glasilo doma počitka mengeš

DECEMBER 2014

Glasilo Doma počitka Mengeš

SpominiSpomini

Informativna stran

2

DirektoricaIrena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11

Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbeStanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77

Pomočnica direktorice za poslovno - finančno področjeAna Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65

Socialni delavkiLidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavkaBarbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 01 729 11 63

Vodja zdravstveno negovalne službeMateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28

Diplomirani medicinski sestriCirila Celestina, dipl. med. sestra Petra Uršič, dipl. med. sestra

01 723 72 2801 723 72 28

Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeveMojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39

Vodja tehnične službeFrance Bevk 01 723 02 60

Vodja prehraneStane Groznik 01 723 09 47

Koordinatorica za pomoč na domuVesna Seretin 051 327 317

Recepcija 01 723 72 28

DOM POČITKA MENGEŠGlavni trg 13, 1234 Mengeš

Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47e-naslov: [email protected]

Informativna stran

3

Glasilo izdaja: Dom počitka MengešUrednica: Andreja Gogala

Odgovorna urednica: Irena GričarFotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel

Grafična priprava in tisk: Littera picta, d. o. o.Naklada: 1200 izvodov

Mengeš, decembra 2014

Fizioterapevtki: Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka

Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka01 723 72 28

Delovni terapevtki:

Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka

Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 01 723 72 28

DOM POČITKA MENGEŠEnota Trzin

Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin

Odgovorna sestra enote

Nada Petrič 01 560 94 01

Odgovorna sestra – klic v sili 01 560 94 00

Socialna delavka

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02

Ambulanta 01 560 94 04

Recepcija 01 560 94 44

4

Vsebina

Uvodna misel... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

Paliativna oskrba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

Spodbujanje čutov pri nepokretnih stanovalcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

Osebje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

Uvedba kongruentne zdravstvene nege. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

Prijeten izlet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Pa se še malo nasmejmo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Drevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Bralne urice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Nevromišični taping . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Šola v spominu naših dedov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Izlet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Pogovor nas zbližuje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Delovna terapija pri stanovalcih z demenco . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Dom počitka Mengeš – Pomoč na domu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Vrata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Prvo srečanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Center aktivnosti Trzin – CAT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Vnukinji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Nagradno vprašanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Prireditve in izleti v Enoti Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

5

Uvodna misel

Bliža se čas inventure, tiste prave, določene po zakonu, pa tudi tiste, ki jo ob koncu leta vsak opravi sam in oceni, kaj je bilo storjeno dobro in kaj bi lahko bilo še bolje. Ob sprehodu skozi čas ugotavljam, da po-sledic vsesplošne krize v našem domu ni čutiti še na nobenem področju. Dom izboljšuje tehnične standarde in omogoča bolj kakovostno bivanje stanovalcem na oddelku za de-mentne in nepokretnim stanovalcem na negovalnem oddelku. Novost so tako imenovane vmesne strukture, ki omogočajo lažji prehod stanovalca z dementnega na negovalni oddelek.

Letos smo v domu popolnoma preuredili kotlovnico in prešli na plinsko ogrevanje. Obenem smo tudi v celoti obnovili kletne prostore.

Lepo je delati v kolektivu, ki sledi strategiji razvoja doma. Ponosna sem na vse nove programe, zaradi katerih je kakovost življenja naših stanovalcev večja. Več o tem so v nadaljevanju zapisali naši strokovni sodelavci.

V našem domu je največ stanovalcev nepokretnih ali dementnih. Delo z nemočnimi stanovalci zahteva poseben telesni in duševni napor. Medicinske sestre, negovalke, občasno zdravniki, včasih pa dijaki in dijakinje v okviru srednješolske in višješolske prakse se izmenjujejo – podnevi in ponoči, vse dni v tednu in letu. Opravila sčasoma res postanejo rutina, delo se začenja po predvidenem urniku, ni pa nujno, da se po urniku tudi konča. Prizori z dela nas spremljajo še v prostem času, ni jih mogoče od-misliti. Tudi na božič in novo leto, ko bi bilo lepše doma, tudi poleti, ko so drugi na dopustu, nekdo ostane v službi. Prav pa je, da to niso vedno isti zaposleni.

Nemočni ljudje čakajo in so vedno tam. Ne morejo se več boriti za svoje pravice in le še tiho sprejemajo, kar jim naklonijo drugi. Življenje v visoki starosti, odvisno od pomoči drugih, nima visoke cene, ne ponuja veliko lepega in daje zadovoljstvo le tistim, ki imajo dovolj razuma, da ga najdejo v sebi in spominih.

Ob izteku leta se sodelavcem zahvaljujem za sodelovanje, vse najlepše v letu, ki je pred nami, pa želim tudi stanovalcem in svojcem. Irena Gričar,

univ. dipl. org., direktorica

6

Paliativna oskrba

Paliativna oskrba je aktivna celostna po- moč stanovalcem vseh starosti z napre-dovalo neozdravljivo kronično boleznijo ter njihovim bližnjim v času bolezni in v procesu žalovanja. Paliativna oskrba ni opredeljena z določenim obolenjem, sta-rostjo stanovalca, njegovim prepričanjem, temveč temelji na oceni stanja stanovalca s katero koli neozdravljivo boleznijo, oceni prognoze bolezni ter oceni specifičnih potreb stanovalca in njegovih bližnjih. Paliativna oskrba se začenja že kmalu po postavljeni diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. To pomeni, da je terminalna paliativna oskrba le del celostne paliativne oskrbe.

Namen paliativne oskrbe je izboljšati kako-vost življenja stanovalcem in njihovim bli-žnjim s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja, tako da ga zgodaj prepoznamo, ustrezno ocenimo in obravnavamo. Pri tem trpljenje ni omejeno le na bolečino, temveč zajema tudi druge telesne, psiho-loške, socialne ter duhovne stiske in težave. Paliativna oskrba zagotavlja spoštovanje

veljavnih etičnih načel in pravnih norm: človekovih pravic, pravic stanovalcev – pacientov in umirajočih. Paliativna oskrba je osnovna človekova pravica.

