Zasnova: ©pela HabiË, ZGS OE Postojna, Izdal: Zavod za gozdove Slovenije v okviru projekta Life “Ohranitev velikih zveri v Sloveniji - Faza I (Rjavi medved)”, ki sta ga finanËno podprli Evropska unija ter Ministrstvo za okolje in prostor. Leto: 2005, Produkcija: Pristop d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleπko d.o.o.

Fotografija: Marko Masterl

Fotografija: ©pela HabiËFotografija: Marjeta MarinËiË

1. Visokokraπke planote na jugu Slovenije so eden najbolj ohranjenih æivljenjskih

okolij v tem delu Evrope. Prostrani gozdovi so tu omogoËili razvoj izredno bogatega æivalskega sveta. ©tevilne vrste, ki æivijo na zemlji in v gozdnih tleh, so sestavni del gozdnega ekosistema. To pomeni, da so vse æivalske in rastlinske vrste ter njihovo okolje med seboj neloËljivo povezani in vplivajo drug na drugega.

4. V kroπnjah dreves si svoj dom poiπËejo æolne, detli in ptice pevke, ki na drevesih

in pod njihovim lubjem iπËejo gosenice metuljev in druge æuæelke. Tudi podlubniki, ki so med najmanj priljubljenimi æuæelkami pri ljudeh, so sestavni del gozdnega ekosistema. Najhitreje se razvijajo na oslabljenih drevesih in tako pospeπujejo njihov propad in kroæenje snovi.

2. Æivali se obiËajno izogibajo ljudi, a pozoren obiskovalec gozda lahko na vsakem koraku opazi sledi njihove prisotnosti. NajveËji rastlinojedi vrsti, srnjad in jelenjad, lahko s pretiranim objedanjem mladih dreves bistveno upoËasnita pomladitev gozda. Vsejedi imajo pestrejπi jedilnik. Razrita gozdna tla priËajo o prisotnosti divjih praπiËev, ki iπËejo polæe, deæevnike, koreninice, semena, skratka vse, kar jim pride pred rilec.

3. Visoko pod Sneænikom vsako pomlad z znaËilnim svatovskim petjem na svojo prisotnost opozori divji petelin. Sove, npr. velike uharice in kozaËe, si gnezda uredijo na skalnih policah ali v starih, votlih drevesih. PonoËi lovijo polhe, miπi in druge male glodalce. Na vrhu prehranjevalne piramide so tudi zveri: rjavi medved, volk, lisica, ris, divja maËka in kuna.

Fotografija: Marko Masterl

Fotografija: Marko Masterl