gimnazija novo mesto zbornik - gimnm.org · gimnazija novo mesto priprava in uporaba...

Gimnazija Novo mesto

Zbornik

regijskega srečanja mladih raziskovalcev

Dolenjske, Bele krajine in Posavja

sreda, 6. 4. 2016

Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja

Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja 2016

Termin izvedbe: sreda, 6. 4. 2016, od 7.45 do 13.00 Kraj izvedbe: v prostorih Gimnazije Novo mesto, Seidlova cesta 9, Novo mesto Časovnica srečanja:

OSNOVNA ŠOLA

7.45 – 8.00 Atrij Prihod mladih raziskovalcev in mentorjev

8.00 – 8.20 Atrij Otvoritev regijskega srečanja mladih raziskovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja 2016

8.20 – 10.15 Učilnica 108 Predstavitve za osnovne šole

10.15 – 10.45 Atrij Odmor za malico

10.45 – 11.00 Učilnica 108 Predstavitve za osnovne šole

11.00 – 11.30 Učilnica 108 Zaključek srečanja in razglasitev uvrščenih raziskovalnih nalog na 50. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije

SREDNJA ŠOLA

7.45 – 8.00 Atrij Prihod mladih raziskovalcev in mentorjev

8.00 – 8.20 Atrij Otvoritev regijskega srečanja mladih raziskovalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja 2016

8.20 – 10.15 Učilnica 107 Predstavitve za srednje šole

10.15 – 10.45 Atrij Odmor za malico

10.45 – 12.00 Učilnica 107 Predstavitve za srednje šole

12.00 – 12.30 Učilnica 107 Zaključek srečanja in razglasitev uvrščenih raziskovalnih nalog na 50. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije


Predsednica ocenjevalnih komisij za osnovne šole: Branka Klemenčič

Predstavitve za osnovne šole v učilnici 108

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Biologija OŠ Otočec Naselje Otočec je čisto naselje Anže Plankar

Matija Radež Žan Pavkovič

Peter Jenič 8.20 – 8.35 Janja Pust Valentina Mavrič Klenovšek

Odmor (8.35 – 9.40)

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Geografija OŠ Mirna Reka Mirna na Dolenjskem Anita Koprivc

Lavra Lenarčič Sara Šepic

Irena Dular 8.40 – 8.55 Nevenka Malnarič Brulc Robert Šupe

Druga področja OŠ Grm Pojavnost invazivnih gliv v okolju Manca Novak Mitja Novak 8.55 – 9.10 Dragica Budić Banović Valentina Mavrič Klenovšek

Ekologija z varstvom okolja

OŠ Komandanta Staneta Dragatuš

Belokranjska pitna voda - ogroženo kraljestvo človeške ribice

Nina Rogina Žan Maljevac Kevin Požek

Anita Vrtin Jožica Medvešek

9.10 – 9.25 Dragica Budić Banović Janja Pust

Odmor (9.25 – 9.30)

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Interdisciplinarno OŠ Grm Stališča do beguncev v povezavi

z osebnostno strukturo mladostnikov

Aljaž Kranjčevič Sebastjan Prus

mag. Irena Adlešič Špela Progar

9.30 – 9.45 Tanja Kocjan Zlatka Butkovec Gačnik

Psihologija ali pedagogika

OŠ Grm Odvisnost mladostnikov od mobilnih telefonov in povezanost z narcisizmom

Lan Lopatič Jaša Mahnič

mag. Irena Adlešič Špela Progar

9.45 –10.00 Tanja Kocjan Zlatka Butkovec Gačnik


OŠ Brežice Učenje s plesom Aneja Ljubić Vesna Babnik Marjanca Pečar


Odmor za malico (10.15 – 10.45)

Sociologija OŠ Grm Odnos osnovnošolcev do šolskih pravil

Jernej Avsec Filip Höfferle

mag. Irena Adlešič


Zaključek srečanja in razglasitev uvrščenih raziskovalnih nalog na 50. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije (11.00 – 11.30)


Predsednica ocenjevalnih komisij za srednje šole: Nevenka Malnarič Brulc

Predstavitve za srednje šole v učilnici 107

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Zgodovina ali umetnostna zgodovina

Srednja šola Črnomelj

» … DA BI PRIŠEL ŠE ENKRAT DOMU …« (Kako so 1. svetovno vojno doživljale belokranjske družine pod Semiško goro)

Anž Plut Zvonka Janežič Tjaša Ogulin

Janja Jankovič Gordana Popovič Lozar

8.20 – 8.35 Suzana Malnar Nevenka Malnarič Brulc

Odmor (8.35 – 9.40)

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Kemija in kemijska tehnologija


Samočistilne superhidrofobne površine aluminija in njegovih

zlitin

Simon Iskra dr. Peter Rodič prof. dr. Ingrid Milošev Janja Pust

8.40 – 8.55 Margaretka Šavli Kovač Marinka

Ekologija z varstvom okolja

Gimnazija Brežice Arzenove spojine v mleku in dlaki krav z območja Kotredeščice

Blažka Krašovec Nicoleta Nour Jasna Preskar

dr. Zdenka van Elteren Šlejkovec Mirna Malus

8.55 – 9.10 Jasna Korbar Margaretka Šavli



Samopodoba med srednješolci Anja Fink Jana Hosta 9.10 – 9.25 Tanja Kocjan Zlatka Butkovec Gačnik

Odmor (9.25 – 9.30)

Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Kemija in kemijska tehnologija


Priprava in uporaba imobiliziranega encima CalB pri enantioselektivni hidrolizi dietil 3-hidroksi glutarata

Evgenija Burger Tjaša Čukajne Karmen Zupančič

dr. Aleš Gasparič Branka Klemenčič

9.30 – 9.45 Jasna Korbar Marija Kočar

Biologija Gimnazija Novo mesto

Opis, priprava in učinkovitost bakteriofaga PC14, specifičnega za Campylobacter jejuni

Jerca Kristan Tjaša Kitanovski

dr. Matjaž Peterka

Eva Zaletel, mag. Janja Pust

9.45 – 10.00 Marija Kočar Barbara Bajc Šerovič

Druga področja Srednja elektro šola in tehniška gimnazija; ŠC Nm

Aspirin kot okoljski dejavnik za rast rastlin

Karin Bartolj Natalija Trunkelj Nika Barbo

mag. Valentina Mavrič Klenovšek

10.00 – 10.15 Marija Kočar Barbara Bajc Šerovič

Odmor (10.15 – 10.45)


