fizika 8, samostojni delovni zvezek s poskusi

8

Samostojni delovni zvezek Fizika 8 odlikujejo:

• sodoben in izviren koncept, ki v središče učnega procesa postavlja eksperimentalno delo v razredu in razumevanje fizikalnih pojavov v vsakdanjem življenju,

• pregledna zasnova vsebine s temeljnimi gradniki učne poti: - strnjeno razlagalno gradivo, - poskusi za samostojno in aktivno delo učenca pri pouku,- računske in načrtovalne naloge z rešitvami za uporabo in utrjevanje pridobljenega znanja, - strani za ponavljanje in utrjevanje znanja Kaj sem se naučil ter Zbirka nalog z rešitvami,- preglednice in obrazci,

• nazorno, sodobno in bogato slikovno gradivo,• spremljevalno interaktivno gradivo na izobraževalnih portalih www.ucimte.com in

www.ucimse.com

Dodatna gradiva:

8

Fizika 8Sašo Žigon, Matjaž Pintarič

Samostojni delovni zvezek s poskusiza fiziko v osmem razredu osnovne šole

Fizi

ka 8

— s

amos

tojn

i del

ovni

zve

zek

s po

skus

i

FizikaSamostojni delovni zvezek s poskusi za fiziko v osmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

www.emka.si

www.mladinska.com

POSKUS

I ZA IZVEDBO PRI POUKU

ŠKatla s pripomočKi Za iZvedbo posKusov pri pouKu

www.sciencebox.eu

FIZ-8-SDZ-oprema-2016-izbrana.indd 1 05/02/16 14:59

2

UVOD V FIZIKO – MERJENJE1FIZIKA 8Samostojni delovni zvezek s poskusi za fiziko v osmem razredu osnovne šole

Avtorja: Sašo Žigon, Matjaž PintaričRecenzenta: dr. Jurij Bajc, Andreja JagodicSlikovno gradivo: Sašo Žigon, Matjaž Pintarič, Shutterstock in drugiIlustrator: Matej de CeccoUrednica: Valentina PraprotnikLektorica: Tanja Svenšek

© Mladinska knjiga Založba, d. d., 2016

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2016Za založbo: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan Švigelj

Oblikovanje: Simon Kajtna Prelom: Tomo ResnikOprema: Barbara JenkoTisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2016

Naklada: 2000 izvodov

Prvi natis

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 53(075.2)(076.5) ŽIGON, Sašo, prof. Fizika 8 : samostojni delovni zvezek s poskusi za fiziko v 8. razredu osnovne šole / [avtorja Sašo Žigon, Matjaž Pintarič ; ilustrator Matej de Cecco ; slikovno gradivo Sašo Žigon ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2016 ISBN 978-961-01-4351-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Pintarič, Matjaž, 1977- 283368192

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Zahvaljujemo se članom evalvacijske skupine v kateri so sodelovali: Polonca Štefanič (OŠ Prežihov Voranc Ljubljana), Andreja Jagodic (OŠ Šenčur), Mojca Štembergar (OŠ Srečka Kosovela Sežana), Martin Čokl (OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana).

Dodatno gradivo tudi na izobraževalnih portalih www.ucimte.com in www.ucimse.comVse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si

3

UVODNA BESEDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

STRUKTURA POGLAVJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1 UVOD V FIZIKO – MERJENJE . . . . . . . . . . 7

1.1 O FIZIKI IN MERJENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81.2 MERJENJE DOLŽINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101.3 MERJENJE ČASA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151.4 MERJENJE MASE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191.5 POVPREČNA VREDNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211.6 KAJ SEM SE NAUČIL O MERJENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251.7 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2 SVETLOBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

2.1 O SVETLOBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282.2 ODBOJ SVETLOBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 312.3 LOM SVETLOBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382.4 PRESLIKAVE Z LEČAMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 422.5 OKO IN CAMERA OBSCURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472.6 KAJ SEM SE NAUČIL O SVETLOBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 492.7 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

3 VESOLJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51

3.1 O VESOLJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 523.2 OSONČJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 543.3 ZVEZDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 603.4 ODKRIVANJE VESOLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 633.5 KAJ SEM SE NAUČIL O VESOLJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 653.6 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

