5. decembra 2008 I urednica: Suzana P. Kovačič

Človek, ne jezi seIgranje družabnih iger ostane v spominukot nekaj lepega, sproščujočega inzabavnega. Decembrski čas je kot nalašč,da malce oživimo in spodbudimo igranjedružabnih iger.

Foto

: Črt

Sla

vec

Tema meseca

Kupovanjeigrač

Naj dedekLea, Rok in dedi Ivo so nepogrešljiva trojka,pa naj bo to pri ribniku na Čukovi jami

ali na čofotanju v

bazenu.

Le kaj se skriva v tej lepi vrečki Nakupili smo darila. Mogoče smojih izdelali sami. Lahko jih zavijemov darilni papir ali položimo vvrečke. Za piko na i okrasimodarilne vrečke kar sami.

3petek, 5. decembra 2008

Uvodnik

Damjana Šmid

socialna pedagoginja

Otroci nas spomnijo, da življenje ni samodelo, ampak jetudi veselje. Njihov smeh je kot balzam zanaša utrujenasrca. Znajo videtisvet okrog sebe.Še snežinke bidali v žep, takoso lepe. Njihoveskodelice za zabavo so polne.

Zapojmo lačim se kar na hodniku. Prva je na vrsti bunda.Na vratu začutim mokroto snega, ki pade s ka-puce. Kapa je zasnežena, rokavice namočene,hlače mokre čez in čez. Samo majica in škornjiso ostali suhi. Spodnjice premočene, zadnjica

ledena. Rdeča lica, mrzel nos, v srcu pa otroško veselje. Karzavriskala bi od lepega. Očaral me je prvi sneg. Vsako zimomu to uspe. Ko me že skoraj napade sivina novembra, ko pogrešam sonce in ko iščem vzroke za sitnost v megli, takratpride ... sneg. Je znak za praznike in užitek za otroke. Privoš-čili smo si ga polno mero. Naredili smo snežaka, mu zave-zali rumen šal in okrog njega plesali zimski ples. Kar pome-ni kepanje. Valjali in dričali smo se po bregu navzdol in karnaenkrat je izginila odrasla Damjana. Namesto nje se je posnegu valila mala Damjanca, brezskrbna in smejoča. Ni jibilo mar za premočena oblačila. Ni je skrbela angina in nedejstvo, da bo morala na vse poti vsaj pol ure prej. Kar tamje bila, prepuščena snežinkam, ki so se topile na njenemnosu. Čarovnija je uspela. Otroška sproščenost je zamenjalaodraslost. Potem je prišel Jutri. Med množico opravkov sem pozabilana sneg, hitela sem in preklinjala slabe ceste. Zeblo me je vnoge in pozabila sem rokavice. Na ledu mi je spodrsnilo insem padla. Ni bilo hudega. Samo padla sem v odrasli svet inbila resna, delovna oseba. Takšna, ki ne misli na snežinke in se ne valja po snegu. Tista, ki jo skrbi, če so otroci dovoljoblečeni in kaj bo skuhala zdravega za kosilo. Ona, ki premišljuje, s kom bo prijazna in s kom previdna. Odrasla,resna, najbolj resna. Delovna, bolj delovna, izmučena. Bo tokje pisalo? Ljudje imamo različne potrebe. Veliki guruji človeške dušeso med glavne psihološke potrebe dali tudi potrebo po zabavi.Poleg ljubezni, svobode in moči. Te potrebe so v nas kot skodelice, ki jih bolj ali manj polnimo s svojim vedenjem iz dneva v dan. Kako uboga in prazna je videti v svetu odraslih posoda za zabavo. Notri je le nekaj ostankov lanskenovoletne zabave in nekaj morskih dogodivščin. Pa mogočeknjiga ali dve in filmski prizori, med katerimi smo utrujenizaspali. Mogoče v skodelici osamljeno plavajo načrti za ples?Ali pa je tam zabava presenečenja, za katero vedno zmanjkapresenečenj? Kaj je v skodelici za zabavo? S čim jo polnimo?Na kakšen način rešujemo male otroke v sebi, da se ne zadušijo pod težo odraslosti? Potreba po zabavi, po sprošče-nosti, po uživanju življenja je najslabše zadovoljena potrebapri odraslih ljudeh. Še Freud bi se zjokal nad nami. Zato pa so pri tem toliko boljši otroci. Otroci nas spomnijo,da življenje ni samo delo, ampak je tudi veselje. Njihovsmeh je kot balzam za naša utrujena srca. Znajo videti svetokrog sebe. Še snežinke bi dali v žep, tako so lepe. Njihoveskodelice za zabavo so polne. Bog me spoštuje, kadar delam, in me ima rad, kadar pojem.Tako je rekel Tagore. Zato zapojmo.

S

4 petek, 5. decembra 2008

Tema meseca

Damjana Šmid

mesecu, ko semed polnimipolicami igračsprehaja mno-žica staršev,babic, dedkov,

tet in sindikalistov, se člo-vek vpraša, ali bo sploh šekaj ostalo v trgovinah. Le kjebodo kupovali Miklavž, Bo-žiček in dedek Mraz? Mogo-če na spletnih straneh alipreko katalogov ... saj jih za-čuda nisem še nikjer srečala... Le čokoladni dedki Mrazizrejo dol s polic in dražijo

sladkosnedne otroke že odoktobra naprej. Mogoče sotam še od lanskega leta ...No, v tekmovanju, kdo boprvi ponudil decembrskenakupe, me je začelo skrbe-ti, da mi bo prihodnje letoavgusta postregel sladoledkar Božiček ... Pretiravanjeje največji sovražnik prazni-kov ...

Miklavž, Božiček alidedek Mraz? Starši smo tisti, ki določamopravila decembrske igre, kise imenuje "obdarovanje".Tega ne pozabimo. Razmis-

limo in se pogovorimo otem, kdo bo otroke obdaro-val in na kakšen način. Ob-darujmo v skladu z družin-sko tradicijo in v dogovoru ssorodniki ter prijatelji. Čeotrok dobi vsa darila v enemdnevu, se pogosto zgodi, daizgubijo svojo vrednost.Zato je koristno razmišljatitudi o časovni razporeditviobdarovanja. Tako se iz-ognemo nepotrebni užalje-nosti vseh, ki otroka obdaru-jejo, on pa ne pokaže velike-ga navdušenja. Mogoče paga ne more, saj se še prvegadarila ni nagledal in naužil?