Področje Šola Naslov naloge Avtor-ji Mentor-ji Predstavitev Ocenjevalna komisija Aplikativni predlogi in projekti


Naj bo igra! Neža Cerinšek Jan Igor Kržan Matevž Turk

Barbara Strnad 10.45 – 11.00 Blaž Zabret Simon Hočevar

Tehnika in tehnologija

Srednja elektro šola in tehniška gimnazija; ŠC Nm

Javna razsvetljava dela dan, ko ga ni

Manca Dragan Natalija Trunkelj Lan Zirkelbach

Dragica Budić Banović

11.00 – 11.15 Blaž Zabret Simon Hočevar

Interdisciplinarno Gimnazija Novo mesto

Metilacija arzena pri pacientih z akutno promielocitno levkemijo, zdravljenih z arzenovim(III) oksidom

Luka Petravić Jon Škerlj Špela Turk

dr. Zdenka van Elteren Šlejkovec dr. Ingrid Falnoga Branka Klemenčič

11.15 – 11.30 Vojka Zupančič Tatjana Durmič

Odmor (11.30 – 11.35)

Interdisciplinarno Gimnazija Novo mesto

Aktivno tarčenje cisteinskih katepsinov z liposomi, konjugiranimi s cistatinom C

Tristan Kovačič Domen Kulovec Uroš Prešern

Lovro Kramer Andreja Bratovš prof. ddr. Boris Turk

Branka Klemenčič

11.35 – 11.50 Vojka Zupančič Tatjana Durmič

Zaključek srečanja in razglasitev uvrščenih raziskovalnih nalog na 50. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije (12.00 – 12.30)


Povzetki raziskovalnih nalog

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

NASELJE OTOČEC JE ČISTO NASELJE OŠ Otočec avtorji: Anže Plankar, Matija Radež, Žan Pavkovič mentor: Peter Jenič področje: biologija

Povzetek Tema raziskovalne naloge se nam je ponudila v okolju, v katerem živimo. Želeli smo ugotoviti, kako čisto je naše naselje Otočec. Začeli smo pri smeteh in čistilnih akcijah, ki jih redno izvajamo v okolici šole. Vendar pa smo kmalu ugotovili, da je pojem čistosti širši, kot smo sprva mislili. Polje raziskave smo razdelili na tri glavna področja; voda, zemlja, zrak. Poleg tega smo se odločili raziskati še svetlobno in zvočno onesnaženje. Podatke smo pridobili s poskusi, ki smo jih spoznali v šoli, s poskusi, ki smo jih našli na spletu ter z informacijami s spleta, učbenikov in od naših učiteljev. Spoznali smo kompleksnost določanja stopnje onesnaženosti in naleteli na nekaj omejitev; kakovost prsti bi lahko določili s prisotnostjo težkih kovin (cink, živo srebrno in svinec), vendar je merilna naprava za tako določanje izven našega dosega. Določanje svetlobne onesnaženosti smo omejili le na podatke o osvetljenosti na nekaterih mestih, jih primerjali med seboj in s podatki s spleta. Našo hipotezo smo v veliki meri potrdili. Presenečeni smo bili le nad osvetljenostjo našega kraja

ponoči. Naš kraj je strnjen okrog prometne ceste in novega krožišča, ki je močno osvetljen. Kljub

temu, da so svetilke ob cesti pred nekaj leti zamenjali s takimi, ki ne svetijo v zrak.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

REKA MIRNA NA DOLENJSKEM OŠ Mirna avtorice: Anita Koprivc, Lavra Lenarčič, Sara Šepic

mentorica: Irena Dular področje: geografija Povzetek Reka Mirna, po kateri se imenujeta Mirnska dolina in naselje, kjer leži naša šola, se prvič pisno

omenja leta 1016, natanko 1000 let nazaj. Zato smo se mlade raziskovalke (tri devetošolke)

skupaj z mentorico odločile, da naredimo geografsko raziskovalno nalogo o reki Mirni. V

teoretičnem uvodu smo opisale naravnogeografske značilnosti Mirnske doline in porečja reke

Mirne. Sledila je statistična analiza pretokov na vodomerni postaji Martinja vas pri Mokronogu

za obdobje 1963˗2013. Povprečne mesečne in letne pretoke smo primerjale s povprečno

količino padavin in temperaturami zraka na bližnjem območju v istem obdobju. Z analizo

omenjenih spremenljivk skozi daljša obdobja smo potrdile, da ima reka Mirna dežno-snežni

rečni režim. Kljub temu, da vseskozi beležimo enako letno količino padavin, se je pretok reke

Mirne v zadnjih desetletjih zmanjšal. Glavni vzrok je segrevanje ozračja in posledično večje

izhlapevanje. Območje reke Mirne ima višek padavin poleti in jeseni, gladina vode v poletnem


času pa je čedalje nižja. Trend kaže na pogostejše suše v prihodnje in posledično pomanjkanje

vode v poletnih mesecih ter večjo občutljivost reke za onesnaževanje, na drugi strani pa lahko

pričakujemo več visokih voda v jesenskem času. Te ugotovitve nas morajo spodbuditi k še bolj

preudarni rabi z vodo. Sledilo je merjenje pretoka reke ob šoli v obdobju od 3. 2. 2016 do 12.

3. 2016. Ob tem smo spremljale tudi količino padavin. Meritve, izmerjene na merilnem mestu

v bližini šole, smo primerjale z meritvami dveh vodomernih postaj in potrdile, da se pretok

reke ob toku navzdol sorazmerno povečuje. Hitrost vode in pretok se ob večji količini padavin

povečata, kar smo z merjenji tudi dokazale. Odpravile smo se tudi na terensko preučevanje

obravnavanega območja od izvira do izliva ter analizirale kemijsko stanje reke na več merilnih

mestih. Na podlagi monitoringa kakovosti slovenskih rek za obdobje 2009˗2013 in naših analiz

smo ugotovile, da je ekološko in kemijsko stanje reke Mirne dobro.

