèni) do 2020god

Povr{ina vo ha


NP 2 79.808 3,104 5 188.196 7,32 SPR 6 952 0,037 8 13.682 0,53 NIPR 38 11.836 0,460 38 11.836 0,46 PPPK 3 11.628 0,452 6 13.966 0,54 KP 1 200 0,007 1 200 0,008 PPR 26 5.155 0,200 26 5.155 0,20 OR@V / / / 14 2.645 0,10 SP 118 3.147 0,122 167 62.886 2,45 Vkupno 194 112.726 4,382 265 298.566 11,608

Vkupnata povr{ina koja ja so~inuvaat spomenatite podra~ja i objekti iznesuva 298.566 ha ili 11,608% od teritorijata na Republikata (25.713km2 odnosno 2.571.300ha).

Od utvrdenite prostori i objekti za za{tita, posebna prednost se dava na nacionalnite parkovi, osobeno na predloènite za proglasuvawe, [ar Planina i Jakupica, so ogled na specifi~nosta na prirodnite vrednosti i zna~eweto {to tie go imaat za regionite vo koi se nao|aat. Vkupnata povr{ina pod nacionalni parkovi vo 2020 god. }e iznesuva 188.196 ha, odnosno zgolemuvawe od sega{nite 108.388 ha za 79.808 ha novi povr{ini.

Prirodnite rezervati (Strogi prirodni rezervati, Nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, Predeli so posebni prirodni karakteristiki, Karakteristi~ni pejzaì i Posebni prirodni rezervati i Oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi) se narednata kategorija na za{titeni podra~ja. Za za{tita se predloèni vkupno 93 lokaliteti od koi denes se za{titeni 30 objekti, od koi pak samo dva se proglaseni kako strogi prirodni rezervati (Ezerani na povr{ina od 2080 ha i Tikve{ko Ezero na povr{ina od 10.000 ha).

Spomenicite na prirodata pretstavuvaat najbrojna grupa so vkupno 167 objekti koi se staveni ili }e bidat staveni pod za{tita do 2020 god. Me|u niv se razlikuvaat nekolku podgrupi na spomenici i toa: geolo{ko-paleontolo{ki ili mineralo{ko-petrografski, geomorfolo{ki, hidrolo{ki, botani~ki, dendrolo{ki i zoolo{ki. Do kraj na 2005 za{titeni se 47 objeki kako spomenici na prirodata. Tie se rasprostraneti niz celata teritorija na Republikata.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodnoto nasledstvo treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegne ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkompatibilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

‡ optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;



‡ optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i unapreduvawe na prirodnite blaga;

‡ za~uvuvawe na dominantnite karaktristiki na postojnata sostojba; ‡ racionalna izgradba na infrastrukturata; ‡ koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata; ‡ optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura; ‡ pravilen izbor na soodvetna lokacija.

Posebna zada~a vo naredniot period pretstavuva prodolùvaweto na inventarizacijata i prou~uvaweto na za{titenite i zagrozenite vidovi flora i fauna vo ramkite na trajniot program na za{tita na genofondot i rabotata na Crvenata kniga na Makedonija. Planiraniot razvoj na informativniot sistem na Republikata e da go vklu~i i razvojot na informacioniot sistem za za{tita na prirodata, kako del na ovoj sistem.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija dadeni se planski postavki za za{tita na prirodnoto nasledstvo i toa:

‡ Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti proglaseni i predloèni za proglasuvawe kako prirodno nasledstvo.

‡ Zabrana za vr{ewe na kakvi bilo stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so praveniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili prostoreniot plan za podra~je so specijalna namena.

‡ Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita dozvoleni se samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti.

‡ Vo prostorite so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi.

‡ Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i soglasno prethodno napravenata valorizacija na prirodnite vrednosti i vlijanijata vrz ìvotnata sredina.

‡ Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`.

‡ Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi.

‡ Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto za za{tita na pograni~nite prostori so prirodni vrednosti (parkovi i rezervati).

Evidentirani promeni vo prostorot

So Zakonot za za{tita na prirodata (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.67/04) vo ~l.66 navedena e nova kategorizacija na za{titeni podra~ja:



1. Strog priroden rezervat e podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki ili vidovi, kako i izvorno so~uvana divina, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{titata. Prostranosta na podra~jeto na koe se protega strogiot priroden rezervat obezbeduva integritet i ostvaruvawe na celite poradi koi go steknalo statusot na prirodno nasledstvo. Za~uvuvaweto na biolo{kata raznovidnost vo ramkite na strogiot priroden rezervat se postignuva preku za{tita bez kakvo bilo svesno vlijanie vrz prirodnite procesi vo ìveali{teto ili populaciite na vidovite.

2. Nacionalniot park e prostrano prete`no nezmereno podra~je na kopno ili voda so osobeni pove}ekratni prirodni vrednosti, koe opfa}a eden ili pove}e so~uvani ili nezna~itelno izmeneti ekosistemi, a prvenstveno e namenet za za~uvuvawe na izvornoto prirodno, kulturno i duhovno bogatstvo. Nacionalniot park ima nau~no-istaùva~ka kulturna, vospitno-obrazovna i turisti~ko-rekreativna namena.

3. Spomenik na prirodata e del na prirodata so edna ili pove}e prirodni karakteristiki i specifi~ni, zagrozeni ili retki obele`ja, svojstva ili formi i ima posebna nau~na, kulturna, vospitno-obrazovna, duhovna, estetska i/ili turist~ka vrednost i funkcija. Spomenici na prirodata se: ezera, reki, klisuri, vodopadi, izvori, pe{teri, formacii na karpi, geolo{ki profili, minerali i kristali, fosili, retki ili avtohtoni drvja i grmu{ki koi se odlikuvaat so golema starost i specifi~ni habituelni karakteristiki, kako i ograni~eni mali podra~ja na endemski i retki ìvotinski ili rastitelni zaednici zna~ajni po svojata nau~na vrednost. Vo spomenicite na prirodata i vo nivnata neposredna blizina ne se dozvoleni aktivnosti koi gi zagrozuvaat nivnite obele`ja i vrednostite, zaradi koi se proglaseni za spomenici na prirodata.

4. Park na prirodata e podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i ìvotinski vidovi i zaednici, reqefni formi, hidrolo{ki vrednosti i drugo). Parkot na prirodata moè da bide botani~ki, zoolo{ki, geolo{ki, geomorfolo{ki i hidrolo{ki.

5. Za{titen predel e podra~je kade {to interakcijata na lu|eto so prirodata vo tekot na vremeto sozdala predel so osobeni karakteristiki i estetsko, ekolo{ko, kulturno-istorisko ili etnografsko zna~ejwe, karakteristi~no samo za toa podra~je, koe pritoa poseduva zna~itelno visoka biolo{ka raznovidnost. Za{titata na integritetot na tradicionalniot na~in na koristewe na zemji{teto i organizacijata na naselenite mesta, obi~aite i veruvawata e osobeno zna~ajno za za{titata, odrùvaweto i evolucijata na za{titeniot predel.



6. Pove}enamenskoto podra~je e podra~je koe voobi~aeno se rasprostranuva na relativno golema teritorija na kopno i/ili voda, koe e bogato so vodi, {umi ili livadi i moè da bide koristeno za lov, ribolov ili turizam ili za razmnoùvawe na divi ìvotni. Pove}enamenskoto podra~je e i podra~je koe e od isklu~itelno zna~ejwe za potrebite na odbranata. Pove}enamenskoto podra~je moè da bide antropogeno izmeneto, kako i da opfa}a naselbi. Pove}enamenskoto podra~je ne mora da opfa}a ekolo{ki zna~ajni podra~ja ili drugi vrednosti od nacionalen interes.

Vo ramkite na pratewe na implementacija i realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vrz osnova na informativeniot list popolnet od relevantnite izve{tajni edinici vo oblasta na prirodnoto nasledstvo za 2006 god. dobieni se slednite podatoci:

‡ Vo 2006 godina soglasno Zakonot za za{tita na prirodata sprovedena e postapka za proglasuvawe na lokalitetot "Smolarskiot Vodopad" i lokalitetot "Markovi Kuli" za za{titeni podra~ja, vo kategorijata spomenik na prirodata, {to zna~i brojot na Spomenici na prirodata od 47 se zgolemil na 49.