Kupovanje igrač - stresali užitekStarši smo tisti, ki določamo pravila decembrske igre, ki se imenuje "obdarovanje". Tega ne pozabimo. Razmislimo in se pogovorimo o tem, kdo bo otroke obdaroval in nakakšen način.

VNi potrebno, da so darila vmaterialni obliki,prav lahko podarimo tudikakšno doživetje,kar imajo še posebej radi najstniki, saj sože prerasli Spidermane inpodobne junake.Nočno sankanje,smučanje ali pohod z baklamije lahko za vsodružino nepozabno darilo.

Foto

: Črt

Sla

vec

5petek, 5. decembra 2008

Tema meseca

Ni potrebno, da so darila vmaterialni obliki, prav lahkopodarimo tudi kakšno doži-vetje, kar imajo še posebejradi najstniki, saj so že pre-rasli Spidermane in podo-bne junake. Pri tem imejmov mislih interese otrok ternaše zmožnosti. Nočno san-kanje, smučanje ali pohod zbaklami je lahko za vso dru-žino nepozabno darilo.Otroci so hvaležna bitja. Ne-hvaležni so največkrat ta-krat, ko imajo vsega preveč.Kadar so njihova pisma Mi-klavžu en sam nakupovalniseznam, jih vprašajmo, ka-tero od vseh daril si najboljželijo. Uskladimo njihovapričakovanja z našimi fi-nančnimi sposobnostmi. Odarilih se pogovarjajmo koto presenečenjih, ne kot o sa-moumevnih stvareh, ki jihpač kupimo. Starši najboljpoznamo svoje otroke invemo, katere želje so muheenodnevnice, katere pa soprave. Naj nas vodi pravilo -ravno prav vsega, na pravinačin, ob pravem času.

Izbira Izbira pravzaprav ne bi smelabiti težka, saj nas vse moder-ne igrače nagovarjajo s televi-zijskih ekranov že vsaj mesecdni. Otroci kar otrpnejo, ko sejim smehljajo super junaki,

male in velike punčke ter pla-stični dojenčki, ki so kot pra-vi. Le, da nikoli ne zrastejo vpubertetnike ...Pri izbiri ne nasedajmo re-klamnim sporočilom, mar-več otrokovim potrebam.Vsako leto imajo plastičnidojenčki kakšno funkcijoveč in nabrala se bo preveli-ka zbirka vseh, če bomo sle-dili tehničnemu napredku.Tako imamo lahko dojen-čka, ki joka, pa dojenčka, kilula, pa dojenčka, ki pome-žikne, pa dojenčka, ki smr-ka ... Kam bomo dali vse tedojenčke? Otroci naj bi ime-li čim bolj raznolike igrače,čeprav večinoma kažejo naene in iste igrače. Deklice biimele dojenčke, princeskein kuhinje. Fantje pa avto-mobile, supermane in dino-zavre. Poleg teh stereotip-nih igrač obstajajo še mno-ge druge. Če se dogovorimoza skupen nakup, lahko ku-pimo kar nekaj koristnihšportnih pripomočkov, odtrampolina, tobogana do ka-kovostnih žog in športneopreme za vse, ki imajo radigibanje. Tudi drsalke, smu-či in smučarska oprema solepo darilo, ni treba, da jihkupujemo tako samoumev-no kot kruh ... Poleg tegaimamo na izbiro še vrstodružabnih iger, sestavljank,

konstrukcijskih igrač, knjigin še in še ...

Pamet v roke Pred nakupom razmislimoo tem, s čim se otrok radigra, katere spretnosti bi že-leli spodbujati, ali je igračaza igro enega samega ali zadružbo, ali se da z njo igratina več načinov. Upoštevaj-mo starost in sposobnostiotroka, ne kupujmo prevečenostavnih in ne prezahtev-nih igrač. Bodimo izbirčnipri kakovosti in iščimo takš-ne z znakom "Dobra igra-ča". Le tega podeljuje komi-sija za oceno igrač pri Minis-trstvu za šolstvo in šport inmora zadostiti tako varnost-nim, kot oblikovnim, psiho-pedagoškim, zdravstvenimin tehnološkim merilom.Oznaka CE je včasih tudivarljiva, saj so bile dokazanonevarne tudi igrače s takšnooznako. Igrače, ki so kako-vostne imajo vedno navodilaza uporabo ter varnostnaopozorila. Ne kupujmo ce-nenih različic igrač, saj solahko nevarne. O tem, alismo kupili pravo igračo, sebomo lahko prepričali vdneh in tednih po nakupu,saj bo otrok tisti, ki bo dolo-čil svoja merila za igračo. Alise bo z njo igral ali pa bo za-prašena ležala na polici ...

Bodimo izbirčnipri kakovosti iniščimo takšne z znakom "Dobraigrača". Le tegapodeljuje komisija za oceno igrač priMinistrstvu zašolstvo in športin mora zadostititako varnostnimkot oblikovnim,psihopedagoškim,zdravstvenim in tehnološkimmerilom.

Anketa

Želje iz srca

Kristina Dželilović

Približujejo se prazniki,s tem pa tudi mnogeskrite želje, upanja inpričakovanja. Največjein najbolj iskrene soponavadi želje otrok.Nekaj so nam jih zau-pali učenci tretjegarazreda na Osnovni šoliOrehek.

Jaka Bovha:"Želim si, da bi miBožiček prinesel legokocke, da bi se domaše naprej razumeli, dabi bil sneg dolgo časa, da bi se lahko sankal inse igral s prijatelji."

Tamara Bairakdar:"Želim si, da bi novoleto prineslo veliko snega, velikorazumevanja v družini,in da bi Božiček meni,bratu in sestri prineselkakšnega medvedka."

Andraž Anderle:"Želim si, da bi bilo veliko snega, da bi lahko smučal in seveliko kepal. Aja, želimsi pa tudi, da bi billahko za novo leto dolgo pokonci."