Ključne besede: reka Mirna na Dolenjskem, pretok, padavine, temperature zraka, kakovost

vode

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

POJAVNOST INVAZIVNIH GLIV V OKOLJU OŠ Grm Novo mesto avtorica: Manca Novak mentor: Mitja Novak področje: druga področja Povzetek V okviru svoje raziskovalne naloge sem preučevala invazivne glive in njihovo pojavnost v

okolju. O invazivnosti največkrat govorimo pri rastlinah in živalih ter njihovem vplivu na okolje.

Ne zavedamo se, da imajo tudi glive velik vpliv na okolje in populacijo vseh organizmov.

Glive delimo na mikromicete in makromicete. Osredotočila sem se na makromicete, kar pa ne

pomeni da invazivnost ni prisotna tudi pri mikromicetah (včasih so posledice slednjih še hujše).

Raziskovala sem pojav invazivnih gobjih vrst na širšem območju Novega mesta.

Postavila sem pet hipotez in jih poskusila potrditi ali ovreči. Osnova in vodilo pri raziskovanju

mi je bilo poznavanje avtohtonih gobjih vrst in poznavanje stanja v naravi. Za kar najbolj

verodostojne rezultate preučevanja invazivnosti je sicer potrebno opazovanje in raziskovanje

skozi daljše časovno obdobje. K sreči sem lahko izkoristila način delovanja Gobarskega društva

Novo mesto (redne tedenske determinacije, zapiski, že vrsto let vnašanje ugotovitev na

determinacijah v Boletus informaticus). Pa tudi sama se z raziskovanjem gliv ukvarjam že nekaj

let.

Na pojav invazivnosti pri glivah v veliki meri hote ali nehote vpliva človek. Da se svojih dejanj

ne zavedamo dovolj sklepam na podlagi dejstva da nisem zasledila NOBENE raziskave o

invazivnih glivah na področju Slovenije. Moj prispevek je tako lahko osnova za razmišljanje in

nadaljnje delo.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●


BELOKRANJSKA PITNA VODA – OGROŽENO KRALJESTVO ČLOVEŠKE RIBICE OŠ Komandanta Staneta Dragatuš avtorji: Nina Rogina, Žan Maljevac, Kevin Požek mentorici: Anita Vrtin, Jožica Medvešek področje: ekologija z varstvom okolja Povzetek Pred raziskovanjem smo si raziskovalci jasno zastavili cilje in hipoteze. Z raziskovalno nalogo smo hoteli izvedeti, v kolikšni meri so ljudje ozaveščeni o ogroženosti človeške ribice, še zlasti belokranjskega endemita – črnega močerila ter o pomembnosti varovanja pitne vode. Ugotoviti smo želeli tudi, kako je zakonsko urejeno varovanje človeške ribice. V interesu nam je bilo, da bi s pomočjo ankete našli novo nahajališče človeške ribice. Pri raziskovanju smo uporabili nekaj podatkov iz obstoječe literature, večino podatkov pa smo pridobili s pomočjo terenskega dela. Anketirali smo učence OŠ Komandanta Staneta Dragatuš, OŠ Loka in prebivalce okoliških krajev. Izvedli smo intervjuje, da bi pridobili podatke s področij zakonodaje, onesnaževanja pitne vode in ogroženosti človeške ribice. Obiskali smo predavanje in posvet o ogroženosti človeške ribice, ki sta ga vodila g. Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo mesto, in g. Gregor Aljančič, vodja Jamskega laboratorija Tular. Organizirali smo predavanje o človeški ribici na OŠ Loka in delavnice ob svetovnem dnevu ogroženosti živalstva in rastlinstva, na katerih so učenci naše šole likovno in literarno poustvarjali. Vse dogodke smo fotografirali. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da velika večina belokranjskega prebivalstva ve, da v Beli krajini živi človeška ribica. Izvedeli smo, da so domačini ozaveščeni o ogroženosti človeške ribice, zato so pripravljeni pomagati pri zmanjševanju onesnaženosti. S pomočjo terenskega anketnega dela smo odkrili nove lokacije nahajališč človeške ribice v Beli krajini. Prav tako smo ugotovili, da zakonodaja glede varovanja človeških ribic ni ustrezna. Izvedeli smo, da je izvir Dobličice, kot vir pitne vode in hkrati življenjski prostor človeške ribice, ogrožen in s strani zakonodaje in prakse pomanjkljivo varovan. Naše končne ugotovitve so, da je zavedanje med ljudmi o prisotnosti in ogroženosti človeške ribice ter pomembnosti pitne vode zelo visoko. Z intervjuji smo ugotovili, da je skupna evropska zakonodaja za področje belokranjskega plitvega krasa neučinkovita, saj je omejitve praktično nemogoče preseči. A kljub temu lahko Dobličico, kot edini vir pitne vode za Belo krajino, in črno človeško ribico za vedno uniči že eno samo večje lokalno onesnaženje. Zavedati se je potrebno, da brez čistega podzemnega okolja te edinstvene in redke populacije ne bomo mogli dolgoročno ohraniti. Ključne besede: Človeška ribica, črni močeril, kraški svet, podzemna voda, Dobličica, onesnaževanje, varovanje okolja.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●