Pri paliativni oskrbi sodelujejo domski zdravnik, specialist paliativne stroke, di-plomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, socialna delavka, psihiater, fiziater, fizioterapevt, delovni terapevt, duhovni oskrbnik.

Za izvajanje paliativne oskrbe je pot- rebno zagotoviti: pravno podlago, fi-nančna sredstva, organizacijo mreže in ustrezno izobražene izvajalce za to spe-cializirano dejavnost. Paliativna oskrba lahko glede na potrebe stanovalca vklju-čuje preventivne ukrepe za predvidljive zaplete, akutno in neakutno obravnavo.

Uvedba paliativne oskrbe pomeni napo-titev stanovalca k paliativnemu timu, vo-denem po enotnem protokolu. Taka oskrba temelji na strokovni oceni in obravnavi, pri kateri so upoštevane osebne potrebe in želje stanovalca ter njegovih bližnjih.

Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra,

namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe

7

Spodbujanje cutov pri nepokretnih stanovalcih

Ostati zvest samemu sebi,unikaten v svetu,

ki se konstantno trudi,da bi te spremenil v nekoga drugega,

je največji dosežek. Ralp Waldo Emerson

Življenjska doba se iz leta v leto podalj-šuje. Zaradi tega narašča število kroničnih bolezni, različnih oblik demence, drugih bolezni in splošne starostne oslabelosti.Vse več naših stanovalcev je nepokretnih, odvisnih v vseh življenjskih aktivnostih, tudi hranjenju. Iz leta v leto je več de-mentnih stanovalcev, njihova starost pa je nižja. Za demenco zbolevajo čedalje mlajše osebe, ki so še v dobri fizični kondiciji.

Demenca se razvije v treh stopnjah: • začetna (razdražljivost, depresivnost,

nezanimanje za okolje, zapiranje vase ...),• napredujoča (težave s spancem, težave

s spominom, napetost, obup ...),

• končna stopnja (oboleli ne prepoznajo svojcev, ne zmorejo prepoznati svojih potreb, imajo težave pri vseh dejav-nostih, tudi pri hranjenju; postanejo nepokretni).

Vedenje in duševnost ljudi se spremenita. Vedenjske simptome prepoznamo z opa-zovanjem. Obolele osebe lahko kričijo, se jezijo, so nemirne, zbirajo zaloge, pona-vljajo vprašanja …

Psihični simptomi so običajno opredeljeni po pogovoru s starostnikom ali s svojcem (tesnoba, depresija, apatija, blodnje ...).

8

Pri demenci se pojavljajo motnje: • KOGNITIVNIH FUNKCIJ (spomin, zazna-

vanje, učenje, mišljenje, orientacija, presoja),

• ČUSTVOVANJA (čustva so okrnjena, bolniki se v mislih vračajo v preteklost, odzovejo se na omembe imen in do-godkov iz svoje mladosti, odzovejo se na nežnost, toplino, pozornost; dobro zaznavajo razpoloženje ljudi),

• VEDENJA IN VZPOSTAVLJANJA SOCI-ALNIH STIKOV (so sumničavi, izgubljajo predmete, druge obtožujejo, da jim kradejo stvari; nočni nemir, nespečnost, vznemirjenost, nasilnost, neprimerno družbeno vedenje).

Življenje je kot ogledalo: kar mu daješ, to ti vrača. Tega se delavci v našem domu zelo dobro zavedamo. Zato s stanovalci z napredovalo boleznijo še posebej skrbno ravnamo. V sobah za sprostitev izvajamo

aromaterapijo, terapijo z glasbo, svetlobno terapijo in refleksno masažo stopal. V sobe stopamo tiho, nežno, spoštljivo. Sobo pre-zračimo, nekoliko zatemnimo, pripravimo nežno glasbo za meditacijo. Pri svetlobni terapiji sobo osvetlimo z nežno mavrično svetlobo; pri aromaterapiji uporabljamo naravna olja (rožmarin, sivka, bergamotka). Za masažo stopal pa uporabljamo olja rožmarina, črnega popra, jojobe in sivke.Aromaterapija spodbudi čute, pospeši cirkulacijo in pomirja. Ljudje se sprostijo in so zadovoljni. Za stanovalce so poleg osnovnih življenskih potreb pomembni tudi dotik, objem, nežnost, občutek, da so ljubljeni, in s to terapijo dosegamo neverjetne učinke.

Končala bi z naslednjo mislijo: KER NE MOREMO DODAJATI DNI ŽIVLJENJU, DODAJAMO ŽIVLJENJE DNEM!

Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra,

vodja zdravstveno negovalne službe

Osebje

Osebje za mir in varnost skrbi,se lajšati trpljenje trudi.

Je cela vojska ljudi, ki nudipostrežbo, nego in druge stvari.

Osebje konkretno ljubezen izkazuje tudi,ko brez misli na denar se trudi.

Prijazno osebje je blagoslov ta pravi,saj milost gradi na naravi.

Bog daj nam vselej teh ljudi,ki opora, pomoč so nam v stiski.

Kati Ribič, stanovalka

9

Uvedba kongruentne zdravstvene nege

Najbrž se ob zgornjem naslovu skoraj vsakdo vpraša, kaj pomeni kongruentna nega, saj je ta v našem okolju še precej neznana. Kongruentna nega temelji na usklajenem (kongruentnem) in iskrenem odnosu tako med zaposlenimi in stanovalci kot tudi med zaposlenimi. Njeni učinki se kažejo v boljšem počutju stanovalcev ter večji učinkovitosti in zadovoljstvu zapo-slenih.

Kongruentni negovalni model je bil obli-kovan leta 1922. Sprva so ga uporabljali samo v psihiatriji, zdaj pa se je uveljavil tudi v številnih domovih za starejše ter bolnišnicah. Ta model se je zunaj naših meja v Nemčiji, Avstriji in Švici že razširil. Avtor modela je mag. Rudiger Bauer.