‡ Vo 2006 godina otpo~nata e procedura za proglasuvawe na del od planinata Pelister za za{titeno podra~je vo kategorijata Nacionalen park, potoa za proglasuvawe na pe{terata Slatinski Izvor i lokalitetot Kuklica kaj Kratovo za za{titani podra~ja. Vo tek e postapka pred Vladata na Republika Makedonija za proglasuvawe na gorenavedenite objekti na prirodata, za za{titeni podra~ja.

‡ Vo pogled na nacionalnata legislativa, pokraj Zakonot za za{tita na prirodata, zapo~nati se aktivnosti na izgotvuvawe na podzakonski akti za za{tita na prirodata. Vo taa smisla izgotven e Pravilnik za sodrìnata na planovite za upravuvawe so za{titeni podra~ja i sodrìnata na godi{nite programi za za{tita na prirodata, kako i nekolku draft verzii na podzakonski akti za za{tita na biolo{kata raznovidnost.


Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe soglasno

~len 187 od Zakonot za za{tita na prirodata ("Slu`ben vesnik na RM br.67/2004 i 14/2006) vo 2006 god. ja otpo~na postapkata za revalorizacija na za{titenite podra~ja, za{titeni pred denot na otpo~nuvaweto na primenata na Zakonot i po~na so izgotvuvawe na novi akti za proglasuvawe.

Sprovedena e postapka za proglasuvawe na lokalitetot "Smolarskiot Vodopad" i lokalitetot "Markovi Kuli" za za{titeni podra~ja. Istotaka otpo~nata e procedura za proglasuvawe na del od planinata Pelister za za{titeno podra~je vo kategorijata Nacionalen park, potoa za proglasuvawe na pe{terata Slatinski Izvor i lokalitetot Kuklica kaj Kratovo za za{titani podra~ja. Vo tek e postapka pred Vladata na Republika Makedonija za proglasuvawe na gorenavedenite objekti na prirodata, za za{titeni podra~ja.



Pe{terata Slatinski Izvor za prv pat e registrirana za za{titeno podra~je, {to zna~i brojot na za{titeni podra~ja se zgolemil od 265 na 266.

Izgotven e Pravilnik za sodrìnata na planovite za upravuvawe so za{titeni podra~ja i sodrìnata na godi{nite programi za za{tita na prirodata, kako i nekolku draft verzii na podzakonski akti za za{tita na biolo{kata raznovidnost.

4.11. Za{tita na kulturnoto nasledstvo

Zaradi sozdavawe na trajni ekonomski i drugi op{testveni uslovi za opstojuvawe, oìvuvawe i funkcionalno koristewe na nedvi`noto kulturno nasledstvo, negovata za{tita e edna od osnovnite celi na prostornoto i urbanisti~koto planirawe.

So planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi se utvrduva dolgoro~nata politika na prostorniot razvoj na dràvata i lokalnata samouprava vo ovaa oblast.

Prostorniot Plan na Republika Makedonija go tretira prostorniot aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo korelacija so dolgoro~nata strategija za ekonomski, op{testven i prostoren razvoj, odnosno strategijata za za~uvuvawe i za{tita na toa nasledstvo vo uslovi na pazarno stopanstvo i vo taa smisla utvrduva konkretni zada~i i celi:

‡ zadolìtelen tretman na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotka na planovi od ponisko nivo: prostorni i urbanisti~ki planovi zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dràvata;

‡ planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija;

‡ izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Soglasno Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik na RM br. 51/05), vo prostornite i urbanisti~ki planovi, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadolìtelno se utvrduvaat: planski merki za za{tita na spomenicite na kulturata, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na nivnata za{tita.

Reìmot na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, proizleguva od odredbite na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, (Sl.vesnik na RM br. 20/04), spored koi nadle`niot dràven organ ili organizacija so re{enie za utvrduvawe na svojstvo spomenik na kulturata, propi{uva reìm i merki za za{tita.



Merki za za{tita

Kulturnoto nasledstvo se za{tituva spored negovite vrednosti, zna~ewe i stepen na zagrozenost, bez ogled na vremeto, mestoto i na~inot na sozdavaweto, koj gi sozdal i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a, bez ogled dali e od svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a ili dali e registrirano.

Za{tita na kulturnoto nasledstvo podrazbira istraùvawe, identifikacija, valorizacija, revalorizacija, kategorizacija, proglasuvawe, registracija i ozna~uvawe na kulturnoto nasledstvo, negovo ~uvawe, po~ituvawe, neguvawe i odrùvawe, konzervacija, restavracija, rekonstrukcija, dislokacija i revitalizacija, kako i prevencija, nadzor, restitucija, prezentacija, popularizacija i sekoj drug oblik na neposredno ili posredno za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo {to se ostvaruva vo javen interes.

Valorizacija e stru~na i nau~na postapka so koja vrz osnova na zaedni~ki prifateni kriteriumi, se vr{i utvrduvawe na vrednosta na kulturnoto nasledstvo.

Valorizacijata sodrì sogleduvawe za neophodnosta od vospostavuvawe za{tita vrz neza{titenite nedvi`ni dobra i za nivniot za{titen status, odnosno dali treba da dobijat status na: kulturno nasledstvo, dobro pod privremena za{tita, rezervirana arheolo{ka zona.

Kategorizacija e stru~no, nau~no i op{testveno stepenuvawe na vrednostite i zna~eweto kulturnoto nasledstvo vo javen interes, vo funkcija na propi{uvawe na sootveten reìm na za{tita, utvrduvawe na prioritetite vo za{titata, razgrani~uvawe na nadle`nostite i primena na ratifikuvani me|unarodni dogovori.

Kategorizacijata sodrì osvrt na kategoriziranite dobra i sogleduvawe na neophodnosta od kategorizirawe na dobrata spored nivnoto zna~ewe i stepenot na zagrozenost.

Revalorizacija e stru~no i nau~no preocenuvawe na vrednostite i svojstvata na kulturnoto nasledstvo, vo funkcija na potvrduvawe, pro{iruvawe, zasiluvawe ili namaluvawe na dejstvoto na za{titata, vklu~uvaj}i i nejzino izzemawe ili prestanuvawe.

Revalorizacijata sodrì sogleduvawa za neophodnosta od redefinirawe na vrednostite, zna~eweto, granicite ili reìmot na za{tita na spomeni~koto nasledstvo, bilo od aspekt na pro{iruvawe odnosno zajaknuvawe na za{titata, bilo od aspekt na namaluvawe odnosno stesnuvawe ili prestanok na za{titata.

Vgraduvawe na sootveten reìm na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostoren i urbanisti~ki plan se vr{i spored za{titno-konzervatorski osnovi za kulturnoto nasledstvo (Soglasno ~l. 71 od Zakon za za{tita na kulturno nasledstvo).

Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo se izrabotuvaat vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot za sodrìnata i metodologijata za izrabotka na Za{titno-konzervatorskite osnovi za kulturnoto nasledstvo (Sl. Vesnik na Republika Makedonija br. 111/05). Za{titno-konzervatorskite osnovi gi odobruva i zaveruva Upravata za za{tita na kulturno nasledstvo.



Sostojbi i promeni vo prostorot

Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija (Sl. Vesnik br. 39/04), vo kontinuiranoto sledewe na promenite vo prostorot, od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo tekot na 2006 god. promenite se odnesuvaat na vospostavuvawe merki za za{tita na nacionalnoto nedvi`no kulturno nasledstvo: valorizacija, kategorizacija, revalorizacija (soglasno ~l. 175 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, zapo~nat e proces na revalorizacija na celokupnoto nedvi`no kulturno nasledstvo na teritorijata na Republikata.)

Ovaa konstatacija se bazira na podatocite dobieni od strana na izve{tajni edinici (Infomativni listovi), za izrabotka na Godi{en izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo 2006 god. Izvor na relevantna informacija pretstavuva i Godi{niot Izve{taj za 2006 god. na UZKN (Uprava za za{tita na kulturno nasledstvo).

Celta na zapo~natiot proces na klasifikacija na kulturnoto nasledstvo e da se unificira raznovidnosta, {to }e ovozmoì sozdavawe na koherenten sistem za definirawe na kulturnoto nasledstvo. Toa e vaèn preduslov za revalorizacija, so koja kulturnoto nasledstvo spored stepenot na negovoto zna~ewe, }e bide podeleno na dve osnovni kategorii: od osobeno zna~ewe i zna~ajno kulturno nasledstvo.