Foto

: Ti

na

Dok

l

Foto

: Ti

na

Dok

l

Foto

: Ti

na

Dok

l

6 petek, 5. decembra 2008

Vzgoja

Dragi starši, babice, dedki in tete, če se tudi vam porajajo vprašanja ovzgoji, jih pošljite na e-naslov: zavod.modrin@siol.net, s pripisom za Damjano Šmid.

nasveti strokovnjaka

Zanima me, kaj mislite o večernih izho-dih mladostnikov. Sin je star petnajst let

in trdi, da njegovi vrstniki lahko ostajajo na zabavah do jutra.Midva z možem sva mnenja, da je to preveč časa za zabavo innaju skrbi, kaj tam počnejo. Ne moreva mu prepovedati večernihizhodov, moti pa naju, ker se o tem vedno prepiramo. Zaenkratse drži dogovorjene ure. Kaj nam svetujete glede tega? Zaskrbljena starša

Spoštovani starši. Praznični čas, ki prihaja, postavljamnoge starše pred podobno dilemo, kot je vaša. Kot

starši se sprašujete, kje so meje pri večernih izhodih in kakoukrepati. Resda so časi drugačni, kot so bili včasih, pa vendarnajstniki kljub temu potrebujejo meje. Nekateri bi z velikožlico zajemali svobodo, z malo pa odgovornost, ki spada zra-ven. Tako svoboda kot odgovornost pa bi morali biti v ravno-vesju in glede na starost otrok v pravih količinah. Najslabšakombinacija je veliko svobode in nezrel otrok. Takšni rezulta-ti so vidni na vseh področjih in nič kaj obetavni. Starši smo ti-sti, ki presojamo o zrelosti svojih otrok, saj smo jih mi do tjapripeljali. Zato v času pubertete žanjemo, kar smo sejali.Otroci, ki so bili preveč zaščiteni v krogu družine, se pogostoslabše znajdejo, ko prestopijo prag mladostništva. Zato je pa-metno o teh stvareh razmišljati že prej, da otroka čim boljepripravimo na svet izven domačih sten. Mladostniki potrebu-jejo svoje izkušnje in zato smo starši glede tega dokaj nevero-dostojni. Naše izkušnje (dobre ali slabe) ne morejo biti njiho-vo merilo, kajti morajo jih pridobiti sami. Tako tiste zmago-valne izkušnje kot tiste, ki zabolijo. Skrb staršev je bolj alimanj upravičena. Večinoma z njo nimamo kaj početi, saj jepodobna guganju na gugalnem stolu. Ves čas se gugamo,smo v gibanju, nikamor pa se ne premaknemo. Bolj kot smomladostnika navadili, da zna razmišljati s svojo glavo in pre-sojati, kaj je dobro zanj in kaj mu škoduje, manj nas zanj skr-bi. Pogosto gre v odnosih starši - mladostniki za vprašanjenadzora. Staršem ni všeč, ker ga izgubljajo, najstniki pa vri-skajo ob občutkih svobode. Velikega pomena je tudi komuni-kacija med starši in mladostniki. Če je le-ta odkrita in pošte-na, če lahko mladostnik pove, vse kar se mu dogaja in to znjim delimo brez sodb, potem bomo najbrž izvedeli več kottisti starši, ki zaslišujejo, moralizirajo, pridigajo in vzbujajoobčutke krivde. S pravim načinom pogovora bomo izvedelivse - kje bo zabava, kdo bo tam, kaj se bo dogajalo in kakobodo mladostniki prišli domov. Potem je vse skupaj samo šestvar dogovora in zaupanja. Točke za zaupanje pa najstnikivčasih dobivajo, včasih pa izgubljajo. To pa so poučne lekcije.

vprašanje

Damjana Šmid, socialna pedagoginja Poiščite deset razlik

Nagradno vprašanje: Katero grškomesto je na sliki? Odgovore nam dopetka, 19. decembra, pošljite nadopisnicah na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa predposlovno stavbo. Med odgovori bomoizžrebali nekoga, ki bo prejel knjižnodarilo.

Nagrajenka iz zadnje številke (pravilenodgovor je bil v Nemčiji) je Petra Repinc zBleda, ki bo prejela knjigo Kako sta Bibi inGusti udomačila kolo.

Mla

den

Mrč

ela

7petek, 5. decembra 2008

(Ne)vsakdanje zgodbe

Damjana Šmid

edelja zvečer.Vračamo sedomov in vglavi se vrtijoslike tistegadne. Mala

Ema, ki upihne svojo prvosvečko, razigrani fantje, kiskačejo za baloni, in deklice,ki preoblačijo svoje punčke.Vsi pa s čokoladnimi brki inlepljivi prsti, ki puščajo odtise,s katerimi označujejo svojprostor. Med njimi smo mi,ravnokar še otroci iz istegagnezda - v vlogi staršev. Ponos-no razkazujemo svoje mladi-če, veseli, da smo skupaj. Dan,ki ga shraniš za vedno. Stojimo v koloni vozil. Zaovinkom se je zgodila pro-metna nesreča. V tišini ve-čera se slišijo zamolkli kora-ki voznikov, ki tečejo protirazbitemu avtomobilu. Po-tem se počasi vračajo, s

sklonjenimi glavami, ne-močni, kajti do ponesrečen-ca ni mogoče priti. Zvok si-ren prekine naše misli. Pro-sim, prosim, naj ga rešijo.Gasilci režejo črno pločevi-no in minute se vlečejo.Avto je podoben igrački, kijo je velikan zalučal dol shriba. Zmečkan, brezobli-čen kup pločevine, ki je šetrenutek pred tem kazalsvojo moč na cesti. V njemmlad fant. Kam se je peljal?Je bil zaljubljen? Je treniralnogomet? Kakšno glasbo jeposlušal ..., koga je nazad-nje videl? Se je rad smejal?Je imel veliko prijateljev? Vavtu je obsedel, tako čudnosam. Zraven njega vidimsmrt. Posmehne se in mipravi - mogoče boš ti nasled-nja? Mrzlo me spreleti.Smrt dobro obvlada svoj po-sel. Ni ji mar kdo, ni ji markdaj. Pride in vzame. V pe-tek, v nedeljo, na sončen

dan. Brezobzirno. To življe-nje je moje. Ob cesti so prižgane svečke.Njihova belina bode v oči.Govori nam o življenju, ki jebilo pretrgano, še preden seje zares začelo. Pripovedujenam o žalosti tistih, ki soostali. Nihče je ne more iz-meriti. Nihče je ne more od-vzeti. Dan, ki je shranjen v spomi-nu. Tam so bili naši otroci,njihovi prsti lepljivi od čo-kolade. Bil je lep dan. Zaneko družino preklet dan.Tam je bil njihov otrok, nje-govi prsti lepljivi od krvi.Bili smo nasmejani starši.In tam nekje je bil oče, kate-rega stisnjene ustnice se nebodo nikdar več smejale.Bila sem ponosna mama.Nedaleč stran pa je bilamama, ki si je želela umre-ti. Imeli smo samo en dan.Bil je lep in bil je preklet.Vsi smo vozili po isti cesti.