Kongruentna nega je namesto v simptome in diagnozo usmerjena v skladen odnos med zaposlenimi in stanovalcem; odnos, ki na stanovalca deluje blagodejno. To pomeni, da stanovalca ne označimo kot »napornega«, ampak poskušamo k njemu pristopiti na način, ki je prijeten zanj in tudi

za negovalca ali drugega zaposlenega. Do-kazano je, da tak odnos dobro vpliva tako na zaposlene kot na negovane osebe in pri obojih povzroča pozitivne spremembe. Pri tem se sproščajo hormoni, npr. oksitocin in dopamin, ter sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Pri načrtovanju usklajenega in skladnega odnosa je najpomembnejše dobro pozna-vanje njegove preteklosti. Kadar stano-valec o tej ne more več govoriti, prosimo za pomoč svojce. Pogovor o preteklosti lahko v stanovalcu vzbudi slabe spomine, zato sta potrebni skrbnost in občutlji-vost. Na podlagi zbranih podatkov lažje razumemo vedenje stanovalca, njegove potrebe, želje …

Z uvedbo kongruentnega modela zdra-vstvene nege v naš dom želimo spodbuditi boljše počutje stanovalcev in zaposlenih. Model ima dokazano tudi antidepresivne in protibolečinske učinke ter ugodno vpliva na celjenje ran in krepitev imun-skega sistema.

Cirila Celestina, dipl. med. sestraBarbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka

10

Bil je lep, že skoraj jesenski dan. Za nas, stanovalce Doma počitka Mengeš, pa še posebej prijeten, saj je gospa direktorica Irena Gričar izpolnila obljubo in odpravili smo se na še en izlet na Gorenjsko.

Že zjutraj nas je pozdravilo sonce. Po obilnem zajtrku smo pred našim domom počakali avtobus. Pripeljal se je precej velik avtobus in v njem je bilo že kar lepo

število potnikov iz Trzina. Najprej smo se odpeljali na Brezje. Gospa Lidija, ki je izlet vodila, nam je povedala, da bomo z Brezij odšli tudi na Bled, kjer se bomo posladkali s kremnimi rezinami, saj so te na Bledu najboljše.

Bil je čudovit dan. Mislim, da lahko v imenu vseh udeležencev rečem: »Hvala, pa še kdaj!«

Rezi Turk, stanovalka

Prijeten izlet

Pa se še malo nasmejmo …

Izlet nas je spodbudil, da smo se spomnili tudi šal, povezanih z njim:

Dva Gorenjca sta bila pri spovedi. Za po-koro sta morala peš na Brezje s fižolom v čevlju. Ko sta že nekaj časa hodila, vpraša prvi drugega: »Kako pa to, da ti tako zlahka hodiš, jaz pa sem že čisto ožuljen?« »Fižol sem skuhal, pa je.«

Mož in žena gresta v procesiji peš na Brezje. To so bili časi, ko so ženske nosile številna dolga krila. Začne deževati in žena si s krilom, privzdignjenim na zadnji strani, zaščiti glavo. Vsi gledajo za njima. Ona to opazi in jezno reče možu: »Zakaj mi nisi po-vedal, da sem si privzdignila preveč kril?« Mož pa njej nedolžno odgovori: »Mislil sem, da si se tako zaobljubila.

11

Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh

V Domu počitka Mengeš veliko pozornosti namenjamo prehrani, saj je priprava hrane za toliko stanovalcev, zaposlenih in zuna-njih odjemalcev zelo natančno načrtovana in organizirana. Za to je odgovoren vodja kuhinje, g. Stane Groznik, ki s svojo marljivo ekipo polni krožnike, prilagojene vsakemu posamezniku glede na njegove potrebe. Tako skrbi za krepitev in ohranjanje zdravja stanovalcev in vseh drugih. Dnevni obroki vsebujejo veliko sveže zelenjave in bala-stnih snovi, upoštevajo se sezonska hrana in novosti.

Kronične bolezni, ki se pojavijo v starosti, lahko vodijo v presnovne spremembe, ki povzročajo izgubo telesne teže in propa-danje mišične mase ter vsesplošno pe-šanje. Tako izgubo telesne teže imenujemo kaheksija in je spremljevalka različnih kro-ničnih bolezni. Pri nas je največ različnih oblik demence, kroničnega srčnega po-puščanja, kroničnih pljučnih bolezni, kro-nične ledvične bolezni, kronične bolezni prebavil.

Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vse življenje pozitivno vpliva na zdravje in dobro prehranjenost v starosti.

Starostniki v našem domu imajo lahko tudi različne pridružene kronične bolezni, ki lahko skupaj s krhkostjo in nepokretno-stjo vodijo v malnutricijo (slabšo prehra-njenost), poslabšanje apetita, disfagijo (motnje požiranja). Težave rešujemo indi-vidualno, ob pomoči multidisciplinarnega tima, v katerem sodelujemo med seboj.

Prehrano prilagodimo tudi željam stano-valca in se s kuharji dogovorimo za obrok,

ki si ga stanovalec zaželi. Na voljo imamo tudi visokoenergetski napitek (Nutridrink), ki nadomesti obrok, saj 200 ml napitka vsebuje 300 kalorij, visokobiološke be-ljakovine, zadovoljuje dnevne potrebe vitaminov, mineralov in oligoelementov.

Do napitkov na recept, pri katerih zava-rovalnica krije polovico cene napitka, so upravičeni samo onkološki bolniki. Pri nas občasno dobimo manjše količine napitkov od različnih proizvajalcev. Prosimo tudi svojce, da svojim bližnjim kupijo napitke, kadar jih res potrebujejo.

Dom počitka Mengeš ima oddelek za de-menco, na katerem so stanovalci z različ-nimi oblikami demence in prav pri teh je pogosta posledica spremenjene presnove podhranjenost. Pri nekaterih stanovalcih se presnova tako spremeni, da kljub zado-stnemu vnosu hrane ne pridobivajo teže, ampak kvečjemu hujšajo.

Motnje požiranja se pojavijo pri zelo napre-dovali demenci in pri zelo krhkih starejših, pri katerih požiralni refleks usiha. Znano je, da takrat človek laže uživa gostejšo hrano, ker se mu tekočina zaletava, to pa lahko vodi v aspiracijsko pljučnico. Hranjenje mora biti zato počasnejše in previdnejše.