STALIŠČE DO BEGUNCEV V POVEZAVI Z OSEBNOSTNO STRUKTURO MLADOSTNIKOV OŠ Grm avtorja: Aljaž Kranjčevič, Sebastjan Prus mentorici: mag. Irena Adlešič, Špela Progar področje: interdisciplinarno Povzetek Trenutno je veliko govora o beguncih, zato sva se odločila, da raziščeva to področje med mladostniki. V vzorec sva zajela 107 učencev 8. in 9. razreda OŠ Grm, Novo mesto. 41,1 % mladostnikov v vzorcu je katolikov, 22,4 % mladostnikov je ateistov, 6,5 % je muslimanov, nizki procenti protestantov in pravoslavcev ter drugih ver in 24,3 % na to vprašanje ni želelo odgovoriti. Sestavila sva dva vprašalnika, vprašalnik o stališčih do beguncev je zajemal 10 stališč do beguncev, v vprašalniku o osebnostnih lastnostih pa sva zajela dimenziji ekstravertnost/introvertnost (6 trditev) ter nevrotičnost (8 trditev). Mladostniki so bili najbolj naklonjeni stališčema, da je begunstvo potrebno reševati v državi, od koder prihajajo in da priseljevanje beguncev vpliva na vero v Evropi ter se izrazito niso strinjali s stališčem, da so med begunci tudi teroristi. Ugotovila sva, da so najbolj naklonjeni beguncem muslimani. Opazila sva nizko, pozitivno povezanost (statistično pomembno) med ocenami učencev in stališči, da bi begunca sprejel za svojega začasnega soseda, da priseljevanje beguncev vpliva na vero v Evropi, da je begunstvo potrebno reševati v državi, od koder prihajajo ter višino ocene in skupnimi stališči do beguncev (vsota vseh trditev). Med stališči do beguncev in dimenzijama ekstravertnost/introvertnost in nevrotičnost je neznatna, pozitivna ali negativna povezanost, ki je statistično nepomembna. Najina raziskava temelji na majhnem vzorcu, ki bi ga za realnejšo sliko treba povečati s starejšimi mladostniki in odraslimi, dodati pa tudi kakšna vprašanja o naklonjenosti različnim strankam.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

ODVISNOST MLADOSTNIKOV OD MOBILNIH TELEFONOV IN POVEZANOST Z NARCISIZMOM OŠ Grm avtorja: Lan Lopatič, Jaša Mahnič mentorici: mag. Irena Adlešič, Špela Progar področje: psihologija ali pedagogika Povzetek Ker sva si želela razširiti obzorja na področju odvisnosti mladostnikov od mobilnih telefonov, sva zasnovala raziskovalno nalogo, kjer sva želela to podrobneje preučiti ter ugotavljati povezanosti z narcisizmom. V vzorec sva zajela 192 učencev 7. , 8. in 9. razreda Osnovne šole Grm, Novo mesto. Ugotavljava, da ima 98,4 % mladostnikov mobilni telefon, kar je v skladu z najinimi pričakovanji. 94,7 % mladostnikov ima pametne mobilne telefone. Izbrani vzorec mladostnikov uporablja 16 različnih blagovnih znamk mobilnih telefonov (največ Samsung, Apple, LG). Največji delež mladostnikov ima mobilni telefon v cenovnem razredu do 200 € in od 201 € do 400 € (skupaj 73,2 %). Povprečna starost pridobitve mobilnega telefona je 9,3 let. Mladostniki so imeli do 13. ter 14. oziroma 15. leta starosti v poprečju 3,3 mobilne telefone. 26,5 % mladostnikov nosi mobilni telefon vedno seboj, 44,9 % pa nosi večino dneva. Mladostniki povprečno dnevno uporabljajo mobilni telefon 2,6 ure. Za telefonske pogovore porabijo fantje 10,0 minute v povprečju. Dekleta napišejo 21,9 sporočil dnevno. Fantje pa 12,6. Fantje v povprečju 23,5 minut dnevno poslušajo glasbo, dekleta pa 28,6 minute. Fantje


dnevno pogledajo 1,7 filma na teden, dekleta pa 1,0 filma na teden. Fantje dnevno porabijo 54 minut za socialna omrežja, dekleta pa 66 minut dnevno. Za dostopanje do različnih medijev in pridobivanju spletnih podatkov fantje porabijo 13,3 oziroma 11,3 minut na dan, dekleta pa 9,9 oziroma 10,9 minut dnevno. Fotografiranje in fotografiranje sebe (selfie) je manj pogosto kot sva pričakovala, saj fantje naredijo 3,4 fotografije dnevno, dekleta pa 4,3 fotografije dnevno oziroma fantje naredijo 1,9 selfiev na dan, dekleta pa 3,6 selfie na dan. Ugotavljava, da mladostniki, ki imajo dražji mobilni telefon, so tudi bolj narcisoidni. Ne moremo pa potrditi hipoteze, da so mladostniki, ki naredijo več selfiev, bolj narcisoidni. Najina raziskava bi se dala še razširiti, s tem da bi odvisnost od mobilnih telefonov povezovali z motnjami spanja in počutja, šolskim uspehom in kvaliteto socialnih stikov. Narcisoidnost pri mladostnikih bi lahko proučevala v povezavi s številom otrok v družini.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

UČENJE S PLESOM OŠ Brežice avtorica: Aneja Ljubić mentorici: Vesna Babnik, Marjanca Pečar področje: psihologija ali pedagogika Povzetek Namen te raziskovalne naloge je raziskati, ali nam lahko ples pomaga pri učenju. S sošolci smo se morali naučiti prve štiri kitice Prešernove Zdravljice. Kontrolna skupina se je učila, kot si je vsak posameznik izbral, eksperimentalna pa s pomočjo moje koreografije. Na voljo smo imeli 4 šolske ure. Sprva smo se naučili gibe in jim kasneje dodali besedilo pesmi. Sledil je nastop pri uri slovenščine, kjer je vsak pokazal, koliko se je naučil. Rezultat eksperimentalne skupin je bil v primerjavi s kontrolno skupino boljši. Sošolci nad novo metodo niso bili navdušeni, a menijo, da ima potencial in bi se je čez čas privadili.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

ODNOS OSMOŠOLCEV DO ŠOLSKIH PRAVIL OŠ Grm avtorja: Jernej Avsec, Filip Höfferle mentorica: mag. Irena Adlešič področje: socilogoja Povzetek Odločila sva se, da bova naredila raziskavo o šolskih pravilih, ker je to zelo aktualna tema med osnovnošolci. V vzorec sva zajela 134 učencev, 8. in 9. razreda OŠ Grm. 73,9 % učencev dobro ali zelo dobro pozna šolska pravila. 38,1 % učencev se popolnoma strinja s tem, da so šolska pravila potrebna, 45,5 5 % učencev pa se jih delno strinja. 2,2 % učencem pa se šolska pravila zdijo nepotrebna. 27,3 % se popolnoma strinja, da so vzgojni ukrepi ustrezni glede na kršitve učencev, pri čemer je večji delež deklet. 68,7 % učencev ni bilo nikoli na razgovoru s svetovalnim delavcem ali razrednikom, zaradi kršenja pravil, pri čemer je veliko večji delež deklet. 79,1 % učencev še nikoli ni prejelo alternativnega vzgojnega ukrepa, pri čemer je večji delež deklet. 59,5 % učencev meni, da so razgovori po kršenju pravil smiselni, pri čemer je veliko večji delež deklet. 6,1 % učencev pa meni, da so razgovori po kršenju pravil vedno nesmiselni, pri čemer je večina fantov. 79,1 % učencev meni, da je bil vzgojni ukrep vedno


