fron

ta 1

917

(po

11 o

fenz

ivah

)

fron

ta 1

915

fron

ta 1

916

(po

5 of

enzi

vah)

gorizia/gorica

solkan

monfalcone/tržič

trieste/trst

koper

Bohinjsko j.

Idrijca

Idrija

Iud

rio

/Id

rija

Soča

kobarid

žaga

Krn

bovec

tolmin

Soča

Soča

Nadiža

Na

tiso

ne/

Na

diž

a

Soča

Triglav

Mangart

Rombon

Mrzli vrh

Kal

Predel

Vršič

Kanin soča

trenta

kanal

most na soči

Soča

Ko

ritn

ica

diuno/devin

AVSTRO -OGRSKA

ITALI JA

Soška fronta je bila najzahtevnejše bojišče 1. svetovne vojne in največji spopad vseh časov na slovenskih tleh. Pozicijski boj in strategija izčrpavanja, značilna za spopade 1. svetovne vojne, sta v porečju smaragdne reke dosegla svoj vrhunec. Naj sta se nasprotujoči si italijanska in avstro-ogrska vojska še tako trudili, ob srditih bojih med seboj nista mogli ubežati tretjemu, neizprosnemu igralcu v soškem vojnem teatru: alpsko-kraškemu terenu.

Frontaujetnikov

Zemljevid obsega le zahodni del Slovenijein takratno mejo z Italijo. Na njem ni vidnareka Piava, do koder je avstro-ogrska vojskav 12. soški bitki potisnila italjanske enote.Reka teče več 10 km proti zahodu.

Rdečkasto območje označujeobmočje italijanske okupacijeozemlja avstro-ogrske v časubojev na soški fronti.

www.dnevnik.si/objektivDnevnik, 20. junij 2015

Prispevek sta pripravila Aljaž Vindiš in Aljaž Vesel,s pomočjo Kobariškega muzeja in Geodetskega inštituta Slovenije,ob priložnosti 100. obletnice začetka 1. soške ofenzive.

888 dni,12 bitk

Zaradi razmer so bile bitke kratke, a intenzivne, pogosto z daljšimi premori med njimi. Prvih enajst je začela italijanska vojska. Pri tem ni bila uspešna, uspela je osvojiti le Gorico in del kraškega ozemlja. Zadnjo bitko sta družno začeli avstro-ogrska in nemška vojska ter v zgolj petih dneh, proti vsem pričakovanjem, potisnili italijanske enote več 10 km zahodno; zato poimenovanje »čudež pri Kobaridu«.

Na Rombonu je bila ena ključnih obrambnih trdnjav avstro-ogrske vojske. Zaledje v smeri proti Predelu in Vršiču je bilo prepleteno s cestami, žičnicami, predori, skladišči, bolnišnicami ... V njegovi senci, ob reki Koritnici, stoji tudi trdnjava Kluže.

Bovška kotlina je bila ena redkih ravnin na severnem delu fronte. Prosto viden z okoliških vrhov je bil Bovec zaradi obstreljevanja avstro-ogrske vojske popolnoma uničen.

Krn je bil najvišji vrh na fronti in zato strateško pomembna točka. Prizorišče bojev je bil od vsega začetka. Na bližnji Batognici sta bili vojski med seboj oddaljeni vsega nekaj 10 metrov. V masivu je ohra-njenih 500 m zaščitnih rovov.

Tolmin je avstro-ogrska vojska branila z vsemi silami. Do njega so namreč vodile bohinjska železnica in regionalne ceste, ki so bile ključne za dobavljanje iz zaledja fronte. Pri obrambi jim je kot naravna trdnjava služil Kozlov vrh nad Tolminom.

Vrhovi, ki se severno od Solkana vijejo nad Sočo, so bili idealno območje za artilerijske baterije, ki so od tod lahko nemoteno streljale proti vzhodu in jugu. Da so jih osvojili, so Italijani morali prečkati Sočo in napadati navkreber po strmih pobočjih porečja, medtem ko so bili prosto vidni avstro-ogrski obrambni liniji.

Gorica je edino mesto na fronti,kjer je italijanska vojska doseglavečji preboj avstro-ogrske linije, a je tudi ta znašal le nekaj kilometrov. Če italijanskih premikov od Solkana do Jadrana avstro-ogrska vojska ne bi uspešno ustavila, bi jih zagotovo upočasnil Kraški rob.

1917

1916

Položnejši, kraški del na jugu je zaradi svoje prehodnosti omogočal večje premike, pa vendar italijanski vojski po 11 bitkah ni uspelo priti kaj dlje kot do Gorice. Če je težaven teren na severnem delu vendarle ponujal možnost zavetja za vrhovi, v utrdbah in rovih, je bila na jugu fronta v tem smislu precej bolj odprta. Tudi tukaj je vojski pestilo pomanjkanje vode, ki usiha v kraška tla, je pa bila povezava z zaledjem na tem terenu lažja.

Južni,kraškidel fronte

Ob napovedi vojne je avstro-ogrska vojska izvedla taktični umik do naravnega ščita Julijskih Alp; italijanska vojska se je do Posočja sprehodila brez spopada. Fizično in psihično izčrpavajoči boji v sledečih treh letih so potekali po zaplete-nem terenu, katerega razgledne točke so bile raj za topničarje. Kronično je primanjko-valo vode. Frontna linija se skorajda ni premaknila.

Severni,alpskidel fronte

S

23. maj 1915: Italija napove vojno Avstro-Ogrski, ta umakne vojake z meje na levi breg Soče.

9. november 1917: Nove pozicije ob reki Piavi se ustalijo 9. novembra 1917.

1. bitka (23. junij–7. julij)2. bitka (18. julij–3. avgust)

3. bitka (18. oktober–4. november)4. bitka (10. november–2. december)

5. bitka (11. marec–16. marec)6. bitka (4. avgust–16. avgust)

7. bitka (13. september–17. september)8. bitka (9. oktober–12. oktober)9. bitka (31. oktober–4. november)

10. bitka (12. maj–5. junij)11. bitka (17. avgust–12. september)

12. soška bitka (24. oktober–28. oktober)

10 k

m

4 km

6 km

8 km

2 km

Prer

ez 1

Prerez 2

Prerez 3

Prerez 4

Prerez 5

Prerez 6

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 6

višinski profil prereza,označeni sta pozicijivojsk oktobra 1917

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 1

ITAO

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 2IT AO

Soča

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 3

IT AO

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 4IT AO

Soča

1000 m

2000 m

3000 m

Prerez 5IT

AO

Soča

IT AO