NAvto je podobenigrački, ki jo jevelikan zalučaldol s hriba. Zmečkan, brezobličen kuppločevine, ki je šetrenutek predtem kazal svojomoč na cesti. Vnjem mlad fant.Kam se je peljal?Je bil zaljubljen?Je treniral nogomet? Kakšno glasbo je poslušal ..., kogaje nazadnje videl? Se je radsmejal? Je imelveliko prijateljev?

Samo en dan

Foto

: Črt

Sla

vec

8 petek, 5. decembra 2008

Nasvet

Urša Peternel

nketa medstarši otrok, kiprihajajo votroške am-bulante, je po-kazala, da so

slovenski starši pretiranozaskrbljeni zaradi vročine.Starši so tudi slabo obvešče-ni o pomenu, vzrokih in po-sledicah vročine, ugotavljaotroška zdravnica prim. dr.Rasta Rakar Radešček, spe-cialistka pediatrije. Da bi sestarši bolje seznanili s tembolezenskim znakom, jepripravila knjižico z naslo-vom Moj otrok ima vročino,v kateri med drugim po-udarja, da je vročina le edenod bolezenskih znakov incelo spada med obrambneodzive organizma. Je otro-

kov zaveznik v boju z bole-zenskimi povzročitelji, sajse ob zvišani telesni tempe-raturi močno zavre raz-množevanje bolezenskihklic, zmanjša se njihova de-javnost pa tudi strupenost.Vročina hkrati okrepi funk-cijo imunskega, to jeobrambnega sistema. Akdaj sploh govorimo o vro-čini? O vročini govorimo,kadar telesna temperatura,merjena pod pazduho, pre-seže 37,2 stopinje Celzija,merjena v ušesu 37,5 in iz-merjena v ritki 38 stopinjCelzija. Običajno ne znižu-jemo vročine do 38,5 alicelo do 39 stopinj Celzija,merjeno pod pazduho, čebolnik pri tem nima poseb-nih težav. Vročino lahkoznižujemo s splošnimiukrepi, tako da otroku po-

nudimo več tekočine, oble-čemo ga v lahka oblačila iznaravnih materialov in po-krijemo le z bombažno ode-jo, lahko mu naredimo tudimlačne kopeli ali pa ga pre-brišemo z mlačno vodo. Zaznižanje temperature mulahko damo tudi zdravila,in sicer antipiretike v oblikisvečk ali sirupa. In kdajmora otroka z vročino ven-darle videti zdravnik? "Čese vam zdi, da je otrok pri-zadet, resno bolan, potemne odlašajte z obiskom prizdravniku. Če pa vročina nepreseže 38,5-39 stopinjeCelzija in je otrok ob temživahen in neprizadet, do-bro pije, dovolj lula, lahkopočakamo z zdravljenjemin otroka le opazujemo. Se-veda pa velja to le za sicerzdravega otroka, ki je starej-

ši od treh mesecev. Pozornipa bodite, če se otrok ne od-ziva na simptomatskozdravljenje in traja vročinaveč kot tri dni, še posebno,če se otrokovo stanje slab-ša," svetuje prim. dr. Rakar-jeva. Obisk zdravnika je nu-jen tudi, če otroku narastevročina s hudo mrzlico inče ima otrok vročinske krče.Vedno je treba obiskatizdravnika tudi, če vročinapreseže 40 stopinj Celzija.Prim. dr. Rakarjeva še sve-tuje: "Naučite se opazovatisvojega otroka, ko je zdravin kadar je bolan. Boditepozorni na vsako spremem-bo. S pravilnim opazova-njem in sodelovanjem bo-ste zdravniku pomagali hi-treje do prave diagnoze, stem pa boste pomagali šezlasti svojemu otroku."

Moj otrok ima vročinoVročina je eden glavnih vzrokov, zaradi katerih starši otroka pripeljejo k zdravniku.Kdaj je to resnično potrebno, kdaj pa je zaskrbljenost pretirana?

A

Risbico na temo Snežinke je narisala Urška Ovsenek iz Sp. Gorij.

Likovna tema decembra je Zimski šport. Risbice nam do19. decembrapošljite na naslovGorenjski glas,Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, zaStarši & otroci.Izbrali bomo enoin jo objavili vnaslednji izdaji.

Ana Milovanovič

e m a l o k r a tslišimo, danam pri-m a n j k u j ečasa. Včasihgre za izgo-

vor, največkrat pa iz pogovo-ra lahko ugotovimo, da tastavek odraža današnji na-čin življenja. Ob vsem tempa se večina nas zaveda,kako pomembna je dobra te-lesna pripravljenost, da smolahko kos dolgemu delovni-ku. Čeprav bi po službi naj-raje odšli domov in se zvalilina kavč, je rezultat rekreaci-je tisti, ki nas spravi v pogon. Če pa bi že šli na rekreacijo,se zgodi, da za naše malčkepreprosto nimamo varstva,ker babice in dedki pravtako nimajo časa, ali pa jihni v bližini, da bi nam zakako uro priskočili na po-moč. V podjetjih, kjer poskrbijoza vašo kondicijo, sprosti-tev, boljše počutje, so neka-teri naredili korak naprej in

vam danes omogočajo, da sseboj pripeljete tudi otroka.Medtem ko boste vi uživaliob glasbi, dobri družbi naskupinskih vadbah, igralisquash, se sproščali v savni,ali pa se predali rokam ma-serjev, skratka si izbrali sto-ritev, ki vas bo pripeljala doželenih rezultatov in boljše-ga počutja, bo za vašegamalčka poskrbela vzgojite-ljica. Z animacijo, raznimiigrami, vašemu otroku nebo dolgčas. Poleg tega jerazveseljujoče tudi to, da jedel varstva v podjetjih, ki seponašajo z nazivom družiniprijazno podjetje, brezplač-no. Vaš otrok pa se bo lahkovzporedno z vašo vadbo ude-ležil tudi otroške različice.Otrok naj bi se s športomukvarjal že v zgodnjem otroš-tvu. Športna aktivnost otro-ku ne more škodovati, razenče ga ne silimo čez njegovezmožnosti ali če dopušča-mo, da zanj porabi preveččasa na račun drugih dejav-nosti. Otroku, ki pokaže za-

nimanje za določeno dejav-nost, lahko pomagamo, dase osredotoči nanjo, da joima rad, se najde v njej indobi zaupanje vase. Razvoj-ni psihologi štejejo gibanjeza eno najpomembnejšihdejavnikov otrokovega oseb-nostnega razvoja. Še posebejtiste gibalne oziroma šport-ne dejavnosti, ki zahtevajoin razvijajo skladnost giba-nja (koordinacijo) in ravno-težje, so zelo povezane skognitivnimi (spoznavnimi)sposobnostmi. Zaradi oboje-

stranskega medsebojnegavpliva je ugotovljeno, da zvadbo bolj celostnih inskladnostno zahtevnejših gi-banj lahko vplivamo tudi narazvoj otrokovih intelektual-nih sposobnosti.Najpomembnejši dan zaotroka pa je nedvomno nje-gov rojstni dan. Zakaj ne bitudi rojstne dneve otrokšportno obarvali in v temčasu naredili nekaj tudi zase?... In v prihodnost lahko od-koraka zadovoljna, kondicij-sko bogatejša družina.