smiseln, večji delež je deklet. 42,9 % učencev pravi, da je šolskih pravil ravno prav, pri čemer je bil veliko večji delež deklet. 55,6 % učencev pa meni, da je šolskih pravil preveč, pri čemer je veliko večji delež fantov. 31,6 % učencev pravi, da se najtežje drži šolskih pravil med poukom, večji delež fantov. 71,1 % učencev pravi, da je vzgojni ukrep dobilo med poukom, pri čemer je enak delež fantov in deklet. Učenci so predlagali, da bi morali dodatno dovoliti telefone (66,3 %), dodatno prepovedati pa tekanje po šoli (15,6 %). O šolskih pravilih se je potrebno pogovarjati tudi z učenci in jih spreminjati preko šolskega parlamenta.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

» … DA BI PRIŠEL ŠE ENKRAT DOMU …« (KAKO SO 1. SVETOVNO VOJNO DOŽIVLJALE BELOKRANJSKE DRUŽINE POD SEMIŠKO GORO) SŠ Črnomelj avtorji: Zvonka Janežič, Tjaša Ogulin, Anž Plut mentorici: Janja Jankovič, Gordana Popovič Lozar področje: zgodovina ali umetnostna zgodovina Povzetek V raziskovalni nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem Kako so 1. svetovno vojno doživljale belokranjske družine pod Semiško goro. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti vpliv 1. svetovne vojne na razmišljanje in čustvovanje belokranjskih družin v Semiču in okolici. Ključna hipoteza, ki smo jo nameravali preveriti, je bila, da so vojno poleg moških na fronti občutili tudi ženske in otroci. Obravnavani problem na področju Bele krajine neraziskan, zato smo imeli pri zbiranju podatkov zahtevno nalogo. Z analizo statističnih podatkov smo želeli zbrati okvirne podatke o številu prebivalcev. Z metodo spraševanja (intervju) smo želeli zapisati življenjske zgodbe vojakov, žensk in otrok v zaledju, ki bi nam potrdile domnevo, da so se spremenile tradicionalne družinske vloge. Z analizo različnih virov ter že opravljenih raziskav smo želeli dokazati vpliv vojne na družine. Osrednja metoda našega raziskovalnega dela je bilo delo z zgodovinskimi viri. Uporabili smo predvsem kvalitativne raziskovalne metode. Na temelju zbranega gradiva smo vire analizirali, interpretirali, oblikovali sklepe in oceno. Zbrali in obdelali smo zgodbe vojakov z balkanske in solunske fronte, vzhodne fronte in avstrijsko-italijanske oz. soške fronte. Preučili smo ženske v vlogah kmečkih delavk in organizatoric kmečkega dela, mater, žen, humanitark in kulturnic na podeželju. Otroci so se med vojno v okviru šole vključevali v domoljubne dejavnosti, nabiralne akcije in prireditve v vojne namene. Predstavili smo dve življenjski zgodbi otrok. Ugotovili smo, da je večina moških vojno preživela na bojiščih, kjer so bili razpeti med težkimi vojnimi razmerami in odsotnostjo družine. Ženske so med vojno opravljale različne, a pomembne vloge. Zaradi dejavnosti za potrebe vojne so otroci zgodaj odrasli. Navedene ugotovitve, ki smo jih podrobneje razčlenili v podhipotezah, potrjujejo našo glavno hipotezo. Zavedamo se, da raziskovalna naloga ni odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Vrednost raziskave je v zbranem in zapisanem gradivu, predvsem pa v tem, da smo pozornost namenili ženskam in otrokom, skupinam, ki so v družbi pogosto prezrte.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●


SAMOČISTILNE SUPERHIDROFOBNE POVRŠINE ALUMINIJA IN NJEGOVIH ZLITIN Gimnazija Novo mesto avtor: Simon Iskra mentorji: dr. Peter Rodič, prof. dr. Ingrid Milošev, Janja Pust področje: kemija in kemijska tehnologija Povzetek Superhidrofobnost ali lotusov efekt (ang. Lotus effect) je fenomen, pri katerem voda zaradi lastnosti podlage na površini zavzame sferično obliko. Pojav je odvisen od strukture površine v kombinaciji s spojinami, ki omogočajo hidrofobnost. Vodilo raziskovalnega dela je bilo raziskati možnosti priprave superhidrofobnih površin ter pripraviti superhidrofobne površine z dobro korozijsko odpornostjo in samočistilnimi lastnostmi. V raziskavi smo raziskovali možnost aplikacije superhidrofobnih lastnosti na površino aluminija in njegovih zlitin 2024-T3 in 7075-T6. Raziskali smo vpliv hrapavosti površine na nastanek superhidrofobnosti ter vpliv vrste modifikacijske spojine na hidrofobnost. Hrapovo strukturo površine aluminija smo po optimizaciji dosegli z jedkanjem površine v kloridnih soleh železa, bakra, cinka in cerija. Ovrednotene so bile spremembe v morfologiji površine po jedkanju. Groba površina je bila modificirana z optimalno hidrofobno spojino FAS. Učinkovitost superhidrofobih površin so bile preizkušene s testi, ki se uporabljajo kot standardi za industrijske aplikacije. Analizirana je bila korozijska odpornost superhidrofobnih vzorcev, njihove samočistilne lastnosti, protibakterijska odpornost, ter sposobnost upočasnjevanja tvorbe ledu. Rezultati izkazujejo, da superhidrofobne površine jedkane s cerijevi kloridom izkazujejo izboljšano protikorozijsko odpornost v primerjavi z zbrušenim aluminijem. Vsi superhidrofobni vzorci pripravljeni z metodo jedkanja izkazujejo dobre samočistilne lastnosti in upočasnjujejo zaledenitev vode na površini. Zaradi preprečevanja nastajanja ledu so lahko takšne površine uporabljene v letalski industriji, avtomobilski industriji, lahko tudi na zamrzovalnih ceveh v hladilnikih. Samočistilne lastnosti so uporabne kjerkoli je potrebno, da je material čist in nedotaknjen. Protibakterijska učinkovitost v kombinaciji s superhidrofobnimi lastnostmi pa odpira možnost uporabe takšnih površin v medicini, živilski industriji, gradbeni industriji itd. Superhidrofobne lastnosti na aluminiju ter zlitinah 2024-T3 in 7075-T6 je mogoče doseči na ekonomsko sprejemljiv in industrijsko uporaben način.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