KAZALO

KAZALO

4

UVOD V FIZIKO – MERJENJE1KAZALO

4 ENAKOMERNO GIBANJE . . . . . . . . . . . 67

4.1 O GIBANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 684.2 ENAKOMERNO GIBANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 704.3 KAJ SEM SE NAUČIL O GIBANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 774.4 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

5 SILE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

5.1 O SILAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 805.2 OPIS SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 825.3 MERJENJE SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 825.4 VZMETNA TEHTNICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 845.5 RISANJE SIL IN TEŽIŠČE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 885.6 RAVNOVESJE SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 915.7 TRENJE IN UPOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 925.8 ZAKON O VZAJEMNEM UČINKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 955.9 SESTAVLJANJE VZPOREDNIH SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 965.10 SESTAVLJANJE NEVZPOREDNIH SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 995.11 RAZSTAVLJANJE SIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1025.12 KAJ SEM SE NAUČIL O SILAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1055.13 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

6 TLAK, GOSTOTA IN VZGON . . . . . . . . . 107

6.1 O TLAKU, GOSTOTI IN VZGONU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1086.2 MERJENJE PLOŠČINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1126.3 TLAK V TRDNIH SNOVEH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1166.4 MERJENJE PROSTORNINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1176.5 GOSTOTA IN SPECIFIČNA TEŽA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 6.6 TLAK V TEKOČINAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1226.7 TLAK ZARADI TEŽE MIRUJOČE TEKOČINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1236.8 VZGON . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1266.9 PLAVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1296.10 KAJ SEM SE NAUČIL O TLAKU, GOSTOTI IN VZGONU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1316.11 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

REŠITVE NALOG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134

PREGLEDNICE IN OBRAZCI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156

5

Spoštovana učiteljica, spoštovani učitelj!Samostojni delovni zvezek Fizika 8 je razdeljen na šest poglavij, ki sledijo učnemu načrtu za fiziko v 8. razredu. Povzetek snovi na začetku vsakega poglavja ter miselni vzorec na koncu poglavja učencem omogočata pregled nad snovjo, ki jo poglavje zajema. Učenci pridobi-vajo in utrjujejo znanje s poskusi, z računskimi in načrtovalnimi nalogami, ki jih rešujejo v delovnem zvezku ter z obsežno zbirko nalog, ki jih rešujejo v navadnem zvezku.

Pri pisanju samostojnega delovnega zvezka sva avtorja sledila naslednjim ciljem:• približati učencem fiziko na čim bolj realističen način, z reševanjem nalog iz vsakdanjega

življenja, ki so obogatene s kvalitetnimi, vsebinsko bogatimi fotografijami in ne le s ski-cami, • omogočiti učencem, da znanje pridobijo in utrdijo z izvajanjem kvantitativnih poskusov

z uporabo preprostih pripomočkov pri pouku,• ponuditi učencem ravno dovolj nalog za utrjevanje znanja, zato je poleg nalog, ki jih

učenec rešuje v delovnem zvezku, na koncu poglavja dodana zbirka nalog, ki jih učenec rešuje v navadnem zvezku. Vsem nalogam so dodane tudi rešitve.

Želiva si, da bi uporaba tega delovnega zvezka pri urah fizike omogočala aktivno in sa-mostojno delo učencev in povezovalno vlogo učitelja, ki se bo učencem lahko posvetil z vprašanji in jih spremljal in usmerjal pri njihovem delu.

Pozdravljena, osmošolka, pozdravljen, osmošolec!Na tvojem urniku se je letos pojavil nov predmet, ki ti bo pomagal razumeti, kako deluje narava. Pravzaprav ti bo pri tem najbolj pomagal učitelj, ki se bo tvojih vprašanj veselil še bolj kot tvojih odgovorov. Čeprav narave najbrž nikoli ne bomo povsem razumeli, se prav s postavljanjem vprašanj vedno bolj približujemo temu cilju. Tudi ta delovni zvezek je poln vprašanj. Avtorja ti želiva, da bi bila ta vprašanja zate izziv in ne le naloga, ki jo moraš opraviti.

V nadaljevanju si oglej kratko predstavitev strukture delovnega zvezka: uvodna motivacija, povzetek snovi, rubrike Zapomni si, Poskusi, Zgledi, Uporabim svoje znanje in Kaj sem se naučil ti bodo v pomoč pri pridobivanju in utrjevanju novega znanja. Pri pisanju delovnega zvezka sva se načrtno izognila hkratni uporabi moškega in ženskega slovničnega spola za-radi lažje berljivosti in preglednosti besedila.