9petek, 5. decembra 2008

Varstvo

Vi na rekreaciji, otrociv aktivnem varstvuMedtem ko boste vi uživali ob glasbi na skupinskih ali individualnih vadbah, bo zavašega malčka poskrbela vzgojiteljica.

N

Rojstni dnevi,

vadbe za otroke

varstvo otrok

Fitnes terskupinske vadbeFitnes terskupinske vadbe

Rojstni dnevi,

vadbe za otroke,

varstvo otrok...

Savna, masaža...Savna, masaža...

Medtem bostelahko vi naredili nekaj zase..

Podarite odlično darilo zaprihajajoče praznike.Darilni bon Mega Centra

Podarite odlično darilo zaprihajajoče praznike.Darilni bon Mega Centra.

Medtem bostelahko vi naredili nekaj zase...

Tel.: 04-20-20-800, 051-441-963 Savska cesta 34, Kranj

www.megacenter.siwww.megacenter.si

info@megacenter.si

Nar

očni

k in

pla

čnik

: JU

KAL

d.o

.o.,

Dun

ajsk

a c.

47

, Lj

ublja

na

10 petek, 5. decembra 2008

Z igro do znanja

Damjana Šmid

granje družabnih igerostaja v mojem spo-minu kot nekaj lepe-ga, sproščujočega inzabavnega. Decembr-ski čas je kot nalašč,

da malce oživimo in spod-budimo igranje družabnihiger. Pri tem mislim na na-mizne igre, ki potekajo zamizo, po želji pa lahko tudina tleh ali na kavču, kakorvam je ljubo.

Na kaj bodimo pozorni, ko izbiramodružabne igre? Predvsem imejmo v mislihstarost otrok, čas trajanjadružabne igre, število igral-cev in zahtevnost. Otroci, kiso starejši od treh let, že lah-ko igrajo določene igre, ven-dar računajmo na to, da jimbo najbrž zadostovalo dvaj-set minut ali pol ure igra-nja. Z vsakim letom pa seveča otrokova pozornost inob primerni izbiri bodootroci igrali vsakič dalj časa.Če otrokom ponudimo pre-zahtevno igro, lahko spro-žimo odpor za tovrstno za-bavo. Bolje je, da izberemomanj zahtevno igro in takopreverimo otrokovo zani-manje. Zahtevnost lahkovečamo in kar nekaj iger jenarejenih v ta namen. Na-vodila za najmlajše najbodo preprosta.Izbirajmo igre, ki so kvali-tetne in imajo znak dobraigrača ali so bile nagrajene sprestižno evropsko nagradoIgra leta ali Otroška igraleta. Nemčija je vodilna napodročju družabnih iger,zato je tudi pri nas večina

dobrih iger prirejenih ponemških verzijah. Ne kupujmo iger s slabiminavodili. V določenih proda-jalnah boste dobili več poda-tkov o igrah, lahko pa se onjih pozanimate tudi naspletnih straneh, kjer dobitenapotke in opise iger.

Za kaj je koristno igranje družabnihiger? Igranje povezuje družino,različne generacije ter prija-telje. Naša srečanja tako neostajajo na nivoju prehra-njevanja in pitja, ampakvsebujejo nekaj več. Otro-kom na praznovanjih nidolgčas, zelo radi pa tekmu-jejo z odraslimi. Sploh, čezmagajo ... Igre spodbujajo prenašanjetako zmage kot poraza in

otroke pripravljajo na življe-nje. Koristne so za sodelova-nje, za vživljanje v drugeljudi, za večanje spomina inpozornosti (priljubljena igraje Ekec pekec kurji drekec).Z igrami obnavljamo ali pri-dobivamo znanje in se uči-mo (za starejše otroke -Kviz, Zofijin svet). Igrespodbujajo logično razmiš-ljanje, z njimi se otroci uči-jo taktike, organizacije, raz-polaganja z denarjem, trgo-vanja (Naseljenci otoka Ca-tan, Monopoli, Moje ovce,tvoje ovce, Cezar in Kleopa-tra). In kar je najvažnejše - igre vpravi družbi in na pravi na-čin spodbujajo smeh, delu-jejo kot balzam na vsakdanjistres in dajejo bližino. Zatosi jih privoščite v največjimožni meri. Dobijo se brezrecepta ...

I

Človek, ne jezi seTako se je imenovala družabna igra našega otroštva. Poleg nje so bile priljubljene šeigre s kartami, igre spomina, palčkanje, domine in druge. Ker ni bilo računalnikov inponeumljanja s televizijskimi nanizankami, so nam v deževnih dneh ostale predvsemdružabne igre in knjige.

Če otrokom ponudimo prezahtevno igro,lahko sprožimoodpor za tovrstno zabavo.Bolje je, da izberemo manjzahtevno igro intako preverimootrokovo zanimanje.

Foto

: Črt

Sla

vec

11petek, 5. decembra 2008

Mladi novinar OŠ Naklo

Ajda Kunčič in Eli Miklavčič, 8. a

e četrtič zapo-red je bil naOsnovni šoliNaklo v soboto,29. novembra,prednovoletnisemenj. Tudi

tokrat je bil program zelopester in predvsem pisanoobarvan, saj so obiskovalcilahko videli vse, od glasbe-nih nastopov in plesa do te-lovadnih nastopov. Pro-gram se je začel s spreje-mom harmonikarjev, nada-ljeval pa z glasbenimi nasto-pi glasbenikov in pevcev.Učenci so igrali na violino,klavir, harmoniko, klavino-vo, flavto in kitaro. Program se je nadaljeval vtelovadnici šole. Del telovad-nice je bil posvečen plesal-cem in telovadcem, na dru-gem pa so bile stojnice z iz-delki, ki so jih na tehniškemdnevu sami izdelali vrtčev-ski otroci oziroma učenci od1. do 9. razreda. Pri tem sojim pomagali učitelji in de-lavci šole. V telovadnici so sepredstavile še plesne skupi-ne: Nagajivke (1. razred), Pi-kice (2. razred), dupljanskeSkokice, podbreške Skokice,Rožice (3. in 4. razred) ternajstarejša plesna skupinaSmrklje, v kateri nastopajoučenke od 5. do 8. razreda.