ARZENOVE SPOJINE V MLEKU IN DLAKI KRAV Z OBMOČJA KOTREDEŠČICE Gimnazija Brežice avtorice: Blažka Krašovec, Nicoleta Nour, Jasna Preskar mentorja: dr. Zdenka van Elteren Šlejkovec, Mirna Malus področje: kemiekologija z varstvom okolja Povzetek V dolini Kotredeščice je v preteklosti deloval rudnik antimona, v katerem so bile prisotne rude, ki so kot primes vsebovale tudi arzen. V poplavah leta 1994 in 2010 je rudniške odpadke s povišano vsebnostjo arzena odplavilo po dolini navzdol. Leta 2012 je Inštitut za okolje in prostor Celje (IOP) opravil analizo tal in ugotovil, da so koncentracije arzena v prsti močno povišane v vaseh vzdolž celotne doline, kar naj bi predstavljalo nevarnost za ljudi s tega območja. Znano je, da rastline slabo privzemajo arzen iz tal, zato smo se v naši raziskovalni nalogi osredotočili na živali, ki bi zaradi načina prehranjevanja lahko bile izpostavljene povišanim


koncentracijam arzena. Odločili smo se za krave, ki poleg krme med hranjenjem zaužijejo tudi nekaj prsti, obenem pa od njih zlahka dobimo vzorce. V kravjem mleku in dlaki smo želeli ugotoviti prisotnost štirih najpogostejših arzenovih spojin: arzenita (As(III)), arzenata (As (V)), monometilarzenove kisline (MMA) in dimetilarzenove kisline (DMA). Za analize smo uporabljali metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), sklopljeno s hidridno tehniko (HG) in atomsko fluorescenčno spektrometrijo (AFS), ki nam je omogočila ločevanje in določanje arzenovih spojin v vzorcih mleka in ekstraktih dlake. Ugotovili smo, da so v mleku koncentracije arzenovih spojin izredno nizke, zato uživanje mleka iz tega območja ne ogroža zdravja ljudi. V dlaki, za katero je znano, da kopiči arzen, so bile koncentracije arzena dokaj nizke, iz česar sklepamo, da krave med prehranjevanjem ne zaužijejo velikih količin arzena. ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

SAMOPODOBA MED SREDNEJŠOLCI Gimnazija Novo mesto avtorica: Anja Fink mentorica: Jana Hosta področje: psihologija ali pedagogika Povzetek Samopodobo lahko enačimo z doživljanjem samega sebe. Oblikovati se začne v otroštvu, povezana pa je tako z osebnostnimi lastnostmi kot tudi z zunanjim okoljem. Pomembnost samopodobe med srednješolci se kaže predvsem v spoštovanju in sprejemanju samega sebe ter sprejemanju s strani vrstnikov in družine. Pozitivna samopodoba je zdrava. Osebe s pozitivno samopodobo so srečne in duševno zdrave, nimajo strahov, nezadovoljstva, motenj, kot je to značilno za osebe z negativno samopodobo. Srednješolci se velikokrat srečujejo tudi s stresom, ki vpliva na njihovo samopodobo. Stres razumejo in sprejemajo kot pritisk, neprijetno dogajanje, bolečino, nelagodje, stisko, strah ali celo trpljenje in nanj nimajo posebnega vpliva. Za premagovanje stresa pa mladostniki lahko veliko naredijo sami. Lahko se izognejo neprijetnim situacijam. Pozitivna samopodoba, ki se kaže kot zadovoljstvo s samim seboj, s svojim telesom, s svojimi sposobnostmi, so varovalni dejavniki pri spopadanju s stresom. Proučevanje samopodobe med srednješolci je v seminarski nalogi predstavljeno s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi so bile ugotovljene razlike med samopodobo srednješolcev in srednješolk, vpliv negativnega stresa na samopodobo srednješolcev ter vpliv šolske samopodobe na učni uspeh. Naloga predstavlja raziskavo na področju samopodobe med srednješolci, s svojimi ugotovitvami pa predstavlja spoznanja za razmišljanje srednješolcev o samopodobi in izogibanju stresu, ki vpliva na samopodobo.

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●


PRIPRAVA IN UPORABA IMOBILIZIRANEGA ENCIMA CALB PRI ENANTIOSELEKTIVNI HIDROLIZI DIETIL 3-HIDROKSI GLUTARATA Gimnazija Novo mesto avtorice: Evgenija Burger, Tjaša Čukajne, Karmen Zupančič mentorja: dr. Aleš Gasparič, Branka Klemenčič področje: kemija in kemijska tehnologija Povzetek V raziskovalni nalogi smo se ukvarjali s pomembnostjo ter uporabnostjo imobiliziranih encimov v industriji ter z njihovo stereoselektivnostjo, ki je ključnega pomena pri proizvodnji zdravilnih učinkovin v farmacevtski industriji. Pri delu smo uporabili encim CalB, ki je industrijsko zelo ugoden zaradi svoje visoke stabilnosti, stereoselektivnosti in sposobnosti delovanja tudi pri višjih temperaturah. Zagotavlja pretvorbo zelo širokega nabora substratov in je uporaben za hidrolizo v vodnih medijih in za vrsto drugih reakcij v nevodnih medijih (aminoliza, alkoholiza itd.). V nalogi smo encim CalB imobilizirali na trden nosilec, izračunali njegovo aktivnost ter njegovo delovanje preizkusili v treh različnih reaktorjih. Reakcija, ki je pri tem potekla, je bila hidroliza diestra dietil-3-hidroksi glutarata in sinteza intermediata za učinkovino atorvastatin, ki je vrsta zdravil imenovanih hipolipemiki. Pri tem smo aktivnost imobiliziranega encima CalB primerjali s komercialnim neimobiliziranim CalB. Dokazali smo, da je imobiliziran encim tako iz ekonomskega kot tudi ekološkega vidika ugodnejši za uporabo.