Kulturno nasledstvo spored stepenot na negovata zagrozenost, moè da bide: nezagrozeno i zagrozeno kulturno nasledstvo.

Posebni kategorii na za{titeni dobra se: dobra pod privremena za{tita, rezervirana arheolo{ka zona, kulturno nasledstvo vo opasnost.

So novata organizacija na nacionalna i lokalna slu`ba za za{tita na kulturnoto nasledstvo, a osobeno so formirawe na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo, se vovedoa pravila na igra so koi se konsolidira ostvaruvaweto na za{titata na nacionalnoto kulturno nasledstvo. Vo taa smisla, vo tekot na 2006 godina, soglasno postaveniot prioritet na zada~i koi se odnesuvaat na primenata na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, realizirani se:

Revalorizacija

• izraboteni elaborati za revalorizacija /procedurata e vo tek/

Br. Nedvi`ni kulturni dobra Lokacija 1. Jeni xamija Bitola 2. Ku}a na ul.Mar{al Tito br.26 Bitola 3. Ku}a na ul.Mar{al Tito br.102 Bitola 4. Saat kula Star Dojran 5. Crkva Sv.Ilija Star Dojran 6. Arheolo{ki lokalitet "Carevi Kuli" Strumica 7. Arheolo{ki lok. "Vardarski rid" Gevgelija 8. Spomeni~ka celina - del od ul."Mar{al

Tito" Strumica

9. Turska Po{ta Strumica



10. Turski amam Strumica 11. Kompleks Vodi~ki crkvi Strumica 12. Komleks bawi Bansko Strumica 13. Arheolo{ki lokalitet "Isar" s. Marvinci 14. Saat kula Ko~ani 15. Srednovekovna kula Ko~ani 16. Turbe Radovi{ 17. Crkva Sv.\or|i G. Kozjak, [tip18. Manastir Kon~e, Crkva Sv.Stefan Radovi{ 19. Arheolo{ki lokalitet "Barutnica" s.Anzabegovo,

Sveti Nikole 20. Arheolo{ki lokalitet "Bargala" [tip 21. Kru`na crkva - Rotonda Kletovnik,

s. Krupi{te 22. Docnoanti~ka i srednovekovna naselba

"Crkvi{te" s.Morodvis

23. Husamedin xamija [tip 24. Bezisten [tip 25. Crkva Uspenie na Sv.Bogorodica Novo Selo,

[tip 26. Spomeni~ka celina Novo Selo,

[tip 27. Arheolo{ki lokalitet "Isar" [tip 28. Magaza [tip 29. Bezisten Skopje 30. Spomeni~ka celina Stara Skopska ~ar{ija (vo postapka e

donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na Starata skopska ~ar{ija za kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe)

31. Kur{umli An Skopje 32. Suli An Skopje 33. Kapan An Skopje 34. Daut Pa{in amam Skopje 35. Stara nova bawa Skopje 36. Arheolo{ki lokalitet "Skupi" Skopje 37. Crkva Sv .Spas Skopje 38. Crkva Sv.Dimitrija Skopje 39. Crkva Sv.Petka s.Pobo`je,

Skopje 40. Manastir Sv.Pantelejmon s. Nerezi 41. Manastir Blagove{tenie, Gorni Zabel s.Bawani 42. Risti}eva palata Skopje 43. Kuli-Saat kula, Simi}eva i Zlatkova Kratovo 44. Emin Begova kula Kratovo 45. Krsteva kula Kratovo



46. Vinarska vizba Demir Kapija 47. Spomeni~ka celina Star del na gradot Ohrid

• prestanok na za{tita 1. Stanbena zgrada na ul. "Boris Kidri~" br.2, Bitola, doneseno

Re{enie za prestanok na za{tita (br.08-1123/2 od 29.06.2006 god.);

Kategorizacija /spored stepenot na zagrozenost/ • kulturno nasledstvo vo opasnnost 1. Ku}a na Daut Boleti, ul. "Major êde Filipovski" br.68, Gostivar.

Doneseno e Re{enie za proglasuvawe na kulturno nasledstvo vo opasnost, so koe se opredeluvaat slednite merki na za{tita:

‡ izrabotka na konzervatorski proekt za preventivna za{tita so vklu~eni geomehani~ki istraùvawa, vo rok od ~etiri meseci.

Valorizacija • izraboteni elaborati za valorizacija /procedurata e vo tek/

br. nedvi`ni kulturni dobra lokacija 1. Stanben objekt na ul."Leninova" br.21 Bitola 2. Stanben objekt na familijata ômu, ul. "Dimo

Haxi Popov" br.10 Bitola

3. Stanben objekt na ul."Samoilova"br.34 Ohrid 4. Crkva Sv. Nikola s.âgor, Bitola5. Arheolo{ki lokalitet "Crveno pole" Strumica

• Neza{titeni nedvi`ni kulturni dobra Iden status na za{tita: privremena za{tita

• Arheolo{ko nao|ali{te "Merata", termalen objekt od

periodot na docnata antika, KP 1034, s.Banica, Strumica. Doneseno e Re{enie za privremena za{tita, so koe se opredeluvaat slednite merki za za{tita:

• da se izvr{i neposredna za{tita na dobroto; • da se izvr{at istraùva~ki raboti na dobroto so cel

istoto da se stekne so status na za{titeno dobro. • Administrativen objekt na Ministerstvoto za obrazovanie, PE

Struga, ul."Partizanska"br. 4, Struga, procedurata e vo tek. • Osnovno u~ili{te "Bra}a Miladinovci", ul."Partizanska"br. 4,

Struga, procedurata e vo tek. • Administrativen objekt na Ministerstvoto za odbrana, PE Struga,

ul."Partizanska"bb, Struga, procedurata e vo tek. • op{tina Negotino: - lok. Gradi{te- predlog da vleze vo rezim na privremena za{tita;



• op{tina Prilep: Vo tekot na 2006 god. NU "Zavod za za{tita na spomenici na kulturata" i "Muzej Prilep" izvr{i rekognoscirawe na po{irok prostor koj vleguva vo KO Bon~e, Kru{evica, Podmol i Lopatic, so cel da se podgotvi Elaborat za stavawe pod privremena za{tita na kulturnoto dobro Komleks arheolo{ki lokaliteti "Visoka - Staro Bon~e". Predlogot se bazira vrz toa {to vo opredelenata prostorna celina se evidentirani pogolem broj na arheolo{ki lokaliteti, me|u koi se i dvata so pogolema nau~no istoriska va`nost "Visoka" i "Staro Bon~e".

Studii i elaborati izraboteni za potrebite na promenite vo prostorot: • Za{titno-konzervatorski osnovi: 1. DUP za "Maxir Maalo" op{tina Centar, Skopje; 2. DUP za "Del od naselba Zloku}ani", op{tina Karpo{, Skopje; 3. GUP za grad Ohrid; 4. GUP za grad Struga; 5. GUP za grad Strumica;

Finalni sogleduvawa

Pri sledeweto na promenite vo prostorot od aspekt na nedvi`noto kulturno nasledstvo za 2006 god., se konstatira deka promenite vo najgolem del se odnesuvaat na revalorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo, izrabotka na elaborati za valorizacija na nedvi`ni kulturni dobra ~ija procedurata e vo tek i izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi, koi pretstavuvaat dokumentaciona osnova za tretmanot na kulturnoto nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Ovie promeni se del od ve}e zapo~natiot proces za vospostavuvawe su{tinski afirmativen odnos kon kulturnoto nasledstvo.

4.12. Za{tita od voeni zagrozuvawa

Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na odelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualnite voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemite razornuvawa }e bidat izlo`eni Gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, a toa zna~i deka najgolemite zagubi i `rtvi }e ima vo civilnoto naselenie, {to vpro~em i se slu~ilo vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.

Od tuka politikata na za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:

– planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra i

– planirawe i izgradba na zasolni{ta.



Procenkata na stepenot na zagrozenosta na oddelnite lokalni urbani strukturi, zasnovana vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenosta na Republikata i spored konstatiranite potrebi, kako i opredeluvawe na natamo{na politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta ja izgotvuva i ja sproveduva Direkcijata za za{tita i spasuvawe.

4.12.1. Osnov za izgradba na zasolni{ta

So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodràt planski merki za za{tita od voeni razornuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizacija.