Posebej so prireditev pope-strili šolska tolkalska skupi-na, punce z vajami na žen-ski bradlji ter fantje na mo-ški bradlji. Nastopila je šecirkuška skupina, ki je nav-dušila s svojo drznostjo inspretnostjo. Največji aplavzso požele baletke Lea, Uršain Jera, ki so zaplesale točkoklasičnega baleta in nas vseočarale. Prireditev se je nadaljevala vavli šole, kjer so navzočiznova prisluhnili zvokomharmonike, klavirja, kitarein flavte, konec prireditve paso zapolnili zvoki klarineta,trobente, temperamentnegatamburina in pevski nastop5. a - razreda. Otroci so bilinad nastopi navdušeni, po-sebej nad točko deklet nabradlji ter poskočnim spre-jemom harmonikarjev.Starši so bili izredno navdu-šeni nad izdelki svojih otrokin skoraj nihče ni odšel do-mov praznih rok. Kar zade-va nastope, so jih zelo nav-dušile plesalke. Učitelji sobili s potekom nastopov za-dovoljni, predvsem so jihpresenetili izdelki učencev,npr. slastni piškoti, omakaza pizzo, rožnati glineniprašički ter dimnikarčki.Ravnatelj Boris Černilec jedejal, da mu je prireditevvšeč predvsem zaradi velikeudeležbe občanov ter vsehnastopov, ki so jih uprizorili

učenci pod vodstvom svojihmentorjev. Denar od proda-je izdelkov bo, kot je še pri-pomnil, namenjen nakupu

igral za podružnično šolo vPodbrezjah.

(Mentorji multimedijskega krožka soTina Žagar Pernar, Tatjana Lotrič in

Matjaž Jeruc.)

Ž

Semenj je navdušil

Lucija Perne, 7. b

ponedeljek, 15.decembra, siob 19. uri vze-mite nekaj časain pridite vdom Janeza Fi-

lipiča v Naklo, kjer bo do-brodelni koncert Nasmeh

za otroke, ki ga organiziraŠolski sklad Osnovne šoleNaklo. Nastopali bodo har-monikarji, tolkalna skupi-na, pevska zbora, plesnaskupina in instrumentalistiiz Osnovne šole Naklo. Pri-družili se jim bodo še fol-klorna skupina, recitatorjiter instrumentalisti iz Du-

pelj in iz Podbrezij. Vrtčev-ski otroci bodo sodelovali skoledniki, pevskim zbor-čkom in plesnima skupina-ma. Lahko vam obljubimotudi gosta presenečenja. Nadobrodelnem koncertuzbrana sredstva bodo na-menjena nakupu novihotroških igral za podružnič-

no šolo v Podbrezjah. Če bodvorana ob 19. uri polna,bomo koncert izvedli še en-krat, in sicer isti dan ob 17. 30. Vljudno vabljeni vsi,ki imate radi dobro glasboin bi radi pomagali otro-kom, ki bi zelo radi imeliob šoli svoja igrala. Vstop-nina je simbolična.

VNasmeh za podbreške otroke

Prednovoletni semenj so popestrili nastopiučenk in učencev.

Izdelke za semenj so naredili na tehniškemdnevu.

12 petek, 5. decembra 2008

Naj dedek

Suzana P. Kovačič

estrica in bra-tec, petletnaLea ter leto inpol star Rok zBobovka pri

Kranju sta nasmejana navi-hančka, ki imata nadvserada dedija, Iva Pestarja.Lea je celo tako navdušenanad njim, da je dala svoji ig-rački, plišastemu tjulnju,ime Ivo. Čeprav je dedi, kot ga kli-četa malčka, še v službi, jezelo rad njuna varuška."Leo sva z babi Vero izme-nično pazila do njenegatretjega leta, imela sva tudiveliko srečo, ker sva v služ-bi lahko prilagajala delo-vnik. Lea je že drugo leto vvrtcu, jo grem pa vsak daniskat in jo pazim, doklerstarša ne prideta iz služ-be," pravi dedi Ivo, ki se bočez približno pol leta upo-kojil. Lea seveda računa nato, da jo bo dedi hodil iskattudi prihodnje leto, kobo prvič prestopilaprag šole. "Šole sezelo veselim, po-znam že velikoštevilk in vsečrke," pra-vi Lea in

v isti sapi pove celo abece-do.Tudi Rok je že pravi kore-

njak, po stanovanju se naj-raje podi z avtomobilčkom,ki ga poganjajo kar njegovenoge. "Večkrat gremo sku-paj v gozd na sprehod ali kribnikom do bližnje Čukovejame. Poleti smo se šli ko-pat v terme Snovnik. Pogo-sto se podimo za žogo karokrog hiše, saj imamo s "tamladimi "skupno dvorišče.Kadar je slabo vreme, pa ve-liko rišemo ali sestavljamopuzzle," pravi dedi in doda,da je za igro z otroki po-trebno kar nekaj domišlji-je. Lea se zd e d i -j e m

rada pomeri v igri človek, nejezi se. "Moram kar prizna-ti, da me vnukinja v tej igrivelikokrat premaga," smejedoda dedi. Njegova speciali-teta, ki jo vnuka obožujeta,so palačinke, in verjeli aline, Lea jih najraje namaže skečapom, na katerega potre-se še parmezan. "Rekel bi takole: mami inoči sta za vzgajanje otrok,babi in dedi pa za crkljanje

v n u k o v .K a d a r

me ta

mladi potrebujejo, rad pri-skočim na pomoč," še poveIvo Pestar, ki je Leo (kmalubo na vrsti še Rok) naučilkar nekaj pesmic. Tudi hu-domušnih. S

Prijatelji v igri in zabaviLea, Rok in dedi Ivo so nepogrešljiva trojka, pa naj bo to pri ribniku na Čukovi jami alina čofotanju v bazenu.

Lea, dedi Ivo in Rok / Foto: Tina Dokl

"Rekel bi takole:mami in oči staza vzgajanjeotrok, babi indedi pa za crkljanje vnukov."