Želiva vam prijetno druženje z gradivom in veliko lepih in uporabnih spoznanj.

Sašo Žigon, Matjaž Pintarič

UVODNA BESEDA

6

UVOD V FIZIKO – MERJENJE1

6

STRUKTURA POGLAVJA

105

5.12 KAJ SEM SE NAUČIL O SILAH

5.12 KAJ SEM SE NAUČIL O SILAHDopolni miselni vzorec.

Reši izpolnjevanko in preberi skrito geslo.

SILE

oznaka

Enota

MERSka PRIPRaVa

1. Drugo ime za privlačno silo Zemlje2. Enota za merjenje sile3. Merska priprava za merjenje sile4. Ena izmed zaviralnih sil5. Fizikalna količina, ki jo označimo

s črko F6. Beseda »sila« v angleškem jeziku7. Začetna točka, iz katere narišemo

silo8. Sila na dotik, ki zavira gibanje9. Sila, ki predstavlja vsoto vseh sil

na telo

GESLOVNIK

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

E________a SILaM______a SILaGRAVITACIJSKA SILA (TEŽA)

SILa RokESILa tREnJaSILa U___a

S___V______tP__________E

SILE na DaLJaVo

SILE na DotIk

SILI DOLOČIMOTEŽA

masa teža 100 g 1 n 1 kg 10 n 100 n 4 kg

PoRazDELItEV SILTOČKOVNO, P________, P_________

zakonI1. nEWtonoV zakon

3. nEWtonoV zakon

106

SILE5

5.13 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA

OPIS SIL1. Zapiši dva primera, v katerih prvo telo deluje na

drugo telo s ploskovno porazdeljeno silo (npr. dlan deluje na tablo).

2. Zapiši dva primera, v katerih prvo telo deluje na drugo telo s prostorsko porazdeljeno silo (npr. naelektren balon deluje na košček papirja).

3. Zapiši dva primera, v katerih prvo telo deluje na dotik in z delovanjem spremeni hitrost drugega telesa (npr. noga s silo deluje na žogo).

4. Naštej tri primere sil, ki delujejo na dotik, in tri primere sil, ki delujejo na daljavo.

MERJENJE SIL IN VZMETNA TEHTNICA5. Katera od naštetih teles so prožna: kos plastelina,

radirka, kos gline, elastika, gobica za pomivanje posode, vzmet?

6. Kolikšno vrednost kaže silomer, če nanj obesimo telo z maso 20 dag?

7. S kolikšno silo planet Zemlja privlači 855-gram-sko telo?

8. Ko na vzmetno tehtnico obesimo telo z maso 80 g, se vzmet raztegne za 8 mm. Kolikšno maso ima telo, ki je obešeno na vzmetno tehtnico, če je vzmet raztegnjena za 4 cm in za vzmetno tehtni-co velja Hookov zakon?

9. Ko na silomer obesimo telo z maso 60 g, se vzmet v silomeru raztegne za 12 mm. S kolikšno silo mo-ramo povleči za kavelj silomera, da se bo vzmet raztegnila za 3,5 cm?

10. Ko na silomer obesimo telo z maso 160 g, se vzmet v silomeru raztegne za 8 mm. Kolikšna je razdalja med oznako za 4 N in oznako za 5 N na tem silomeru?

11. Marko je na vzmet obešal uteži različnih mas in meril raztezke vzmeti. Pri zapisu svojih meritev je za maso uteži uporabil črko m, za raztezek vzme-ti pa črko x. Zapisal je naslednje rezultate svojih meritev m1 = 20 g; m2 = 40 g; m3 = 50 g; m4 = 80 g; m5 = 100 g; x1 = 8 mm; x2 = 16 mm; x3 = 25 mm; x4 = 32 mm; x5 = 40 mm. Pri kateri meritvi se je Marko skoraj gotovo zmotil? Odgovor utemelji.

RISANJE SIL IN TEŽIŠČE12. Skala z maso 400 kg leži na tleh. Nariši skalo in tla

ter silo, s katero planet Zemlja privlači skalo.13. Potovalna torba z maso 8 kg leži na tleh. Nariši

torbo in tla ter silo, s katero torba deluje na tla.

14. Žoga z maso 300 gramov pada proti tlom. Nariši žogo in tla ter težo žoge.