Obvrskata na planirawe i izgradba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razornuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti: Zakonot za odbrana (Sl.vesnik na RM, br.42/2001), Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl.vesnik na RM, br. 36/2004 i 49/04), Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl.vesnik na RM, br.51/2005), Uredba za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl.vesnik na RM, br.80/2005), Uredba za sproveduvawe na spasuvaweto na naselenieto od urnatini (Sl.vesnik na RM, br.98/2005), Uredba za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Odluka za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM, br.105/2005), Metodologijata za sodrìnata i na~inot na procenuvawe na opasnostite i planirawe na za{titata i spasuvaweto ( Sl. Vesnik na RM br. 76/06), Pravilnik za standardi i normativi za ureduvawe na prostorot (Sl. vesnik na RM, br.2/2002), Pravilnikot za pobliska sodrìna i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite planovi (Sl. vesnik na RM, br. 2/2002).

Zasolnuvaweto opfa}a planirawe, izgradba, odrùvawe i koristewe na zasolni{tata i drugi za{titni objekti i zasolnuvawe na naselenieto, materijalnite i kulturnite dobra na Republikata. Potrebite za zasolni{ta i drugi za{titni objekti, se planiraat spored propisite za prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se predviduvaat vo prostornite i urbanisti~kite planovi. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti za za{tita na naselenieto se gradat spored mestoto na ìveewe, mestoto na rabota, a na javni mesta kako javni zasolni{ta. Spored otpornosta zasolni{tata se gradat kako zasolni{ta za osnovna, dopolnitelna i zajaknata za{tita. Obvrska za izgradba na zasolni{ta za osnovna za{tita imaat investitorite na objektite nameneti za telekomunikacii, televiziski, radio i pe~ateni mediumi, zna~ajni industriski i energetski objekti, zna~ajni soobra}ajni objekti i objekti nameneti za javni zdravstveni slu`bi, obrazovanieto i kulturata. Uredba za sproveduvawe na zasolnuvaweto (Sl.vesnik na RM,br.93/2005).

Obvrska za izgradba na zasolni{ta za dopolnitelna za{tita imaat investitorite na stanbeni i stanbeno delovni objekti. Ova e uredeno so Uredba



za na~inot na primenuvaweto na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite, vo proektite i pri izgradba na objektite, kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).

Obvrska za izgradba na javni zasolni{ta ima Republikata i edinicata na lokalnata samouprava. Obvrskata za izgradba na zasolni{ta se odnesuva na zagrozenite zoni. Zagrozenite zoni gi utvrduva Vladata i istite se sostaven del na prostornite i urbanisti~kite planovi, a se utvrdeni so Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni (Sl.vesnik na RM,br.105/2005).

Zasolni{tata se gradat kako dvonamenski objekti, so toa {to ne smee da se zagrozi nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata za osnovna za{tita moraat da obezbedat za{tita od natpritisok, urnatini, radioaktivni vrneì, hemiska kontaminacija i poàri, a se proektiraat i opremuvaat za podolg prestoj. Zasolni{tata za dopolnitelna za{tita moraat da obezbedat za{tita od urnatini, a se proektiraat i opremuvaat za prestoj do 48 ~asa. Zadolìtelnoto zajaknuvawe na prvata armirana betonska plo~a e vo funkcija na obezbeduvawe od urnatini.

Tekovnoto i investicionoto odrùvawe na zasolni{tata go vr{at sopstvenicite i korisnicite na istite. Pri opasnost zasolni{teto mora da se dovede vo funkcija za osnovnata namena vo rok od 48 ~asa, so nepre~en pristap za licata za koi e nameneto. Odrùvaweto, servisiraweto na sredstvata i opremata vo site zasolni{ta i atestiraweto go vr{at trgovski dru{tva, javni pretprijatija, ustanovi i slu`bi registrirani za takva dejnost, koi{to imaat vraboteni lica so licenca za vr{ewe na takva dejnost soglasno so zakon. Grade`ni zafati so koi se namaluva za{titnoto svojstvo na zasolni{teto ne se dozvoleni. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti moàt da se izdavaat pod zakup, pod uslov da ne se naru{i nivnata primarna za{titna funkcija. Zasolni{tata i drugite za{titni objekti se izdavaat pod zakup od strana na nivnite sopstvenici, a za zasolni{tata i drugite za{titni objekti ~ij sopstvenik e nepoznat, izdavaweto go vr{i Direkcijata. Na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj na zasolni{ni mesta so Uredbata za na~inot na izgradbata, odrùvaweto i koristeweto na zasolni{tata i drugite za{titni objekti i opredeluvaweto na potrebniot broj zasolni{ni mesta (Sl. vesnik na RM, br.80/2005), a gi ureduva Vladata.

Nadle`nosti na edinicite na lokalnata samouprava

1. Sovet na edinicata na lokalnata samouprava Vo ostvaruvaweto na za{titata i spasuvaweto Sovetot na edinicata na

lokalnata samouprava gi vr{i slednive raboti: – zaradi otstranuvawe na posledicite od nastanatite prirodni

nepogodi ili epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, gi utvrduva obvrskite na javnite pretprijatija, ustanovi i slu`bi od lokalen karakter koi tie gi osnovale vo:

– gasnewe na poàri i spasuvawe na lu|e i imot pri soobra}ajni, tehni~ko-tehnolo{ki i drugi nesre}i;



– ras~istuvawe na lokalni pati{ta, ulicite i drugite infrastrukturni objekti vo slu~aj na neproodnost poradi vrneì od sneg, nanosi od sneg, golomrazica, nanosi od zemja predizvikani od silni vrneì, odroni, lizgawe na zemji{teto i drugo;

– ukaùvawe na prva medicinska pomo{ vo slu~aj na pojava na zgolemen broj na zaboleni i povredeni i spre~uvawe na {ireweto na zarazni bolesti;

– za{tita na ìvotnite i rastenijata vo slu~aj na pojava na bolesti, {tetnici i drugi prirodni nepogodi;

– ja sledi podgotvenosta na edinicata na lokalnata samouprava za za{tita i spasuvawe;

– odlu~uva za visinata na sredstvata potrebni za za{tita i spasuvawe od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava;

– odlu~uva za visinata na sredstvata od buxetot na edinicata na lokalnata samouprava za nadomest na {teta od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i i

– odlu~uva za raspredelba na humanitarna pomo{ nameneta za nastradanoto naselenie vo edinicite na lokalnata samouprava.

2. Gradona~alnik na edinicata na lokalnata samouprava Vo ostvaruvaweto na za{titata i spasuvaweto na podra~jeto na edinicata

na lokalnata samouprava, gradona~alnikot gi vr{i slednive raboti: ‡ go predlaga Planot za za{tita i spasuvawe; ‡ ja sledi sostojbata vo vrska so realizacijata na donesenite odluki

od Sovetot na edinicata na lokalnata samouprava za spre~uvawe na nastanuvaweto i za otstranuvaweto na posledicite od prirodnite nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i;

‡ odgovoren e za podgotvenosta na silite za za{tita i spasuvawe koi edinicata na lokalnata samouprava gi formirala;

‡ odlu~uva za angaìrawe na silite za za{tita i spasuvawe koi edinici na lokalna samouprava gi formirala;

‡ go sledi ostvaruvaweto na akciite za ras~istuvawe na lokalni pati{ta, ulicite i drugite infrastrukturni objekti vo slu~aj na nastanuvawe na prirodni nepogodi ili epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i na podra~jeto na edinicata na lokalnata samouprava;

‡ bara pomo{ vo angaìrawe na prostornite sili za za{tita i spasuvawe, formirani kaj pravnite lica od podra~jeto na edinicata na lokalnata samouprava i

‡ vo uslovi koga so silite za za{tita i spasuvawe od to~kata 4 na ovoj ~len ako ne moàt da se otstranat posledicite od prirodnite nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, bara angaìrawe na republi~kite sili za za{tita i spasuvawe.

Specifi~no za Gradot Skopje e toa {to gi koordinira aktivnostite vo oblasta na za{titata i spasuvaweto na svoeto podra~je. Vo za{titata i spasuvaweto op{tinite od Gradot Skopje se dol`ni da sorabotuvaat i



postapuvaat po nasokite od Gradot Skopje. Za ostvaruvawe na ovaa nadle`nost Gradot Skopje formira Gradski {tab za za{tita i spasuvawe.