13petek, 5. decembra 2008

Ustvarjamo

1 Material, ki ga potrebujemo: - darilne vrečke različnih barv in

materialov - akrilne barve, šablone za risanje - univerzalno lepilo ali lepilna piš-

tola - škarje, čopiči - papirnate serviete, lepilo za

servietno tehniko - okrasni papir, trakovi, naravni

material, bonboni- srebrne obrobe in zvezdice, - ostanki različnega papirja in

okraski

2 Namigi za izdelavo: - Glede na obdarovanca izberemo

različne materiale, ki jih lepimona darilno vrečko

- Pri količini nalepljenega bodimoprevidni, da ne nalepimo preveč

- Če nalepimo preveč, lahko vrečkaizgubi svojo obliko

- Za servietno tehniko uporabimolepilo za servietno tehniko terserviete, iz katerih izrežemopoljubne motive. Le-te nalepimo sploščatim čopičem na darilnovrečko.

- Z akrilnimi barvami lahko rišemoali barvamo šablone z različnimivzorci

- Za otroke izbirajmo takšne mate-riale, ki jih imajo otroci radi

- Otroška risbica na vrečki je kotnalašč za babico in dedka

- Pri okrasitvi vrečke mislimo naobdarovanca in uporabimodomišljijo

Le kaj se skriva v tej lepi vrečki Nakupili smo darila. Mogoče smo jih izdelali sami. Lahko jih zavijemo v darilni papir alipoložimo v vrečke. Za piko na i okrasimo darilne vrečke kar sami, vsako na svoj način.Naj se že po njihovi zunanjosti vidi, komu so namenjene. Tako darilna vrečka postanedel darila in ne samo kup papirja, ki ga vržemo stran.

Besedilo: Damjana Šmid, foto: Tina Dokl

14 petek, 5. decembra 2008

Križanka

Založništvo in izobraževanje,Gorenjska cesta 33 c,

4240 Radovljica

tel.: 04 5320 200,

faks: 04 5320 211

e-pošta: zalozba@didakta.si

www.didakta.si

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, med katere bomo razdelili tri slikanice Vsi se rodimo svo-bodni, ki jih poklanja založba Didakta. Rešitve križanke (na-gradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisa-no v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede,24. decembra 2008, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta

4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnikGorenjskega glasa pred poslovno stavbo.

Trije nagrajenci nagradne križanke DIDAKTA, ki je bila objav-ljena 7. novembra v GG +, so: Helena Simnovčič, Žirovnica;Enej Globočnik, Cerklje; Majda Praprotnik, Kranj.

AMNESTYINTERNATIONAL

2008

20 let v Sloveniji

Vsi se rodimo svobodniV sredo, 10. decembra, letos mineva 60 let, odkar soZdruženi narodi razglasili Splošno deklaracijo očlovekovih pravicah. Ob tej obletnici je založba Didak-ta v sodelovanju z Amnesty International izdala slikani-co za otroke s poenostavljenim besedilom deklaracije.

Morda je to najpomembnejša knjiga, ki bi jo moral prebrati prav vsak otrok

in seveda tudi odrasli.

Naročila in informacije:04/5320 210 in www.didakta.si

Cena: 14,90 EUR, format: 28 x 24 cm

15petek, 5. decembra 2008

Zgodba

B. B. Bello

mita Mica se jemedtem, ko jeHlaček Pacekdelal pasjo uto,igrala s Fonz-kom. Hotela

ga je naučiti dati tačko, a kajko je Fonzek ni razumel.Skakal je okoli in jo vlekelza krilo, tako da jo je bilo žekar malo strah. Ko je HlačekPacek to opazil, je Fonzkaokaral, češ da tega ne smepočeti. Čeprav se mu je po-tiho to dobro zdelo, saj bi garad imel za detektivskegapsa. Pasja uta je kar rasla.»Še malo pa bo končana,« jedejal Hlaček Pacek, ki je bilže vidno utrujen. UmitaMica pa je sedela na bliž-njem štoru in v naročju pe-stovala Fonzka, ki je od vse-ga skakanja omagal. »Še zad-nji žebelj zabijem, pa bodelo končano. Le počasizbudi malo zverinico, da jirazkažem njen novi dom,«je dejal Hlaček Pacek. Zabilje zadnji žebelj ter postavilpasjo uto na vogal stare čol-narne, od koder je lep raz-gled na močvirje in stezico.Tako bo Fonzek imel vednovse na očeh in bo pazil nastaro čolnarno, saj se je ževečkrat zgodilo, da je kdoprerezal vrv, na katero je bilprivezan čoln Ribjega Fran-ca, in to ga je zelo jezilo. Taje vedno, kadar je imel pre-rezane vrvi, dejal: »Pobje izmesta so bili. Slišal semmotorje hrumeti za staročolnarno, zagotovo so oniimeli prste vmes.« »Tako,zdaj bo Fonzek pazil na sta-ro čolnarno, če ga ne bostrah zdaj, ko je še maj-hen,« je rekel Hlaček Pacek.A Fonzek bo zagotovo doberčuvaj, saj ga bo zdresiralHlaček Pacek, je bila prepri-čana Umita Mica. Ko sta

Fonzka počasi zbudila, je tazazehal, se ozrl okoli, spu-stil glas in ne boste verjeli,stekel naravnost v uto. Kakoje ovohaval vse kotičke, ho-dil je noter in ven ter veselomigal z repkom! Veselje gaje bilo gledati. Hlaček Pacekje bil seveda vesel, ko je vi-del, kako dobro delo je na-pravil. Vredno se je bilo po-truditi. »Ja, kje pa hodi Rib-ji Franc?« je zopet vprašalaUmita Mica. »Gotovo lovikrape. To vrsto rib je zelotežko ujeti, ker se ves danvaljajo v mulju. Zelo leneribe so in moraš biti zelopotrpežljiv, da jih ujameš.«»Najbolje je, da priveževaFonzeka in Ribjemu Francupustiva sporočilo. Sicer bopa takoj videl, da sva pasjouto že sama naredila.«»Upam da bo Fonzek spu-stil Ribjega Franca v čolnar-no,« se je zasmejal HlačekPacek, pobožal Fonzka in

rekel Umiti Mici, da bo tre-ba kmalu oditi domov, kajtipozno je že in kmalu bonoč. Tudi Umita Mica se jeposlovila od Fonzka. Še en-krat sta v en glas poklicalaRibjega Franca, toda odgo-vora ni bilo, kajti ta je ležal vbolnišnici s poškodovanonogo. In tako sta počasi od-šla domov. Fonzek je še dol-go gledal za njima in vsaketoliko časa malce zacvilil.Umita Mica je vsakič, ko gaje slišala zacviliti, dobila sol-ze v oči. Tako hudo ji je bilo,da ga puščata samega. TudiHlačku Packu ni bilo ravnoprijetno ob misli, da bo Fon-zek celo noč sam. A tega niželel pokazati. A mučilo gaje tudi nekaj drugega. Kje jeRibji Franc? Kaj če je v moč-virju res pošast? Kaj bo sFonzkom? Je možno, da gapožre pošast? Ah ne, saj vmočvirju ni pošasti, vsajtako je zatrdil Ribji Franc.