12

Drevo

Mogočno drevo je v obsegu,stoletja rastlo je v bregu,

v krošnji veter gnezdo maje,debeli hrast nam senco daje.

Neurje debla ne bo podrlokljubovalo bo, ne zamrlo,

drevo objamem, moč mi daje,a smreka, lipa sta pa za čaje.

Deblo včasih se oguli,v gozdu se sliši, volk zatuli,

praska se žival ob njem,drevesa zaščita so ljudem.

Drevesa v vrsti, to je aleja,pripogiba se do klopce veja,

tam vrišč otrok, tu debla ravna,in potka bela tu je glavna.

Jožefa Juršič, stanovalka

Tekočino, npr. čaj, vodo, lahko s posebnim pripravkom zgostimo do različnih stopenj.

Pri nas uporabljamo pripravek Nutilis.

Petra Uršič, dipl. med. sestraStane Groznik, vodja prehrane

13

Bralne urice

Letošnjo jesen smo v našem Domu začeli bralne urice. Dobivamo se v novi domski knjižnici v medetaži. Imamo tri skupine, dve skupini vodimo delovne terapevtke, eno pa gospa Zdenka Kopač iz Knjižnice Domžale. V skupini je navadno 8–12 sta-novalcev. Srečujemo se vsak teden.

Srečanja so prepletena z branjem in pogo-vorom o besedilu ter z vsem tistim, kar je udeležencem ostalo v spominu. Na koncu pa tudi kako zapojemo.

Na bralni skupini beremo različne knjige, članke iz časopisov, revij. Pripravili bomo

tudi pravljični teden, teden poezije, teden slovenske proze idr.

Z branjem si krajšamo čas in bistrimo misli. Literaturo uporabljamo za terapevtske namene, z njo si polepšamo čas, iščemo poti iz težav, odgovorimo na različna ži-vljenjska vprašanja, izmenjujemo vtise o prebranem, podelimo izkušnje.

Knjiga je lahko naša sopotnica vse življenje, če jo sprejmemo in si zanjo vzamemo čas.Naš namen je s knjigo obogatiti življenje stanovalcem našega Doma.

Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka

14

Nevromišicni taping

Mišice v našem telesu opravljajo po-membne naloge. Poleg tega da omo-gočajo držo telesa in izvajanje različnih gibov, vplivajo tudi na nadzor delovanja venskega in limfnega sistema. Nepravilno delovanje mišic zaradi poškodbe, vnetja in oslabelosti lahko povzroči različne težave.Nevromišični taping je tehnika, ki spod-buja cirkulacijo krvi in limfe tistega dela telesa, na katerem izvajamo terapijo. Te-melji na telesu lastnem naravnem procesu zdravljenja. Zaradi svojega vpliva na kožo, mišice, venski in limfni sistem ter sklepe ima nevromišični taping štiri glavne cilje, in sicer lajšanje bolečin, podpiranje mišice med gibanjem, preprečevanje zastajanja venske krvi in limfe, boljšo usklajenost sklepov.

Za pravilno namestitev trakov, ki so iz čistega bombaža in brez dodanih zdravil,

raztegljivi po dolžini od nič do sto od-stotkov, je pomembno poznavanje anato-mije, fiziologije sklepov. Treba je poznati mišice, kožo, žilne in limfne poti. Ko pra-vilno namestimo trakove, učinkujejo od 3–5 dni. Lepilo ne draži kože in se aktivira s toploto. Debelina traku je približno enaka debelini povrhnjice (epidermisa) kože in se prilagodi njenemu gibanju.

Poznamo dve glavni tehniki, ki ju terapevt uporablja za rehabilitacijo: »kompresijsko« in »dekompresijsko« tehniko. S prvo po-skrbimo za stabilizacijo sklepa ali mišice med dejavnostjo in mišici pomagamo pri gibanju. Pri naši fizioterapiji največ upora-bljamo dekompresijsko tehniko, s katero spodbujamo in pospešujemo rehabilitacijo ali regeneracijo mišice.

Helena Germavc, dipl. fizioterapevtkaSaša Nastran, dipl. fizioterapevtka

15

Šola v spominu naših dedov

Izlet

Napočil je dan, ki je bil za izlet izbran.Veseli smo na Brezje prispeli,

v to romarsko središče,ki ga vsak Slovenec rad obišče.Ko duhovno smo se okrepčali,naprej na pot smo se podali.

Kjer gostilna Avsenik pričaka nas,živa glasba spremlja nas.

Ko želodčke napolnili smo,vsi veseli se vrnili smo.Polni lepih občutkov,

nepozabnih trenutkov.

Kati Ribič, stanovalka

Učenci Osnovne šole Mengeš so mi med zadnjim obiskom prinesli njihovo glasilo Koraki.

Z zanimanjem sem ga vzela v roke, saj je branje otroških prispevkov vedno zelo privlačno. Ko sem prišla do rubrike Kaj so povedali naši dedje o šoli, sem pri branju postala zelo pozorna ob stavku: »Moj dedek je obiskoval šolo v Češnjicah nad Blagovico …« Saj tam sem pa učila tudi jaz, mi je šinilo skozi možgane. Le česa se ta dedek še spominja? Berem, berem – vse se je ujemalo z mojimi spomini. Dedek je zelo lepo opisal tisti čas in razmere v hribovski vasi, v tamkajšnji šoli (krilatica za to šolo je bila: najvišja šola v okraju Kamnik) … Dedek je napisal, da ga je učila učiteljica

Majda, in takrat sem doumela, da piše o času, ko sem na tej šoli sama učila vse razrede – od prvega do osmega. Vsak dan sem imela pouk dopoldne in popoldne. Ni bilo nadur, četrtki pa so bili prosti.

Nisem se pomirila, dokler nisem dobila telefonske številke tega dedka in ga pokli-cala. Ob mojem klicu je bil zelo začuden, saj se nisva videla od leta 1951. Obljubil je, da bo prišel na obisk, živi namreč v Mengšu. Obljubo je izpolnil in že čez nekaj dni sva se srečala v domu. Veliko sva si imela po-vedati in obljubil je, da bo še prišel.

Dogodek mi je zelo popestril naslednje dni, saj so se mi ob njem spomini vrstili kot na filmskem platnu.