Evidentirani promeni

Spoed podatocite od informativnite listovi dobieni od edinicite na lokalnata samouprava, vo tekot na 2006 godina ne e izgradeno niedno javno zasolni{te.

Vrz osnova na napred navedenoto mo`e da se zaklu~i deka odredbite za izgradba na javni zasolni{ta ne se po~ituvaat voop{to od edinicite na lokalnata samouprava, iako na toa se i zakonski obvrzani spored Zakonot za za{tita i spasuvawe, ~ija primena zapo~na od 01 januari 2005 godina.

Specifi~nosta na oblasta za za{tita i spasuvawe ja nametnuva potrebata vo naredniot period seriozno da se pristapi kon primenata na zakonskata regulativa za izgradba na zasolni{ta, so ogled na faktot deka so donesenite uredbi podetalno e razrabotena ovaa materija i vo odnos na nadle`nostite na Sovetite na op{tinite i gradona~alnicite i vo odnos na investitorite pri proektiraweto i izgradbata na objektite.



5. EVROPSKA RAMKA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Strate{ka cel na R. Makedonija e ~lenstvoto vo Evropskata Unija. Postojniot status na zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija pred na{ata Dràva postavuva pove}e zada~i naso~eni ne samo kon ostvaruvawe na o~ekuvanite efekti izrazeni preku makro rezultatite-povisok ekonomski razvoj, politi~ka i bezbednosna stabilnost, ponapredno tehnolo{ko nivo, povisoko obrazovanie i nau~no nivo, istottaka i vklu~uvawe vo procesot na transferirawe i primena na nasokite i opredelbite od prostornata i regionalnata politika praktikuvana od zemjite ~lenki na Unijata.

Novata politi~ka konstelacija, tehni~kiot razvoj i globalnata povrzanost se bitni faktori koi imaat zna~itelno vlijanie vrz prostornata organizacija i sozdavaweto na novi konturi na Evropa.

Rapidniot razvoj na globalnata ekonomija opredeluva nova mreà na vrski i etablira novi soodnosi pome|u korporacii, gra|ani, gradovi i regioni niz celiot svet. Teku{tiot proces na Evropskata integracija postavuva pred prostornoto planirawe i urbanata politika zada~i na supranacionalno nivo koi treba da se implementiraat vo tekovniot i iden proces na planirawe i organizacija na prostorot i vo na{ava Dràva.

Glavni evropski politiki

Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot razvoj, koja e edna parcijalna politika, vaèn e nejziniot odnos kon glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politiki spored Unity, Solidarity, Diversity for Europe, its People and its Territory, 2001, (Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite ìteli i teritorijata) se:

‡ Politika na konkurencija, ‡ Zaedni~ka zemjodelska politika, ‡ Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi, razvoj i kohezija, ‡ Politika na za{tita na ìvotnata sredina, ‡ Regionalna politika, ‡ Politika na istraùvawa i razvojot, ‡ Soobra}ajna politika, ‡ Energetska politika, ‡ Politika na pretpriema{tvo za sredni i mali pretprijatija, ‡ Zaedni~ka politika vo oblasta na ribarstvo.

Od site navedeni politiki, najgolemo vlijanie vrz prostornoto planirawe na razvojot i teritorijalno ureduvawe na Evropskata Unija i celiot kontinent, imaat tri politiki, te. politika na za{tita na ìvotnata sredina, regionalnata politika i soobra}ajnata politika.



Perspektiva na prostorniot razvoj na Evropa (ESDP) i evropskite regionalni proekti vo oblasta na planirawe na prostorniot razvoj

ESDP e donesena so posebna rezolucija 1999 g. Toa e prv formalen dokument vo oblasta na planiraweto na prostorniot razvoj vo Unijata od 1989 g., koga e donesena odluka za podgotovki na evropskata strate{ka ramka vo domenot na planirawe na prostorniot razvoj, odnosno koga Evropskata unija i Evropskata komisija otpo~nale da sorabotuvaat vo ovaa oblast. Ovoj dokument pretstavuva novost vo taa smisla {to vo nego odr`livosta ne se smeta samo kako envajronmentalno prifatliv ekonomski porast i razvoj (an environmentally acceptable economic development), tuku i kako prostorno uramnoteèn razvoj (a balanced spatial development). Osven toa, vo ovoj dokument na eden nov na~in se nastojuva na usoglasuvawe na odlukite od razli~ni sektori spored zaedni~ka prostorna matrica, za {to se koristi izrazot "sektorsko planirawe so prostorni posledici" (spatially effective sector planning). Vo Hanover, vo septemvri 2000 god., na 12. sednica, doneseni se Vode~kite principi za razvoj na evropskiot kontinent (Guiding principles for Sustainable Development of the European Continent). Tie ne se pravno obvrzuva~ki, no vo niv e naglaseno zna~eweto na teritorijalnata dimenzija vo ostvaruvawe na ~ove~kite prava i demokratijata. Nivnata cel se sostoi vo definirawe na merki i politiki na prostorniot razvoj so ~ija pomo{ lu|eto vo site dràvi ~lenki }e ostvarat prifatliv ìvoten standard, {to se smeta kako eden od bitnite preduslovi za stabilizacija na demokratskite procesi i strukturi vo regionite i gradovite vo Evropa, odnosno nivnoto aktivno u~estvo vo procesot na evropskata integracija i demokratizacija.

Vode~kite principi koi se usvoeni vo Hanover pretstavuvaat eden dokument ~ija cel e ostvaruvawe na seevropskiot odr`liv razvoj.

Donesuvawe na ESDP i srodni dokumenti e, me|u ostanato, manifestacija na obnoven interes za strate{ki pristap kon organizacija na urbaniot i regionalen prostor vo Evropa (na razni nivoi), {to vsu{nost e naso~eno kon kvalitetot na prostorot i negovata osnovna i bitna kulturolo{ka dimenzija. Na toj na~in, ESDP e rezultat na promenite vo teorijata i praksata na evropskoto planirawe.

Sepak, ESDP e svoeviden "kroven" dokument, vo toa {to ima namera da bide do odreden stepen obedinuva~ki i za politikite na Evropskata unija (politika na zasiluvawe na konkurentnosta, za{tita na ìvotnata sredina, regionalna politika, soobra}ajna politika, politika vo oblasta na istraùvawata, tehnologija i razvojot i dr.).

Vo poslednata verzija ESDP pretstavuva plansko-razvoen dokument od indikativen i integrativen vid, zna~i, eden op{t "plan/program" na supranacionalno nivo. Na toj na~in, Unijata e prv golem svetski region koj definiral zaedni~ka prostorna vizija za razvoj na svojata teritorija.

Sumarno, ESDP pretstavuva strate{ka politi~ka ramka za podobruvawe na sorabotka pome|u Evropskata komisija, dràvite ~lenki i nivnite regioni i gradovi, odnosno za usoglasuvawe na razni politiki. So ovoj dokument e definirana edna prostorna vizija za razvoj na teritorijata na Unija, so {to ESDP e promovirana kako ramka na politikata i referenten dokument vo domenot na odr`liviot prostoren razvoj (so {to se insistira na po~ituvawe na



site glavni principi na odr`livost - ekolo{ki, ekonomski, socijalni i kulturni). Iako ne e zadolìtelen, toj gi definira politi~kite opcii i "vodi~/nasokite" za donesuvawe na odluki na site upravuva~ki nivoi (od supranacionalno odnosno evropsko, na eden kraj, preku nacionalno/dràvno i regionalno, do lokalno, na drug) {to bi vodelo kon odrìv i uramnoteèn razvoj.

Evropska mreà na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON) i drugi informati~ko statisti~ki poddr{ki

Ostvaruvawe na ESDP e podràno so paralelna statisti~ko-informati~ka i istraùva~ka poddr{ka pod imeto Evropska mreà na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON. European Spatial Planning Observatory Network-Study Programme on Europen Spatial Planning), koja e pokrenata od Evropskata komisija i vladite na dràvi ~lenki na Evropskata unija 1998 g. i potoa realizirana vo tekot na slednite dve godini na istraùvawe. Ovaa programa prodolùva vo periodot 2002-2006 g. vo ramkite na INTERREG III B.