Ključne besede: encimi, CalB, imobilizacija, hidroliza, stereoselektivna reakcija, reaktor

●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

OPIS, PRIPRAVA IN UČINKOVITOST BAKTERIOFAGA PC14, SPECIFIČNEGA ZA CAMPYLOBACTER JEJUNI Gimnazija Novo mesto avtorici: Jerca Kristan, Tjaša Kitanovski

mentorica: dr. Matjaž Peterka, Eva Zaletel, mag., Janja Pust

področje: biologija Povzetek Bakterijska vrsta Campylobacter jejuni je najpogostejši povzročitelj črevesnih infekcij v razvitem svetu. Zaradi prepovedi uporabe antibiotikov v prireji živali, naraščanja števila okužb in naraščanja odpornosti na antibiotike raziskovalci pospešeno iščejo načine za zmanjševanje kontaminacije z bakterijami rodu Campylobacter. Vse glasnejši so pozivi k razvoju novih protimikrobnih strategij ali dopolnil za zdravljenje bakterijskih infekcij in zmanjševanje kontaminacije s patogenimi bakterijami. Ena od najpogosteje navajanih alternativ so bakteriofagi, naravni bakterijski paraziti, ki so jih v času pred antibiotiki pogosto uporabljali za zdravljenje bakterijskih okužb. Raziskave so pokazale, da bakteriofagi bistveno znižajo število bakterij Campylobacter jejuni v piščančjem črevesju, kar ugodno vpliva na pojav kampilobakterioz. Za učinkovito uporabo bakteriofagov moramo dobro poznati njihove lastnosti, varnost ter značilnosti interakcije z gostiteljem. V tej nalogi smo nagojili bakteriofag PC14, specifičen za bakterijsko vrsto C. jejuni, ga očistili, inkapsulirali in ugotovili njegov litični spekter ter preverili učinkovitost protibakterijskega delovanja na bakterijo C. jejuni v celičnem modelu Caco-2.


Na podlagi morfoloških značilnosti smo bakteriofag PC14 uvrstili med predstavnike Myoviridae. Z metodo nakapljanja smo preverili njegov litični spekter in ugotovili, da inficira predvsem seve C. jejuni človeškega izvora. Izračunali smo tudi izkoristek samega proizvodnega postopka in postopka inkapsulacije. V celičnem modelu Caco-2 je bakteriofag PC14 znižal število C. jejuni, pri čemer je bil prost bakteriofag bolj učinkovit kot inkapsuliran bakteriofag ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

ASPIRIN KOT OKOLJSKI DEJAVNIK ZA RAST RASTLIN Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Šolski center Novo mesto avtorice: Karin Bartolj, Natalija Trunkelj, Nika Barbo mentorica: mag. Valentina Mavrič Klenovšek področje: druga področja Povzetek Salicilna kislina ali bolje znana pod imenom aspirin, ima poleg človeka blagodejne učinke tudi na rastline. V eksperimentu smo testirali njegovo učinkovitost na enokaličnico (pšenico, znano pod imenom Božično žito Semenarne Ljubljana) in dvokaličnico (fižol Savinjski sivček). Semena smo ločeno posadili v 6 plošč, razdeljenih na 9 enakih delov, v dodatnih dveh pa smo jih med seboj pomešali, da bi jih izpostavili stresu. Vsako ploščo smo nato različno zalivali. Eno smo ves čas zalivali z vodno raztopino aspirina, drugo smo z aspirinom zalili samo enkrat in preostale dni z vodo, zadnjo pa smo vedno zalivali le z vodo. Ko so rastline dovolj zrasle, smo opravili meritve višine in teže. Ugotovili smo, da aspirin izboljša čvrstost in odpornost rastlin ter pospeši njihovo rast. Fižol, ki je bil vedno zalit z vodno raztopino aspirina, je bil tako težji in višji od ostalih. Nasprotno je bilo s pšenico, ki je dosegla najboljše rezultate že samo z enkratnim zalivanjem z aspirinom. Negativnega vpliva aspirina na bakterije v tleh nismo zaznali. Ključne besede: salicilna kislina, fižol, odpornost, aspirin, okolje. ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

NAJ BO IGRA! Gimnazija Novo mesto avtorji: Neža Cerinšek, Jan Igor Kržan, Matevž Turk mentorica: Barbara Strnad področje: aplikativni predlogi in projekti Povzetek Z našo projektno nalogo skušamo izboljšati ločevanje odpadkov med šolarji, med mlajšimi otroki iz vrtca pa širiti znanje o odpadkih, jih o njih izobraževati, jih poučiti o pozitivnih in negativnih posledicah ter ponovni uporabi. Kot rešitvi za naša problema smo si zamislili zabavne koše z različnimi nastavki, ki privlačijo uporabnike in tako izboljšamo neločevanje. Za izobrazbo najmlajših pa je naša rešitev igra Kam gre kaj, ki jih preko igranja popelje do poti pravega ločevanja odpadkov in možnosti ponovne uporabe, nevarnostih. Našima produktoma je skupna igrifikacija, ki je enostavna, a učinkovita rešitev pri neločevanju. Naj bo igra! ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●


JAVNA RAZSVETLJAVA DELA DAN, KO GA NI Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, ŠC Novo mesto avtorji: Manca Dragan, Natalija Trunkelj, Lan Zirkelbach mentorica: Dragica Budić Banović področje: tehnika in tehnologija Povzetek Umetna svetloba ima poleg marsikaterih prednosti tudi številne slabosti, glavno od njih je svetlobno onesnaževanje. Škodljivo je prav tako za ljudi kot seveda tudi za živali in svet nasploh. Posledice čutimo že danes, v primeru nadaljnje uporabe svetil na tak način se bodo posledice še bistveno bolj čutile v prihodnosti, kar bo negativno vplivalo na kakovost življenja prihodnjih rodov. V našem raziskovalnem delu smo se temeljito osredotočili na razsvetljavo v Novem mestu. Raziskovali smo njeno zgodovino od samih začetkov in prvih pobud za elektrifikacijo do današnjih dni. Zgodovino smo obdelali, kot širok pojem in smo poleg samih svetil obdelali tudi vire elektrike in elektrifikacijo Novega mesta. Sledila je obravnava razsvetljave Novega mesta danes. Osredotočili smo se na center mesta in v tem delu natančno analizirali luči, ki so v uporabi. Pogledali smo tudi v prihodnost, kakšna razsvetljava je perspektivna, da ne bo povzročala prevelikega svetlobnega onesnaževanja prav tako pa bo tudi nizek potrošnik energije, ki je zelo dragocena. Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, razsvetljava, svetila, zgodovina ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