Magdalena Lipovšek, stanovalka

16

Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugace

Letos končujeva izobraževalni program za gospodinje pri Firisu. Namen tega je oblikovanje gospodinjskih skupin.

Da ne bi ostalo le pri teoriji, sva svoje znanje želeli uporabiti tudi v praksi. Z de-lovno terapevtko in stanovalci tako že vse leto na vsakem oddelku enkrat na mesec pripravimo zajtrk. Namen naše gospodinjske skupine je, da lahko stano-valci sodelujejo pri pripravi zajtrka v vseh fazah: pri pripravljanju hrane, jedilnega pribora, ureditvi dekoracije, kuhanju, po-spravljanju … Naš namen je, da pogrnemo veliko mizo, nanjo položimo lep pribor, jo okrasimo. Poskušamo ustvariti vzdušje, kakršnega so imeli naši stanovalci doma.

Stanovalci si lahko sami izberejo hrano za zajtrk. Največkrat si zaželijo jajčka na oko, ki jih »začinimo« še z ocvirki, ali pa hre-novke. Če kdo ne mara hrane, ki jo skupaj pripravljamo, mu pripravimo kaj drugega.Seveda pa poskrbimo tudi za vse stano-valce na oddelku, ki se nam za mizo ne morejo pridružiti, a jim čudovite vonjave povedo, da pripravljamo nekaj dobrega. Postrežemo jih v njihovih sobah.

Še posebej pomembno pa je, da se pri zajtrku zaposleni in stanovalci družimo: skupaj popijemo kavo s smetano, se po-govarjamo, pošalimo, pohvalimo, se po-vezujemo in predvsem imamo lepo.

Majda Mežnar in Saša Merela, bolničarkiAndreja Gogala, dipl. delovna terapevtka

17

Pogovor nas zblizuje

V tempu vsakdanjega življenja pozabljamo, kako nujna je človekova potreba po stiku s sočlovekom. Različna »neodložljiva« opravila nas pripravijo do tega, da neprestano hitimo. Pogovor postane samo orodje, s katerim kaj dokončamo ali uredimo. Tiho in globoko v sebi pa čutimo, da so nekatere »neodložljive dolžnosti« tudi »izgovor«, da se nam ni treba soočiti s sočlovekom, z njegovimi ali našimi problemi, težavami, boleznimi … Zato hitimo! Stran od tega. Pogosto nam tudi zmanjka besed, saj ne vemo, kako bi se s problemom spopadli, kako bi vprašali, kaj bi rekli. In dnevi bežijo. V duši pa se počutimo prazne, poču-timo se nelagodno, nekaj nam manjka. Radi bi storili več, pa niti ne vemo, kaj in kako.

Človek je družbeno bitje. Od odnosov z ljudmi sta odvisna človekovo psihično ravnotežje in preživetje. Potreb po varnosti, pripadnosti in ljubezni, ugledu in spoštovanju človek ne more zadovoljiti sam. Potrebuje sočloveka. Ana Kranjc poudarja, da se človek, ko od drugih ljudi dobi primerne odzive in s tem zadovolji svoje primarne potrebe, počuti var-nega. Verjame, da mu bodo ljudje priskočili na pomoč, če bo treba. Velja, da če nimamo stikov z ljudmi ali dobrih medsebojnih od-nosov, smo oropani občutka varnosti itd. Vsi smo se že srečali z osamljenostjo.

Ko smo mladi, običajno te potrebe lahko hitro zapolnimo, a ni vedno tako. Osamljenost ne pozna starostnih meja. Tudi star človek je osamljen; eden izmed vzrokov za to je lahko upokojitev. Drugi vzroki so lahko odhod otrok, odhod partnerja, pa tudi preselitev človeka v Dom. V Domu je sicer polno ljudi, toda to niso svojci. Človek je obdan z ljudmi, ki jih ni nikoli prej srečal in so zanj tujci. Sprememba okolja in s tem pomanjkanje zadovoljevanja potreb po

varnosti, pripadanju in ljubezni lahko človeka popolnoma spremeni. Zapre se vase. Nekateri stanovalci ob odhodu v Dom ne izgubijo le bližnjih, ampak tudi svojo samostojnost in neodvisnost. Zato potrebujejo veliko ljubezni in topline, da lahko prenesejo spremembe. Obiski svojcev oz. tistih, s katerimi si je človek blizu, so zato izjemno pomembni. Tudi drugi, na primer zaposleni v Domu ali prostovoljci lahko prispevamo k temu, da se stanovalci počutijo varne in sprejete.

Kako? Ena od možnosti je, da se stanovalcu približamo s pogovorom. A pogovor je treba negovati, predvsem pa mora temeljiti na iskrenosti, sicer lahko preide na raven be-žnega srečanja. Pomen, ki ga ima pogovor v medsebojnih odnosih, so spoznali tudi za-posleni v našem Domu. Nekateri so se k tako imenovanemu »osebnostnemu spremljanju« priglasili sami ali so jih predlagali stanovalci. Z rednimi tedenskimi srečanji med stanovalci in zaposlenimi lahko stkemo tesnejše, tudi čustvene vezi.

In če boste ob obisku v Domu srečali v družbi nasmejane in vedre obraze, ste lahko prepri-čani, da je to posledica tistega, kar vsi potre-bujemo: bližine in topline sočloveka.

Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka

18

Delovna terapija pri stanovalcih z demenco

»Kdo sem jaz, kdo ste vi in kdo so vsi ti ljudje okoli mene?« To so vprašanja, ki se v različnih stadijih bolezni pojavljajo pri osebah z demenco. Bivanje v domu je zanje nova, neznana izkušnja. V neka-terih stadijih ne prepoznajo več svojcev, privajajo pa se na obraze, ki jih vsak dan videvajo na oddelku.

Za kakovostno bivanje v domu je po-memben tudi delovni terapevt. Stanovalci z demenco potrebujejo veliko spodbude za vključitev v delovnoterapevtske aktivnosti. Izbira aktivnosti izhaja iz starostnikovih interesov, ki jih je imel že pred prihodom v dom. Pomembno je tudi sodelovanje pri skupinskih aktivnostih, zaradi katerih dobijo stanovalci občutek zaželenosti,

spoštovanja ter so zanje prijetne, koristne in zabavne.