Le-ta se je medtem ravnospraševal, kako sta otroka inali jima je uspelo nareditipasjo uto za malo pošast izmočvirja. Spomnil se je,kako prestrašeno sta gledalav trsje in se sam pri sebi na-smehnil. Nekako bo moralotrokoma sporočiti, da je vbolnišnici. Ni želel, da bi juskrbelo. A otroka sta res bilav skrbeh.

(se nadaljuje)

Ilustrirala: Eva Serpan Sitar

U

Hlaček Pacek in Umita MicaNesreča pri stari čolnarni, 2. del

Mateja Rant

azred 3. aosnovne šoleGorje izstopaže po velikosti,saj ga letos obis-

kuje kar 28 učencev. Za najrazred pa so bili izbrani tudizaradi svoje dobrodelnosti,saj je večina učencev tegarazreda sodelovala pri akcijiRdečega križa, v okviru ka-tere so v novembru zbiraliigrače za socialno ogroženeotroke."Zbrali smo zelo veliko ig-rač, od 'pliškotov' in avto-mobilčkov do kock in se-stavljank," je pojasnilaučenka Rebeka Hudover-nik. V šolo so po besedahAne Gomilar prinesli vse ig-rače, ki jih doma ne bodoveč pogrešali. "Ni se nambilo težko odpovedati našimigračam. Saj bo zdaj Mi-klavž tako ali tako prineselnove," je bila še iskrenaAna. Vsem, ki so sodelovaliv akciji, so razdelili rdečezapestnice kot simbol njiho-ve dobrodelnosti. V njiho-vem razredu so podelili kar37 zapestnic, na vsej šoli pa150. "Nekateri so v šolo no-sili po cele vreče in škatle ig-rač," je razložila njihova raz-redničarka Petra Kraigher,ki je tudi mentorica pod-mladka Rdečega križa v šoli.Njen razred izstopa še povelikosti, saj so vanj v letoš-njem šolskem letu združilidva lanska oddelka. "Dotega je pripeljalo naključje,

saj je bilo lani v teh dveh od-delkih 29 otrok. Ker pa se jeeden od otrok preselil, jih jeostalo le še 28, kar pa ne za-došča več normativu za obli-kovanje dveh oddelkov," jepojasnila Petra Kraigher."Zaradi tega smo nekaj po-sebnega," je prepričanaučenka Maja Poklukar, ki ješe dodala, da so morali zara-di tega letos celo zamenjatiučilnico, saj je bila prejšnja

zanje premajhna. Kljubtemu da jih je v razredutako veliko, pa po besedahrazredničarke nimajo večjihtežav z disciplino, saj součenci dovolj vodljivi. "Tose je izkazalo tudi na no-vembrskem naravoslovnemtaboru v domu Čebelica vČatežu, kjer smo se imelizelo fino." Od otrok pa tozahteva tudi veliko več sa-mostojnosti.

Učenci so za konec predsta-vili še svoja plišasta zajčkaŠvigija in Švigico, ki ju vsakkonec tedna nekdo odnesedomov. "V zvezek si natozapisujemo, kaj smo tistikonec tedna počeli z njima,"sta razložila Benjamin Ko-vačevič in Tina Bernik. Takootroci veliko več pišejo inberejo, je ob tem dodala Pet-ra Kraigher, in to počnejo zveseljem.

16 petek, 5. decembra 2008

Naj razred

Petra Kraigher, razredničarka:"Pri tako velikem razredu je manj možnosti za individualnodelo, a se zelo potrudimo, da nihče niprikrajšan."

Ana Skumvač in KlemenRozman, predstavnikarazreda: "Fino, da nas je tako veliko, saj vedno najdešnekoga za pogovor. Zatotudi med poukom velikošepetamo."

Največji v vseh pomenihV 3. a razred osnovne šole Gorje so v letošnjem šolskem letu združili kar dva lanskarazreda, "veliki" pa so tudi zaradi svoje dobrodelnosti.

Učenci in razredničarka 3. a razreda osnovne šole Gorje s svojima zajčkoma / Foto: Anka Bulovec

R

- - -

Loni je ljubezniv in prijazen mlad orel. Je zelo navihan in igriv mal~ek, ki ima veliko prijateljev, s katerimi se zelo rad igra in pre`ivlja svoj prosti ~as. Lonijevaposebnost je, da ima prav poseben hobi. Imenuje se varcevanje.

Vsak cent ali euro, ki ga ne potrebuje oziroma ga ne zapravi za sladkarije ali razneigrice, polo`i na svoj racun. Denar, ki ga ima na tem ra~unu, se mu zaradi prav

pogostimi pologi se denar na ra~unu {e hitreje pove~uje. ^e kak{no stvar nujnopotrebuje, lahko denar s tega ra~una kadarkoli dvigne. Pri tem pa seveda pazi, daga nekaj pusti na ra~unu. Tak na~in var~evanja je tudi zabaven, saj hranilnicaposkrbi za {tevilna presene~enja in darilca, tako da Loniju nikoli ni dolg~as.

Ko Loni zbere dovolj denarja, za katerega ve, da ga v roku enega leta ali ve~ resne bo potreboval, ga lahko zaklene v posebno skrinjico, ki se ji re~e depozitoziroma vezana vloga. Ta denar se mu na tak na~in {e enkrat hitreje nabira kotna ra~unu. Na tak na~in Loni sam privar~uje denar za stvari, ki si jih `eli kupiti.

[e to, obrestna mera za Lonijevo var~evanje je do 6,50%.

Loni si `eli, da bi ga ~im ve~ otrok posnemalo. Vsi njegovi prijatelji ga ̀ e.

Lonija, njegovo var~evanje in ra~unlahko bolje spoznate v poslovni enotiHranilnice LON d.d., Kranj.

Vabljeni!

HRANILNICA LON d.d.Bleiweisova 2 4000 Kranjtel.: 04/28 00 777 www.lon.siinfoalon.si

-

-

posebnega sistema neverjetno pove~uje. Za tak sistem poskrbi hranilnica. Z bolj

Varcevanje in vse bancne storitve na Ljubezniv oseben Nacin

Kmalu si bo kupil nove smu~ke, spomladi pa novo kolo!