Programata e pokrenata so cel da se identificiraat mo`nite institucionalni, pravni, administrativni i finansiski parametri za mreà na istraùva~ki institucii koi bi bile sobrani vo ramkite na ESPON. Istraùvawata baziraat na koristewe na pove}e desetini indikatori, koi treba da dadat opfaten, detalen i siguren uvid vo razli~nosta na komponentite na edinstveniot evropski prostor (regioni, gradovi, prostorni oski i dr.), od slednite sedum grupi: 1. Geografska polo`ba, 2. Ekonomski potencijall, 3. Socijalna integracija, 4. Prostorna integracija, 5. Optovaruvawe na zemji{teto, 6. Prirodno nasledstvo i 7. Kulturno nasledstvo.

Vo edna va`na dimenzija, celiot ovoj potfat te~e paralelno so mnogubrojnite aktivnosti na raznite me|unarodni institucii i organizacii koi rabotat na razvivawe na razni sistemi na indikatori za odr`liv razvoj i tnr. "ozelenuvawe" na nacionalnite i supranacionalnite sistemi na smetkovodstvo. Me|u osnovnite vidovi indikatori (so koi se izrazuva sostojbata na sredinata i razvojot, za razlika od optovaruvaweto i odgovorot), osobeno se naglasuva va`nosta na poslednite, bidej}i tie pretstavuvaat najsigurna merka so koja moè da se izrazi uspeh/neuspeh na odredena politika vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj. Pokraj ovie merki, vo nekoi dràvi ve}e e vovedeno koristewe na na tnr. sintezni, odnosno kompozitni pokazateli, kako {to se HDI (Human Development Index), IS (Index of Sustainability) itn.

ESDP i golemi regionalni programi

Vo ostvaruvawe na poslednata od navedenite misii na ESDP, posebna i osobena uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat i poodelni zemji ~lenki na Evropskata unija i poodelni zemji kandidati za priem vo Unijata. U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija vo 1996 g. pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se podrì transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i ne samo vo zemjite na Unijata). Po pove}egodi{na sestrana sorabotka vo ramkite na razni regionalni i sli~ni programi i proekti, vo tek e zavr{uvawe na negovoto prodolùvawe pod naziv INTERREG III B, koj, isto taka, }e bide realiziran preku niza poodelni proekti,



vo ramkite na pet golemi programi koi treba da odrazat dominantnite geografski lajtmotivi na evropskata teritorija:

‡ CADSES/VISION PLANET (Strategies for an integrated spatial development of the Central European, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space), opfa}a regioni na centralna i jugoisto~na Evropa, dunavskiot pojas i jadranskiot basen, na ~etiri zemji ~lenki na Unijata, sedum zemji kandidati za ~lenstvo i sedum zemji nadvor od unijata;

‡ NORTH-WESTERN EUROPE opfa}a regioni na severozapadna Evropa, od sedum zemji ~lenki na Unijata i [vajcarija;

‡ BALTIC SEA REGION opfa}a podra~ja na ~etri zemji ~lenki na Unijata, Norve{ka i {es drugi zemji (~etri kandidati za priem vo Unijata i pribalti~kite delovi na Rusija i Belorusija);

‡ ALPINE SPACE opfa}a regioni vo ~etri ~lenki na Unijata i u{te tri dràvi (Lihten{tajn, Slovenija i [vajcarija);

‡ NORTH SEA REGION opfa}a podra~ja vo {est ~lenki na Unijata i Norve{ka.

Vo navedenite programi definirani se nekolku prioriteti koi gi izrazuvaat poodelnite ili site glavni celi od ESDP (prostornata integracija, soobra}ajna dostapnost, socijalna kohezija, za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i dr.), specificirani vo soglasnost so dolgoro~nite celi na dadenoto podra~je.

Sodrìna na Perspektivata na prostoren razvoj na Evropa (ESDP, European Spatial Development Perspective, Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the EU)

Kako {to e navedeno, ESDP pretstavuva eden integrativen i indikativen planski dokument, vo taa smisla, {to pokraj prostornite aspekti na razvojot vo potesna smisla, opfa}a i pogolem broj na drugi elementi na naj{iroko sfaten odr`liv razvoj (1), pa i vo taa smisla {to ne e zadolìtelen za zemjite ~lenki na Unijata (2). Toj }e bide ostvaren so primena na niza indirektni merki i instrumenti i toa vo onaa merka vo koja tie se podgotveni da gi prifatat i integriraat celite na evropskata politika na prostorniot razvoj vo svoite nacionalni politiki.

Osnovnite propozicii na ESDP se izrazeni vo forma na op{tite celi (1) i mo`nite politika za nivnata realizacija (2), so {to vsu{nost se naglasuva nezadolìtelniot karakter na propoziciite, odnosno pravoto na izbor na zemjite ~lenki vo odnos na nivnoto prifa}awe/neprifa}awe. Sekoja od trite osnovni op{ti celi razloèna e na nekolku sostavni celni propozicii, pri {to se navedeni i mo`nite politiki za nivnata realizacija:

‡ Policentri~niot prostorni razvoj i novite odnosi pome|u urbanite i ruralnite podra~ja, kako edna od trite osnovni op{ti celi, razloèn e na ~etri sostavni celi (potceli): 1) Policentri~en i uramnoteèn prostoren razvoj vo Evropskata Unija, 2) Dinami~ni, atraktivni i konkurentni gradovi i urbanizirani regioni, 3) Indigeni/avtohtoni, raznovidni i produktivni ruralni podra~ja, 4) Partnerstvo pome|u urbanite i



ruralnite podra~ja. Za nivni nazna~eni potceli, navedeni se preku 20 mo`ni politiki.

‡ Vtorata osnovna op{ta cel, "ednakvost vo pristapot do infrastrukturata i znaeweto", razloèna e na ~etri sostavni celi: 1) Integriran pristap do podobreni soobra}ajni vrski i pristap do znaewe, 2) Policentri~en model na razvoj kako osnova za podobra pristapnost, 3) Efikasno i odr`livo koristewe na infrastrukturata, 4) [irewe na inovacii i znaewe. Pokraj niv, navedeni se petnaeset mo`ni politiki.

‡ Tretata osnovna op{ta cel, "mudro upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo", razloèna e na pet potceli: 1) Prirodno i kulturno nasledstvo kako razvoen resurs, 2) ûvawe i unapreduvawe na kulturnoto nasledstvo, 3) Upravuvawe so vodnite resursi kako poseben predizvik na prostorniot razvoj, 4) Kreativno upravuvawe so prirodnite pejsaì, 5) Kreativno upravuvawe so kulturnoto nasledstvo. Za implementacija na ovie potceli predloèni se pove}e mo`ni politiki.

Regionalni inicijativi ESTIA i OSPE

ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata politika i na Balkanot:

‡ ESTIA (European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatial development strategies and policy integration for the South-East Europe), t.e., Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;

‡ OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-East Europe), t.e., Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot. Toj gi opfa}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspektite na informati~kata poddr{ka na podgotovkite, donesuvaweto i sproveduvaweto na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i prate~kite institucionalni i organizacioni aran`mani (t.e. regionalna opservatorija i mreà na nacionalni punktovi/fokalni to~ki).

êtrite glavni celi na ovie dva proekta se: ‡ Komparativen opis na glavnite karakteristiki na trendovite i

politikite na prostoren razvoj vo zemjite u~esni~ki; ‡ Istraùvawe na barawata vo odnos na vospostavuvawe na mreàta

na nau~na, istraùva~ka i informati~ka poddr{ka na prostorniot razvoj;

‡ Identifikacija na strate{kite prioriteti vo rabotata na nacionalnite i regionalnite agencii koi se nadle`ni za planirawe na prostorniot razvoj;



‡ Identifikacija na glavnite elementi za formulirawe na zaedni~kata ramka za integracija i koordinacija na politikata na prostorniot razvoj.