Vključevanje v delovnoterapevtske aktiv-nosti je izjemnega pomena za izvedbo vsa-kodnevnih opravil. Za umivanje, oblačenje, česanje idr. potrebujemo dobro razgiban ramenski obroč, za samostojno hranjenje, obuvanje nogavic ali čevljev pa gibke prste rok. Z različnimi aktivnostmi ohranjamo in krepimo mišice telesa, ohranjamo miselne sposobnosti in prispevamo k boljši kako-vosti življenja. Zaradi oslabljenih čutil so pomembne tudi aktivnosti, s katerimi spod-budimo dražljaje (vohanje zelišč, tipanje različnih predmetov, stiki z živalmi …).

Snježana Stanojević, pripravnica delovne terapije

19

Dom pocitka Mengeš – Pomoc na domu

VrataKo Ana vrata odpre, za njimi uzre

prijeten obisk, ki povenovico, in že je tu smeh,morda storjen je greh.

Za vrati se spi,za njimi nekoga boli,

onstran vrat se preglasno kriči,a tostran se darilo dobi.

Vrata na vrt, to je leha,lepo raste, tu imam uspeha,

vsak se pridelka veseli,kulture se pa ne sadi.

Odpri vrata na stežaj,prišla je pomlad, pa mesec maj,

le ponoči jih zapri,da bo tišina, ko se spi.

Jožefa Juršič, stanovalka

Dom počitka Mengeš nudi storitev po-moči na domu v občinah Mengeš, Trzin in Lukovica.

Kot že ime »pomoč na domu« pove, se storitev opravlja na domovih uporabnikov, torej v njihovem domačem okolju. Storitev pomoči na domu vključuje:• pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih,• gospodinjsko pomoč in• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve (socialni oskrbo-valec) in uporabnik. Trenutno je v domu zaposlenih pet socialnih oskrbovalcev, ki obiskujejo štiriintrideset uporabnikov .

Osnovni namen zagotavljanja pomoči na domu je, da uporabnikom z našimi sto-ritvami omogočimo čim kakovostnejše življenje v domačem okolju.

Našim uporabnikom se trudimo ponu-diti prijazno in strokovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem okolju.

Vesna Seretin, koordinatorica pomoči na domu

20

Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš

November 2013MartinovanjePredavanje Nastajanje EvropePredstavitev čebelarstvaKoncert Mešanega pevskega zbora VevčeNastop ljudskih pevk PredicUstvarjalna delavnica z učenci OŠ MengešOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale

December 2013MiklavževanjeUstvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih okraskovBožično-novoletna zabavaOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžaleGlasbena delavnicaNastop učencev OŠ MengešPetje božičnih pesmiPraznična tombolaObdaritev stanovalcev – Karitas MengešV novo leto s Tadejem in njegovo harmoniko

21


Januar 2014Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programomPravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ MengešZabava ob peki palačinkKoncert skupine Vox Annae

Februar 2014Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih maskUstvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovoOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžaleOgled gledališke predstave »Hop Cefizelj«

22


Marec 2014Pustna zabavaUstvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirjaKoncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LipaNastop otrok iz vrtca MengešPravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ MengešNastop učencev OŠ Mengeš ob materinskem dnevuOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžalePredavanje Vitezi, dame, trubadurjiPlesni nastop članov Društva upokojencev KosezeNastop Turističnega društva Ljubljana Šiška

23


April 2014Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaricIgranje družabnih iger z učenci OŠ MengešNastop Društva upokojencev VodiceNastop glasbene skupine GeneracijaUstvarjalna delavnica barvanja pirhovNastop učencev OŠ Brdo pri Lukovici: »Kersnik in Rokovnjači«Nastop pevske skupine Sončki

24


Maj 2014Strokovno srečanje, na katerem smo želeli predstaviti razvoj dejavnosti in celostno obnovo Doma v zadnjih 10 letihObisk učencev OŠ Mengeš v tednu Rdečega križaIzlet v Arboretum Volčji potokZabava ob peki palačinkKoncert Moškega pevskega zbora Janez CerarLekova tombolaKoncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev MoravčeNastop pevske skupine Rožmarin

Junij 2014Predavanje dr. Aleša Kogoja za svojce in stanovalce: Prepoznavanje in napredovanje demenceKoncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev KamnikIzlet na Brezje in v BegunjeNastop učencev OŠ Preserje pri Radomljah

Predavatelj, ki nam je dal veliko znanja in nam bo ostal v lepem spominu.

25


Julij–Avgust 2014Sladoledni piknikPevski nastop gospoda Viktorja Kotarja

September 2014Zabava ob peki palačinkIzlet na Brezje in BledKoncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe iz DomžalUstvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirjaIzlet v Oranžerijo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

26


Oktober 2014Predavanje O modrostiLičkanje koruzeTombolaPredstavitev čebelarstvaKostanjev piknikNastop folklorne skupine Društva upokojencev MoravčeUstvarjalna delavnica izdelovanja cvetličnih aranžmajev

27

Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš

Marija Florjančič

Julijana Svetina

Miroslava Zor

Marija Radman

Stanislava Lah

OKROGLI JUBILEJIDevetdeset let so dopolnile:

28

Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh

»Kaj pa je to cehta?« vprašam gospo Dra-gico, ko zaslišim povsem neznano besedo, ona pa vmes spretno odstranjuje liste s koruznih storžev na delavnici ličkanja ko-ruze. »To je ‚modroc‘. Nekje so jim rekli tudi ‚štrozovke‘.« Ker še vedno nisem prepričana, ali mislim pravo stvar, gospa Slavka razloži: »Seveda! Včasih nismo ničesar metali stran. Listi ličkane koruze so se porabili za polnilo ‚modrocev‘ ali ‚ceht‘. Pridne gospodinje so jih med letom občasno prezračile, da se v njih ne bi zaredile kake neljube živali. Iz listov pa so napravili tudi omela, s katerimi so čistili žerjavico iz peči.« Gospa Štefanija se ob omembi peči spomni, da je bilo včasih ličkanje povezano tudi z mrazom. »Sedeli smo na podu, tam ni bilo ogrevanja. Spo-minjam se, da nas je včasih zeblo, nekateri pa so si pomagali tako, da so si s seboj pri-nesli odeje in se ogrnili čez kolena.« Medtem ko odstranjuje liste s storža, se spominja: »Dobili smo se zvečer, na skednju ali ‚podu‘, kot smo včasih rekli. Na sredi nas je čakal velik kup koruze, mi pa smo posedli v krogu okoli njega in se lotili dela,« ter doda: »Pazili

smo, da s storža nismo pobrali vseh listov, ampak vsaj dva ohranili za to, da so jih lahko potem zvezali po dva in dva skupaj.« Gospa Dragica pove, da je bilo ličkanje žensko delo, vezanje in obešanje na kozolec pa moško. »Selili smo se od hiše do hiše, dokler ni bila v vsej vasi koruza pospravljena,« se pogovoru priključi gospa Antonija. »Najbolj zanimivo pa je bilo seveda, potem ko je bilo delo končano. Takrat so gospodinje običajno prinesle špehovko in mošt, nekdo je poprijel za harmoniko in začela sta se petje in ples.« Ob poskušanju, da bi s trdega koruznega storža odluščila zrna, se gospa Linca na-smehne: »Jaz imam pa doma posebno na-pravo za to opravilo. Če bi bilo možno, bi kar stekla ponjo in bi delo še hitreje opravila!« Gospa Štefanija pa pripomni: »Zato pa so včasih to delo prihranili kar za otroke.« Ko se delavnica konča z okusno špehovko iz domske kuhinje, pogovor nanese še na to, za kaj so včasih najpogosteje uporabljali koruzo. »Imeli smo jo za koruzni zdrob, za polento in koruzno moko,« pove Dragica. »Ampak koruzni kruh je tedaj veljal za kruh

29

Dragica Hočevar, Antonija Capuder, Štefanija Habjan, Lovrencija Nemec, Stanislava Rahne, stanovalke

(Po pogovoru zapisala Katarina Pezdirc.)

revnih!« vzklikne gospa Štefanija. »Včasih je bilo ogromno kmetij, danes pa se vedno manj ljudi ukvarja s tem, v Trzinu že redko kdo,« žalostno ugotovi gospa Dragica, a upamo, da nam bo prihodnje leto kljub

temu spet uspelo dobiti nekaj koruze s kmetije Per iz Mengša. Ob tej priložnosti se družini Per toplo zahvaljujemo, da nam vsako leto omogoči ohranjanje tega tradi-cionalnega običaja.

Prvo srecanje

Prve snežinke so v lahnem vetru zaplesalein zemljico z romantiko obdale.

Steze so se v belino odele,v soju svetlih žarkov zablestele.

Obstala sem, da zajela bi opoj večerain da pognala iz sebe občutek bi nemira.

Nato pospešila sem svoj korak – pričakovanja spev je bil nadvse sladak.

Okna poslopja so bila bogato osvetljena,zaslišim glasbo – bila je čudovita kot prej nobena!

Vstopila sem in v negotovosti obstala,za hip sem se nečesa zbala.

In že si ob meni stal,pozdravil in na ples me odpeljal.Ko v ritmu zvokov si me zavrtel,

čutila sem, kako močno si k sebi me prižel.

Kar naprej plesala sva in se vrtela,telesa najina pa so drhtela.

Zaslutila sem, da vedno boš ostal z menoj –saj tvoja sem in ti tako zelo si moj.

Anka Jurše, stanovalka

30

»Njihova razigranost in poskusi razvedriti tudi starejše so osupljivi, pri tem pa sami neverjetno uživajo.«

Že četrto sezono v prostorih enote Doma počitka Mengeš v Trzinu poteka pro-gram Centra aktivnosti Trzin (CAT), ki je pomemben prispevek k sicer že bogati

ponudbi dejavnosti za starejše v občini Trzin. Ob koncu pomladi, ko je CAT med poletnim oddihom zaprl svoja vrata, je ena od zvestih članic zapisala:

»Prišel je maj, z njim konec našega šolskega leta.Študentje – upokojenci – se bomo za tri mesece poslovili.

Morda to ne bo slovo, morda si bomo ob dnevih naših krožkovob kavici sipali svoje prijetne dogodke, ko ne bomo imeli šolskih obveznosti.

Morda se bo našel kdo, ki bo odkrito povedal,da je srečen, ker smo se našle take »face«, ki zdaj skupaj osvajamo

znanja, ki so do zdaj ležala v kotu in čakala, da jih odkrijemo.Ob pomoči naših prijetnih in ljubeznivih mentoric in mentorja

nam to iz leta v leto bolje uspeva.Morda kdo ne bo izrekel nobenih takih besed,

a se bo dalo čutiti, da so mu ta srečanja edini trenutki,ko je v stiku s svojimi vrstniki

in se ob kavici lahko tudi razgovori,da mu je v starosti lepo, a včasih malo dolgčas …

Morda bo kdo rekel,da je lepo, ko se skupaj kdaj pa kdaj spominjamo

zanimivih dni iz mladosti in si skupajprikličemo vsak svoj »dan ljubezni«.

Morda, morda.Mnogo zgodbic nosimo v sebi – skozi naše življenje

si jih je mnogo utrlo pot – žalostnih in veselih.Saj je vsak človek velika zgodba.

V CAT-u smo drug drugemu spodbuda,podpora ob meglenih dneh, ki se kdaj

prikradejo tudi med nas.Naj bodo dnevi naših počitnic

polni zanimivih dogodkov, prisrčnih srečanjs starimi znanci in prijatelji,

s katerimi osvetlimo že malo pozabljenedni mladosti, ki je tako hitro minila.