RAVNOVESJE SIL15. Lubenica z maso 1,4 kg leži na tleh. Nariši vse sile,

ki delujejo na lubenico. Ob sliko zapiši merilo, v katerem si risal, in pogoj za ravnovesje sil.

16. S kolikšno silo na dlani držimo kamen, ki ima maso 458 g, da kamen miruje?

17. S kolikšno silo moramo dvigovati 2,5-kilogram-sko torbo, da se enakomerno premika navpično navzgor? Kolikšna pa je sila pri enakomernem spuščanju?

TRENJE IN UPOR18. S silomerom v vodoravni smeri zelo počasi vleče-

mo peresnico premo enakomerno po šolski klo-pi. Približno kolikšna je sila trenja, če silomer kaže vrednost 5,5 N?

19. Posodo, v kateri je 1 kg mivke, v vodoravni sme-ri zelo počasi vlečemo premo enakomerno s silo 3 N. Približno s kolikšno silo bi morali vleči, da bi se posoda gibala na enak način, če bi bilo v njej 2 kg mivke? Masa posode je tako majhna, da jo lahko zanemarimo.

20. Koliko znaša sila zračnega upora na 50-kilogram-skega padalca, ki premo enakomerno pada?

21. Od katerih količin je odvisna sila upora?

ZAKON O VZAJEMNEM UČINKU22. S kolikšno silo 58-kilogramski Matej privlači naš

planet?23. Lesena krogla z maso 4 kg leži na tleh. Nariši silo

krogle na tla in silo tal na kroglo. Merilo napiši k sliki.

SESTAVLJANJE IN RAZSTAVLJANJE SIL24. Tine in Luka vlečeta vrv proti levi, vsak s silo 300 N.

Jaka in Maja vlečeta vrv proti desni. S kolikšno silo vleče vrv Maja, če se vrv premika premo ena-komerno proti desni in Jaka vleče vrv s silo 450 N? Nariši sile na vrv in poleg slike napiši merilo.

25. Sila Fa velikosti 500 N in sila Fb velikosti 300 N imata skupno prijemališče. Kot med silama znaša 30°. Kolikšna je vsota sil?

26. Silo F , ki ima velikost 400 N in smer navpično navzgor, razstavi na dve komponenti Fa in Fb. Komponenta Fa naj s silo F oklepa kot 30°, kom-ponenta Fb pa naj s silo F oklepa kot 45°. Kolikšni sta velikosti obeh komponent?

79

Kakšna je razlika med maso

in težo?

Kdo je bil Isaac Newton?

Zakaj pade jabolko

na tla?

SILE5

80

SILE5

SILAOZNAKA FENOTA N (newton)

Fg = - Fp

Fg

Fp

F

POGOJ ZA RAVNOVESJE

SMERSILE

PRIJEMALIŠČESILE

VELIKOSTSILE

F1 = 3 NF2 = 3 NFr = 4,2 N

FR – VSOTA ALI REZULTANTA

1 cm ... 1 NF1

FR

F2

5.1 O SILAH

5.1 O SILAH

Sila je fizikalna količina, ki opisuje delovanje enega telesa na drugo. Telo lahko drugemu telesu spremeni obliko, hitrost ali smer gibanja. Silo pogosto opišemo z daljšim zapisom, na primer »sila roke na mizo«, da je bolj razumljivo, katero telo deluje na katero. gF

Slika 5.1: Teža je sila, s katero planet Zemlja privlači telesa.

Ko govorimo o sili, moramo določiti, kaj je opazovano telo in kaj je njegova okolica. Sili, ki deluje na opazovano telo, lahko določimo smer, velikost in prijemališče. Narišemo jo z usmerjeno daljico, ki ji pravimo tudi vektor. Preden silo narišemo, si izberemo merilo, od katerega je odvisno, kolikšna bo dolžina vektorja, ki nam bo silo predstavljal (npr. 1 cm … 1 N).

Oznaka za silo je F (ang. force), enota za merjenje sile je 1 N (newton). En newton je sila, s katero planet Zemlja privlači 100-gramsko telo. Silo, s katero planet Zemlja privlači telesa, imenujemo teža oz. gravitacijska sila in jo označimo z Fg . Silo 1 N čutimo, če na dlan postavimo 100-gramsko telo (npr. manjše jabolko).