Trgnuvaj}i od nazna~enite celi, vo ramkite na dvata proekta zavr{ena e rabotata na pogolem broj na kompleksnite delovi, koi gi opfa}aat slednite glavni dokumenti:

‡ Perspektivi na prostorniot razvoj i planirawe (glavnite trendovi i administrativni sistemi);

‡ Pristapi i gledi{ta za prostornata struktura (monitoring i evaluacija na glavnite problemi);

‡ Nasoki za integrirawe na prostornite prioriteti i politiki (definirawe na politiki i nivnoto sproveduvawe);

‡ Struktura na mreàta na regionalnata OSPE opservatorija i nacionalnite opservatorii vo oblasta na prostorot i ìvotnata sredina;

‡ Direktorium na agencii za prostornoto planirawe; ‡ Proekt i probno koristewe na internet serverot za potrebite na

proektot; ‡ Pregled/profil na nacionalnite sistemi na prostornoto

planirawe; ‡ Kompendium za prostornite prioriteti; ‡ Ramki za integracija na prostornata politika; ‡ Zavr{ni dokumenti na ESTIA i OSPE, koi sodràt, pome|u ostanato,

i programa za sorabotka vo ramkite razni idni proekti koi zbirno se ozna~uvaat kako ESTIA/OSPE-plus.

‡ Nazna~eni se i slednite mo`ni oblasti na prioritetnata sorabotka;

‡ Osnovawe na tnr. Forum za prostorno planirawe (Spatial Planning Forum), koj treba da posluì kako sredi{na ekspertska i politi~ka arena vo idnite istraùvawa i druga sorabotka, kako i pri osnovawe na regionalnata mreà na opservatorii vo oblasta na prostornoto planirawe (OSPE), predvideno e kako prv ~ekor vo prodolùvawe na me|usebnata sorabotka;

‡ Nevrabotenost; ‡ Podra~ja i sektori na prioritetni investicioni programi i

poekti; ‡ Razvoj na mali i sredni pretprijatija; ‡ Razvoj na partnerstvo pome|u privatniot, javniot i tnr. tret

sektor; ‡ Geografski/soobra}ajno izolirani podra~ja; ‡ Podra~ja i sektori kade e naglasena emigracija na mlado,

obrazovano i vitalno naselenie; ‡ Standard/kvalitet na ìveewe; ‡ Podra~ja, odnosno sektori so zaostanata proizvodna i druga

struktura; ‡ Prioritetni podra~ja na "eko-eko" obnova;



‡ Ekolo{ki najzagadeni i prostorno najneurdeni podra~ja; ‡ Problemi na tnr. socijalno isklu~uvawe i deprivacija; ‡ Problemi na izbeglici, povratnici i sl.; ‡ Podra~ja so najvreden i/ili najosetliv i/ili najzagrozen

biodiverzitet; ‡ Krajbre`ni podra~ja; ‡ Prioritetni podra~ja za zaedni~ko upravuvawe so vodnite resursi; ‡ Podra~ja so visok ekolo{ki rizik; ‡ Specifi~ni pograni~ni podra~ja.

Vo ramkite na predlogot za idnata sorabotka, nazna~ena e i lista na mo`nite prioritetni nau~ni istraùvawa, ~ii rezultati bi bile koristeni kako informati~ka/soznajna poddr{ka na idnite aktivnosti na nivo na ESTIA/OSPE regioni i sostavni dràvi, regioni i lokalni podra~ja. Se raboti za slednite oblasti na istraùvawa:

‡ Teoriski, op{tometodolo{ki i primeneti metodolo{ki aspekti na planiraweto i politikata na odr`liv razvoj vo periodot na tranzicija;

‡ Novi institucionalni i organizacioni aran`mani; ‡ Problemi na "podelba na rabotata" (demarkacii, delimitacii i

sl.) pome|u planiraweto i politikata, pazarnite mehanizmi i instrumenti na op{to op{testveno upravuvawe, naso~uvawe i kontrola;

‡ Problemi na vertikalnata, horizontalnata i drugite koordinacii na planskite i drugi upravuva~ki odluki;

‡ Planska evaluacija; ‡ Odnos na planskite vizii i planskite implementacii; ‡ Novi proceduri vo podgotovkite, donesuvawto i ostvaruvaweto na

planskite odluki; ‡ Vlijanie na privatizacijata na gradskoto zemji{te vrz izborot na

novite plansko-upravuva~ki pristapi i sistemi; ‡ Op{ti i posebni pra{awa na informati~kata i druga soznajna

poddr{ka; ‡ Format, t.e. sodrìna i forma na novata generacija na dokumenti

na odr`liv razvoj na supra-nacionalni, nacionalno-dràvni i subnacionalni nivoi na planirawe;

‡ Istraùvawa za potrebite na izrabotka na alternativni scenarija na razvoj na novata generacija na dokumenti za odr`liv razvoj;

‡ Istraùvawe na prostorno-ekolo{koto vlijanie na politikite od razni supra-nacionalni, nacionalni i subnacionalni nivoi, vrz sostojbite vo prostorot vo regionot na ESTIA/OSPE;

‡ Istraùvawa za potrebite na tnr. "op{to obrazovanie za Evropa", za da se olesni i zabrza ispolnuvawe na acquis communautaire za dràvite kandidati za priem vo Evropskata Unija.



Drugi regionalni inicijativi, programi i proekti

Pokraj koproektite ESTIA/OSPE, za razgleduvawe i definirawe na idnite pravci na razvojot na Republika Makedonija od bitno zna~ewe se i golemot broj na drugi inicijativi, programi i proekti na regionalnata integracija vo ovoj del na svetot. Pomalku ili pove}e, site pretstavuvaat odredeni "repliki" i "derivativi" na raznite obidi od evropskata integraciska tradicija, no i svoevidni "eksperimenti", najprvin zaradi prilagoduvawe na pristapi i metodi soglasno so lokalnite uslovi. Iako nitu edna od ovie inicijativi ne e izvorno prostorno-envajronmentalna (kako {to toa se ESTIA i OSPE), tuka se navedeni bidej}i pove}eto sodràt poedini elementi od ovaa oblast (na primer, od soobra}aj i telekomunikacii, energija, za{tita na ìvotnata sredina, regionalna sorabotka i regionalno planirawe, prostorno planirawe, socijalna kohezija, odr`liv razvoj, stranski investicii i dr.):

‡ Centralnoevropskata inicijativa (CEI, Central European Initiative), od 1989 g., denes opfa}a 17 ~lenki (dve od Unijata, sedum ~lenki na CEFTA, ~etri zemji koi nastanale od prethodnata Jugoslavija i tri zemji od evropskiot del na biv{iot SSSR);

‡ Crnomorska ekonomska sorabotka (BSEC, Black Sea Economic Cooperation), so 11 ~lenki (5 balkanski zemji, 3 crnomorski krajbre`ni zemji, ~lenki na biv{iot SSSR i tri kavkaski zemji, isto taka ~lenki na biv{iot SSSR), od 1992g.;

‡ Centralnoevropska zona na slobodna trgovija (CEFTA, Central European Free Trade Area), osnovana 1992g., koja ima 7 ~lenki (od 1999g.);

‡ Konferencija za stabilnosta, bezbednosta i sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Conference on Stability, Security and Cooperation of South Eastern Europe), od 1996 g., pokasno nare~ena Proces na sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa (Southeast Europe Cooperation Proces), pretstavuva edinstvena avtohtona inicijativa na samite balkanski zemji, te. prodolènie na porane{nata multilateralna balkanska sorabotka vo periodot 1975-91g., so sedum ~lenki;

‡ Proces od Roajomon od 1995g., odnosno Proces na stabilnosta i dobrososedstvo vo Jugoisto~nata Evropa (Proces of Stability and good Neighboutliness in SEE), ~ii osnova~ e Evropskata Unija i vo koj u~estvuvaat pove}e desetici u~esnici od Unijata, drugi delovi na Evropa i SAD, kako i najzna~ajnite evropski organizacii - EU, Sovetot na Evropa i OEBS;

‡ SECI (Southeast European Cooperative Initiative), te. Inicijativa za sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa, od 1996 g., pokrenata od strana na SAD, so 12 ~lenki od Balkanot i od centralna Evropa, so 5 zemji koi pruàat poddr{ka, i pogolem broj me|unarodni organizacii koi u~estvuvaat vo rabota (Evropska Unija, Evropska komisija, Svetska banka, Evropska banka za obnova i razvoj i Evropska investiciona banka), kako i poedini regionalni forumi;

‡ Pakt za stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for SEE) (inaku dosega najambiciozna inicijativa vo odnos na seopfatnosta,



politi~koto nivo na koe e vodena i angaìranosta na ~ove~kite, finansiskite i drugi resursi), koj e rezultat na razni obidi za pottiknuvawe na sorabotka na Balkanot vo periodot podolg od edna decenija. Od 1999g. e formalno del na OEBS i opfa}a pove}e desetici zemji - korisnici na pomo{, a pokraj toa i golem broj na me|unarodni organizacii (UN, NATO, OECD, Sovet na Evropa itn.), me|unarodni finansiski organizacii (WB, IMF, EIB, EBRD i dr.) i regionalni inicijativi;

‡ Jadransko-jonskata inicijativa (AII, Adriatic-Ionian Initiative), od 2000 godina, so 4 zemji od prethodnata Jugoslavija, Albanija i dve ~lenki na Evropskata Unija;

‡ Dunavska komisija (Danube Commision), inaku najstarata regionalna me|unarodna organizacija vo toj del na Evropa (so edinaeset postojani ~lenki, od 1998 g.) i so Evropskata Unija vo status na nabquduva~;

‡ Rabotna zaednica na podunavskite regioni (Working Community of Danubian Regions), ~ii 24 ~lenki se dràvi regioni /oblasti od 11 zemji;

‡ Rabotna zaednica "Alpe-Jadran" (Alpe-Adria Working Community), so 19 ~lenki i nabquduva~i, dràvi i regioni (u{te od 1978 g.).