METILACIJA ARZENA PRI PACIENTIH Z AKUTNO PROMIELOCITNO LEVKEMIJO, ZDRAVLJENIH Z ARZENOVIM(III) OKSIDOM Gimnazija Novo mesto avtorji: Luka Petravić, Jon Škerlj, Špela Turk mentorji: dr. Zdenka van Elteren Šlejkovec, dr. Ingrid Falnoga, Branka Klemenčič

področje: interdisciplinarno Povzetek Arzenov trioksid (ATO) je strupena arzenova spojina, ki pa jo lahko v redkih specifičnih primerih uporabljamo za zdravljenje. Od leta 2000 se v obliki zdravila Trisenox®, ki vsebuje aktivno učinkovino As(III), uporablja za zdravljenje akutne promielocitne levkemije (APL) pri pacientih z relapsom bolezni ali pri tistih, ki so odporni na standardno zdravljenje z ATRA. Namen našega dela je bil spremljati metilacijo arzena v telesu. Analizirali smo vzorce urina in seruma pacientov, zdravljenih z ATO, ter urine prostovoljcev, ki niso bili izpostavljeni arzenu ali pa so bili izpostavljeni arzenu v hrani. Koncentracijo arzenovih spojin v ustrezno pripravljenih vzorcih smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi s hidridno tvorbo in atomsko fluorescenčno spektrometrijo (HPLC-HG-AFS), celokupne koncentracije arzena in selena pa z induktivno sklopljeno plazmo z masno spektometrijo (ICP-MS). Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da se anorganski arzen po intravenski infuziji hitro izloča z urinom, obenem pa tudi oksidira do As(V) in metilira v manj strupene spojine monometil in dimetil arzenovo kislino (MMA in DMA), ki se prav tako izločajo z urinom. Opazili smo razliko v koncentracijah arzena v vzorcih, vzetih pred infuzijo in po njej. Takoj po infuziji so koncentracije As(III) pričakovano najvišje ter najnižje pred naslednjo infuzijo. Visoke


koncentracije As(III) so optimalne za samo zdravljenje. Z analizo naključno izbranih vzorcev seruma pacientov, zdravljenih z arzenom, smo potrdili prisotnost anorganskega arzena in njegovih metabolitov v manjših koncentracijah tudi v krvi. V urinu neizpostavljenih prostovoljcev so bile koncentracije arzena nizke. Pri prostovoljcih, ki so uživali z arzenom bogato hrano (morski sadeži in ribe), ki vsebuje veliko arzenobetaina, smo našli močno povišane koncentracije arzena, vendar pa je šlo v tem primeru za nestrupeni arzenobetain. V urinu pacientke, zdravljene z arzenom, smo spremljali tudi koncentracije esencialnega endogenega selena, saj je njegova interakcija z arzenom zelo pomembna. V prvih dneh zdravljenja se je koncentracija selena v urinu poviševala, saj je njen organizem izločal selen skupaj z arzenom. Že dolgo se namreč ve, da povečana izpostavljenost enemu elementu poveča skupno izločanje obeh predvsem v blato. Pri APL-bolnikih zato obstaja nevarnost, da se jim med zdravljenjem z arzenom selen zmanjša pod vrednosti, ki so potrebne za normalno življenje, dodajanje selena pa lahko zniža učinkovitost arzena. ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

AKTIVNO TARČENJE CISTEINSKIH KATEPSINOV Z LIPOSOMI, KONJUGIRANIMI S CISTATINOM C Gimnazija Novo mesto avtorji: Tristan Kovačič, Domen Kulovec, Uroš Prešern mentorji: Lovro Kramer, Andreja Bratovš, prof. ddr. Boris Turk, Branka Klemenčič

področje: interdisciplinarno Povzetek V zadnjih letih je močno poraslo število raziskav na področju zdravljenja raka. Ena izmed novejših oblik zdravljenja rakastih obolenj je tudi tarčno zdravljenje, ki izkorišča patofiziološke lastnosti tumorskih celic in tumorskega mikrookolja ter omogoča visoko koncentracijo zdravilne učinkovine v rakastih tkivih v primerjavi s koncentracijo drugod po telesu. Cilj naše raziskovalne naloge je bil pripraviti tak sistem, ki bo omogočal aktivno tarčno zdravljenje raka. Sistem sestavlja liposom konjugiran s cistatinom C. V liposom lahko enkapsuliramo zdravilno učinkovino, medtem ko cistatin C služi kot tarčni ligand. Cistatin C je inhibitor cisteinskih katepsinov, med katere spada tudi katepsin B. Ti se nahajajo v lizosomih, kjer je njihova funkcija hidroliza beljakovin. Raziskave kažejo na njihovo povečano koncentracijo izven lizosomov v rakastih celic in tumorskem mikrookolju, kar lahko izkoristimo za aktivno tarčenje rakastih tkiv s cistatinom C. Prvi del naloge je obsegal sintezo cistatina C s pomočjo bakterije E. coli. Zapis za cistatin C smo pred samim izražanjem mutirali tako, da smo v cistatin C vpeljali dodatno tiolno skupino, kar nam je kasneje omogočilo konjugacijo z liposomom. Po izražanju smo mutiran cistatin C izolirali iz celičnega lizata in preverili njegovo inhibicijsko aktivnost. Pripravili smo PEG liposome, ki smo jih nato konjugirali s cistatinom C in na koncu preverili inhibicijsko aktivnost konjugiranega sistema. ●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●●

gimnazija novo mesto zbornik - gimnm.org · gimnazija novo mesto priprava in uporaba...

Documents