F

F

1 cm ... 1 N

100 g

1 cm ... 1 N

F

F

1 cm ... 1 N

100 g

Slika 5.2: Otrok deluje na žogo z enako veliko silo, kot deluje jabolko na roko, smer delova-nja obeh sil je različna.

Otrok na sliki 5.2 deluje na žogo s silo 1 N. Poleg hitrosti in smeri gibanja je sila žogi spremenila tudi obliko, vendar se bo žoga, ker je prožno telo, po delovanju sile vrnila v prvotno obliko. Prožna telesa so tista, ki se jim po prenehanju delovanja sil nanje obli-ka vrne v prvotno stanje (npr. elastika), neprožna telesa so tista, ki imajo po prenehanju delovanja sil nanje spremenjeno obliko (npr. plastelin).

Telo lahko deluje na drugo telo s silo na dotik ali s silo na da-ljavo. Pri delovanju enega telesa na drugo telo je lahko sila raz-lično porazdeljena. Sile na dotik so porazdeljene točkovno (npr. sila šivanke na prst) ali ploskovno (npr. sila stopala na tla). Sile na daljavo so porazdeljene prostorsko (npr. sila magneta na že-belj je porazdeljena po celotni prostornini žeblja). Kadar rišemo ploskovno porazdeljene sile, prijemališče sile izberemo na sredini ploskve, kadar rišemo prostorsko porazdeljene sile, prijemališče sile izberemo v težišču telesa. Težišče telesa je točka, v kateri bi morali podpreti telo, da se telo ne zavrti zaradi svoje teže.

1. Newtonov zakon: Če je vsota vseh sil na opa-zovano telo enaka 0 N, potem telo miruje ali se giblje premo enakomerno.Na žogo na sliki 5.4 delujeta dve sili, sila roke Fr in gravitacijska sila Fg . Ker sta sili po velikosti enaki, po smeri pa nasprotno usmerjeni, je njuna vsota 0 N. Za-to žoga miruje ali se giblje premo enakomerno (prvi Newtonov zakon). Pravimo, da sta sili v ravnovesju. Pogoj za ravnovesje sil zapišemo kot Fg = Fr .

Slika 5.4: Žoga miruje ali se giblje premo enakomerno, ker je vsota vseh sil na žogo enaka 0 N.

gF

rF

3. Newtonov zakon (tudi Zakon o vzajemnem učin-ku): Če prvo telo deluje na drugo telo z neko silo, potem tudi drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo. Pri veslanju z veslom potiskamo vodo nazaj, zato voda z enako veliko silo potiska veslo naprej. Ker je veslo pritrjeno na čoln, se naprej premakne tudi čoln. S čim večjo silo veslo deluje na vodo, tem večja bo sila vode na veslo in hitreje bomo pluli (slika 5.5).

Slika 5.5: Voda deluje na veslo z enako veliko silo, kot veslo de-luje na vodo.

Sila vode na veslo

Sila vesla na vodo

Razlika med prvim in tretjim Newtonovim zakonom je v tem, da pri prvem Newtono-vem zakonu opazujemo sile, ki delujejo na eno telo (npr. žoga na sliki 5.4), pri tretjem Newtonovem zakonu pa opazujemo par sil med dvema telesoma (npr. voda in veslo na sliki 5.5).

trenjaF

uporaF

Slika 5.3: Smučarko zavirata sila trenja in sila upora.

Tako kot sile povzročijo, da se telo začne gibati, povzročijo tudi zavira-nje telesa. Zaviralni sili, ki pogosto zavirata gibanje teles, sta sila tre-nja (trenje) in sila upora (upor). Sila trenja se pojavi, ko neko telo drsi ali se kotali po neki podlagi. Sila upora pa se pojavi, ko se neko telo giblje skozi tekočino. Gibanje smučarke na sliki 5.3 zavirata sila trenja, saj smuči drsijo po snegu, in sila upora, saj se smučarka giblje skozi zrak. Razmi-sli, od česa sta sili odvisni.

ZAPOMNI SI

Smer gibanja čolna

81

84 85

SILE5

Poskus: SILA POVZROČA RAZTEZEK

PRIPOMOČKI: elastika, vrvica, brizga (20 ml), manjša plastenka, ravnilo, svinčnik, lepilni trak

5.4 VZMETNA TEHTNICA

5.4 VZMETNA TEHTNICA

CILJ POSKUSA: Razišči, kako je raztezek elastike odvisen od sile, ki nanjo deluje.