6. KARTOGRAFSKI PRILOZI

Karta br.1. "Izraboteni uslovi za planirawe na prostorot" Karta br. 2 "Novoizgradeni i stopanski objekti vo gradba" Karta br. 3 "Urbanisti~ka dokumentacija (usvoena i vo procedura)"


Karta br. 1

Legenda:

Izraboteni uslovi za planirawe

Tema:Uslovi za planirawe na prostorot

AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROTMINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2006 GODINA

#Y

#Y

#Y #Y

#Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y#Y #Y

#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

#³

#³ #³#³#³ #³#³ #³#³#³

#³ #³#³ #³#³#³#³ #³#³#³#³ #³#³ #³#³#³#³

#³#³ #³#³#³#³ #³

#³#³

#³#³ #³#³ #³#³ #³#³ #³#³#³ #³#³ #³

#³#³#³ #³

#³

#³

#³ #³

#³#³#³#³#³#³ Ara~inovo

Vev~ani

K.Vodaê{inovo-Oble{evoVrap~i{te

Plasnica

Zrnovci

Krivoga{tani

Bogoviwe

Jegunovce

Centar @upaVrane{tica

Star Dojran

Ilinden

Zelenikovo

Oslomej

BosilovoRosoman

û~er Sandevo

Brvenica

Staro Nagori~ane

Tearce

PetrovecStudeni~ani

Lozovo

Mogila

Vasilevo

Karbinci

Novo Selo

Rankovce

@elino Sopi{te

Novaci

Lipkovo

ZajasMavrovi i Rostu{a

Gradskoâ{ka

Debarca

Kon~e

DolneniDrugovo

Resen

Skopje

Vinica

Demir Hisar

Ki~evo

Kriva Palanka

Valandovo

Radovi{[tip

Kavadarci

BitolaOhrid

Prilep

Tetovo

Demir Kapija

Bogdanci

Peh~evo

M. Kamenica

Kru{evo

Probi{tip

Kratovo

Debar

Sv.Nikole

Gevgelija

Del~evoKo~ani

Struga

Negotino

Strumica

Berovo

Kumanovo

Gostivar

Brod

Veles

R

A l

b a

n i

j a

R B u g a r i j a

R G r c i j a

op{tinska granica

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km

ezerodràvna granica

Sr b i j a

#³ 1 #³ 2 #³ 3 #³ 4 #³ 5 #³ 6 #³ 7 #³ 8 #³ 9 - 10

Izraboteni uslovi za planirawe

Karta br. 2

Legenda:

Novoizgradeni i stopanski objekti vo gradba

Tema:Razvoj na stopanstvoto

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE


#Y

#Y

#Y #Y#Y #Y#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y


#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

']%UY $T

#³

%UY

']$T

Y

']%U$T']

']Y$T

']

']

'] %U#³

']Y$T

']%U$T#³']

']%UY

YY

YY

Y']

%UY

Y

']

$T

'] %U

%Uu

']Y%U$T#³

$T

']Veles

Brod

Gostivar

Kumanovo

Berovo

Strumica

Negotino

Struga

Ko~ani Del~evo

Gevgelija

Sv.Nikole

Debar

Kratovo

Probi{tip

Kru{evo

M. Kamenica

Peh~evo

Bogdanci

Demir Kapija

Tetovo

Prilep

Ohrid

Bitola

Kavadarci

[tipRadovi{

Valandovo

Kriva Palanka

Ki~evo

Demir Hisar

Vinica

Skopje

Resen

DrugovoDolneni

Kon~e

Debarca

â{kaGradsko

Mavrovi i Rostu{aZajas

Lipkovo

Novaci

Sopi{te@elino

Rankovce

Novo Selo

Karbinci

Vasilevo

Mogila

Lozovo

Studeni~aniPetrovec

Tearce

Staro Nagori~ane

Brvenica

û~er Sandevo

RosomanBosilovo

Oslomej

Zelenikovo

Ilinden

Star Dojran

Vrane{ticaCentar @upa

Jegunovce

Bogoviwe

Krivoga{tani

Zrnovci

Plasnica

Vrap~i{teê{inovo-Oble{evo

K.Voda

Vev~ani

Ara~inovo

R

A l

b a

n i

j a

R B u g a r i j a

R G r c i j a

op{tinska granica

%U deloven objektu servis

'] prozvoden kapacitet #³ ribnik

$T farma

Y turisti~ko-ugostitelsi objekt

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km


AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Sr b i j a

#Y

#Y

#Y #Y

#Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y#Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y#Y #Y#Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y #Y#Y#Y #Y

#Y #Y#Y#Y

#Y#Y

#Y#Y#Y

#Y#Y#Y#Y#Y


#Y #Y #Y#Y#Y #Y #Y

#Y#Y #Y

#Y#Y#Y #Y

#Y

#Y

#Y#Y

%U

%U %U%U %U%U%U%U%U %U

%U%U

%U%U %U

%U

%U%U %U%U%U%U %U%U

%U %U%U%U

%U%U

%U

%U%U %U%U%U

#S

#S#S

#S #S#S#S #S

#S#S#S

#S

#S#S#S

#S

#S #S

#S#S #S#S

#S

#

##

##

# ##

##

#Ara~inovo

Vev~ani

K.Vodaê{inovo-Oble{evoVrap~i{te

Plasnica

Zrnovci

Krivoga{tani

Bogoviwe

Jegunovce

Centar @upaVrane{tica

Star Dojran

Ilinden

Zelenikovo

Oslomej

BosilovoRosoman

û~er Sandevo

Brvenica

Staro Nagori~ane

Tearce

PetrovecStudeni~ani

Lozovo

Mogila

Vasilevo

Karbinci

Novo Selo

Rankovce

@elino

Sopi{te

Novaci

Lipkovo

ZajasMavrovi i Rostu{a

Gradskoâ{ka

Debarca

Kon~e

DolneniDrugovo

Resen

Skopje

Vinica

Demir Hisar

Ki~evo

Kriva Palanka

Valandovo

Radovi{[tip

Kavadarci

Bitola

Ohrid

Prilep

Tetovo

Demir Kapija

Bogdanci

Peh~evo

M. Kamenica

Kru{evo

Probi{tip

Kratovo

Debar

Sv.Nikole

Gevgelija

Del~evoKo~ani

Struga

Negotino

Strumica

Berovo

Kumanovo

Gostivar

Brod

Veles

Karpo{âir

\. Petrov

R G r c i j a

R B u g a r i j aR

A

l b

a n

i j

a

Razmer: 1 : 1 200 00010 0 10 20 30 Km



MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Urbanizacija i sistem na naselbiTema:

Urbanisti~ka dokumentacija-(usvoena i vo procedura)

Legenda:

Karta br. 3

op{tinska granica

Urbanisti~ki planovi vo procedura%U 1 - 2%U 3 - 4

%U 5 - 8

%U 9 - 24

Usvoeni urbanisti~ki planovi#S 1#S 2

#S 3

#S 4 - 5

#S 5- 10

10- 18#S

AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

Sr b i j a

Pro{iruvawe na urbani opfatina naseleni mesta

#

godi[en izve[taj za sproveduvawe na prostorniot …“одишен-извештај...vrz osnova na...

Documents