Jeseni pa se polni študijske vneme in zdravjavrnimo v šolske klopi v našem CAT-u!«

Center aktivnosti Trzin – CAT

31

Jeseni se spet začne novo obdobje aktiv-nosti, med katerimi si vsakdo lahko najde kaj za popestritev svojega vsakdana, za druženje s sokrajani, za učenje, za medge-neracijsko povezovanje z mladimi preda-vatelji. Hkrati pa je to dobra priložnost za

spoznavanje domskega življenja, morda klepet s stanovalci in razmislek o svoji prihodnosti, ki bo mogoče povezana tudi z odločitvijo za bivanje v našem Domu. Verjamemo, da bo ta odločitev tudi zaradi sodelovanja v CAT-u nekoliko lažja.

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka

Vnukinji

Prikupna – mala deklica,ti si naša zvezdica,

svetiš nam tako močno, da nam v srčku je toplo.

Anka Jurše, stanovalka

32

Ena od najpomembnejših vrednot družbe-nega življenja, solidarnost, zaradi hitrega načina življenja čedalje bolj izginja iz na-šega vsakdanjika. Zato je pomembno, da na različne načine skrbimo za njeno ohra-nitev, predvsem na področju odnosov in sodelovanja med generacijami. Možnosti za to se v našem Domu uresničujejo prek delovanja skupine, v kateri se vsako sredo srečujejo učenke 9. razreda OŠ Trzin in stanovalci Doma. Ura druženja ob pogo-voru, petju, družabnih igrah, pripovedo-vanju zgodbic, ustvarjalnih delavnicah, reševanju ugank, ogledovanju fotografij

in vajah za krepitev spomina kar prehitro mine. Mladi se tako na nevsiljiv in njim prilagojen način odločijo za dejavnost, ki našim stanovalcem omogoča bolj kakovo-stno življenje, mladim pa prinaša možnost vpogleda v razmišljanje in življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Mladi so spodbujeni k samoiniciativnosti in večji občutljivosti za potrebe soljudi v svojem okolju, obenem pa se učijo potrpežljivosti in spoštljivosti. Da delovanje skupine res dosega zgoraj omenjene pozitivne učinke, dokazujejo tudi izjave članov skupine:

Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti

»Zadovoljna sem, da so skupino vzeli zares in vztrajajo. Nikdar ne manjkajo, ne da bi mi vedeli. So zgovorni, odkriti in prijazni, kot da se že dolgo poznamo. Imajo tudi lep odnos do starejše generacije.«

»Njihova razigranost in poskusi razvedriti tudi starejše so osupljivi, pri tem pa sami neverjetno uživajo.«»Všeč sta mi sproščenost in

kreativnost. Mladi se nas trudijo (in jim tudi uspeva) motivirati za igro, zabavo in pogovor o raznih temah. Dajejo nam neko novo življenjsko voljo.«

33

Nagradno vprašanje

V katerem prostoru potekajo bralne urice?

ODGOVOR:

IME IN PRIIMEK:

NASLOV:

Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji doma do 15. januarja 2015. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2015. Čakajo vas lepe nagrade.

33

In kakšne razlike so opazilimed generacijami?

»Danes je za družine težje, ker so mame v službah. Otroci imajo več prostosti med odsotnostjo staršev, imajo tudi denar in z njim sami razpolagajo. So enakopravni člani družine, ki si lahko marsikaj dovolijo.«

Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka

»Glede na zdajšnje tehnične možnosti so bolje informirani in razgledani, a se čuti pomanjkanje načinov in postopkov, s katerimi so se nekoč razvijale novitete.«

»Če je v naših časih veljalo ‘Kadar odrasli govore, naj otroci molče ‘, je zdaj nasprotno – otroci so tisti, ki se jih posluša. To pravico tudi vestno izkoriščajo.«

34

Prireditve in izleti v EnotiTrzin

November 2013MartinovanjePredavanje Nastajanje EvropePredstavitev čebelarstvaKoncert Mešanega pevskega zbora VevčeNastop ljudskih pevk PredicOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale

December 2013MiklavževanjeUstvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih okraskovKoncert pevske skupine RožmarinBožično-novoletna zabavaPraznična tombolaRazdeljevanje daril ob Miklavžu – Karitas TrzinOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžaleKulturna prireditev v spomin na rojstvo dr. Franceta PrešernaGlasbena delavnica

35

Prireditve in izleti v Enoti Trzin

Januar 2014Božična igricaNastop učencev glasbene šole L’artkoTombolaNastop učencev OŠ Trzin

Februar 2014Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih maskNastop recitacijske skupine iz TrzinaUstvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovoOgled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžaleOgled gledališke predstave »Hop Cefizelj«Nastop folklorne skupine Groblje

36


Marec 2014Pustna zabavaNastop otrok iz vrtca TrzinObisk predstavnikov društva »Trzin je naš dom«Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika DomžalePredavanje Vitezi, dame, trubadurjiZabava ob peki palačinkKoncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LipaNastop otrok iz vrtca Trzin ob materinskem dnevuNastop Turističnega društva Ljubljana Šiška

April 2014Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaricNastop Društva upokojencev VodiceNastop pevske skupine SončkiTombolaUstvarjalna delavnica barvanja pirhov

37

Prireditve in izleti v Enoti Trzin

Junij 2014Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe iz DomžalIzlet na Brezje in v Begunje

Maj 2014Potopisno predavanje Kraljevina ButanKoncert Moškega pevskega zbora Janez CerarUstvarjalna delavnica risanja vrečNastop folklorne skupine PušeljcIzlet v Arboretum Volčji PotokKoncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik

Julij–avgust 2014Sladoledni piknikPevski nastop gospoda Viktorja Kotarja

38


September 2014Izlet na Brezje in BledGospodinjske aktivnosti – peka piškotovUstvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirjaObisk učencev OŠ Trzin

Oktober 2014Nastop otrok iz vrtca Trzin ob dnevu starejšihPredavanje O modrostiKostanjev piknikLičkanje koruzeUstvarjalna delavnica izdelovanja cvetličnih aranžmajevBralna skupinaGospodinjske aktivnosti – peka pitePredstavitev čebelarstva

39

Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin

Francka Vrbec

Antun Petković

Antonija Zibelnik

Ljudmila Veber

Sonja Robič

Okrogli jubilejiDevetdeset let so dopolnili:

glasilo doma počitka mengeš

Documents