IZVEDBA POSKUSA:

Na elastiko priveži eno krajišče vrvice. Drugo krajišče vrvice priveži okoli grla odprte manjše plastenke.

Z nekaj koščki lepilnega traku pritrdi svinčnik na mizo, kot prikazuje slika. Del svinčnika naj sega čez rob mize.

Na del svinčnika, ki sega čez rob mize, obesi ela-stiko, na katero sta privezani vrvica in plastenka. Izmeri dolžino elastike l in jo vpiši v preglednico 5.1. Maso prazne plastenke in vrvice zanemari, zato privzemi, da je sila, ki v tem primeru deluje na spodnje krajišče elastike, 0 N.

V plastenko, ki visi na vrvici, vbrizgaj 20 gramov vode, kar ustreza oznaki 20 ml na brizgi.Ponovno izmeri dolžino elastike l in jo vpiši v pre-glednico 5.1. Nadaljuj z dodajanjem vode v pla-stenko in preglednico 5.1 izpolni v celoti.

1.

2.

3.

4.

Dolžina elastike v poskusu ne pome-ni obsega elastike, temveč razdaljo med zgornjim in

spodnjim krajiščem elastike. Glej skico.

lx

l ... dolžina elastikex ... raztezek elastike

Masa vode v plastenki

m g[ ]

Sila, ki deluje na spodnje krajišče elastike (maso

plastenke zanemarimo) F N[ ]

Dolžina elastikel mm[ ]

Raztezek elastike x mm[ ]

0 0 0

20 0,2

40

60

80

100

Preglednica 5.1: Odvisnost raztezka elastike od sile, ki deluje na spodnje krajišče elastike. Maso vrvice in prazne plastenke zanemarimo.

Nariši graf, ki prikazuje od-visnost raztezka elastike od sile, ki deluje na spodnje krajišče elastike.

5.

0

mmx

NF

Slika 5.8: Odvisnost raztezka elastike od sile, ki deluje na spodnje krajišče elastike.

6.

7.

S pomočjo grafa na sliki 5.8 napovej, kolikšen bi bil raztezek elastike, če bi nanjo obesili pla-stenko, v kateri je 50 g vode.

Napovedani raztezek elastike je _____________________ mm.

Izmerjeni raztezek elastike je _______________________ mm.

Ali sta sila, ki deluje na spodnje krajišče elastike, in raztezek elastike premo sorazmerna? Odgovor utemelji.

________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________

96 97

SILE5

2. Na črto pod vsako sliko zapiši, kateri Newtonov zakon prikazuje slika.

a) Ime zakona:

____________________________________

Zapiši zakon za ta primer:

____________________________________

____________________________________

____________________________________

b) Ime zakona:

____________________________________

Zapiši zakon za ta primer:

____________________________________

____________________________________

____________________________________

5.9 SESTAVLJANJE VZPOREDNIH SIL

ZGLED

Če na telo deluje več sil in so te sile med seboj vzporedne, lahko računsko ali načrtovalno (gra-fično) izračunamo njihovo rezultanto. Rezultanta je sila, ki predstavlja vektorsko vsoto vseh sil na telo.

RAČUNSKO

a) Sili sta vzporedni in enako usmerjeni.

F1= 5 NF2 = 3 NFR = F1 + F2 = 5 N + 3 N = 8 N

b) Sili sta vzporedni in nasprotno usmerjeni.

F1= 5 NF2 = 3 NFR = F1 + F2 = 5 N + ( 3 N) = 5 N 3 N = 2 N

NAČRTOVALNO oziroma GRAFIČNO

Merilo: 1 cm … 1 N

F1 F2

FR

FR

F1

F2

5.9 SESTAVLJANJE VZPOREDNIH SIL

UPORABIM SVOJE ZNANJE

1.

2.

Načrtovalno določi rezultanto narisanih sil, če je sila fanta 500 N.

Ff

1 cm ... 100 N

Fd

Ftr

Ffanta

Načrtovalno določi rezultanto narisanih sil, če sta sili narisani v merilu, v katerem 1 cm na sliki predstavlja 100 N.

Fmk

Fg

Fm

Fkm

Fmk

Fg

Fm

Fkm

Uvodna stran po-glavja z motivacij-skimi vprašanji

Strnjen povzetek snovi na začetku poglavja

Tabelska slika s ključnimi pojmi

Pripomočki in navodila za izvedbo poskusa

Koristni napotki in zanimivosti

Delovni list z nalogami, ki sledijo izvedbi poskusa

Stran za ponavljanje Kaj sem se naučil

Rešeni zgledi v pomoč pri reševanju nalog

Naloge za upo-rabo pridoblje-nega znanja

Zbirka nalog na koncu poglavja za utrjevanje znanja

7

Ob nevihti vidimo strelo in slišimo grom. Kaj zaznamo prej?

Zakaj?Kako bi izmeril dolžino svojega koraka?

Kaj je svetlobno

leto?

UVOD V FIZIKO – MERJENJE

1

8


1 .1 O FIZIKI IN MERJENJU

Beseda fizika izhaja iz grške besede »phúsis« (narava). Skupaj z drugimi znanostmi, kot so astronomija, biologija, kemija ..., spada med naravoslovne vede. Temeljni cilj fizike je raziskovanje pojavov v naravi, ki jih je mogoče opazovati in meriti, ter odkrivanje zako-nitosti, po katerih se odvijajo naravni procesi. Da ugotovimo zakonitost, moramo najprej opazovati pojave in postaviti domneve o tem, zakaj se pojavi odvijajo tako, kot se. Nato pa s premišljenimi poskusi preveriti, ali domneve, ki smo jih postavili, veljajo. Kadar s poskusi zakonitost potrdimo, jo lahko zapišemo kot naravni zakon.

l = 18 cm

oznaka količine

mersko število

merska predpona

merska enota

4. ZAKON1. OPAZOVANJE 2. DOMNEVA 3. POSKUS

Pri izvajanju poskusov z merskimi pripravami merimo različne fizikalne količine, kot so npr. dolžina, čas, masa … Rezultat meritve neke fizikalne količine podamo tako, da zapišemo oznako količine, mersko število in mersko enoto, ki ji lahko dodamo tudi mersko predpono. Fizikalne merske enote, ki jih uporabljamo v fiziki, so del enotnega mednarodnega merskega sistema enot, brez katerega se v znanosti ne bi mogli spora-zumevati. Seznam fizikalnih količin, oznak in enot najdeš na koncu delovnega zvezka, v rubriki Preglednice in obrazci.

9

PREDPONE!1 km = 1000 m

1 mm = 0,001 m

FIZIKALNAKOLIČINA

OZNAKAKOLIČINE

OSNOVNAENOTA

MERSKA PRIPRAVA

dolžinačas

masa

ltm

mskg

ravniloštoparicatehtnica

KRIŽNI RAČUN4 kg . . . . . 10000 fižolovx . . . . . . . . . . . . 1 fižol

x = = 0,0004 kg = 0,4 g4 kg · 110000

ZAOKROŽEVANJEna centimeter natančno

2,3 cm 2 cm

na dve decimalki natančno 2,346 cm 2,35 cm

m = 160 g

1.1 O FIZIKI IN MERJENJU

l = 18 cm

t = 6,30 s

MERSKAPRIPRAVA

ZAPOMNI SI

10


Poskus: MERJENJE DOLŽIN DELOV TELESA

PRIPOMOČKI: tračni meter

CILJ POSKUSA: Preveri resničnost šestih trditev, ki so zapisane in prikazane na risbi, ki jo je okoli leta 1490 narisal Leonardo da Vinci.

1 .2 MERJENJE DOLŽINE

Slika 1.1: Delo Leonarda da Vincija, na katerem smo z modro in rdečo barvo označili dolžine, ki jih bomo merili v poskusu.

c d

x

e

h

ab

a b

11

IZVEDBA POSKUSA:

a [cm] b [cm] c [cm] d [cm] e [cm] x [cm]

Izmerjena vrednost

Izračunana vrednost

Razlika med izmerjeno in izračunano

vrednostjo

1.

2.

3.

Trditev 1Razdalja med spodnjim delom brade in začetkom lasišča (a) je enaka eni desetini višine človeka.

a = 110

h

Trditev 2Razdalja med spodnjim delom brade in vrhom glave (b) je enaka eni osmini višine človeka.

b = 18

h

Trditev 3Razdalja med komolcem in koncem sredinca (c) je enaka eni četr-tini višine človeka.

c = 14

h

Trditev 4Razdalja med komolcem in pazduho (d) je enaka eni osmini višine človeka.

d = 18

h

Trditev 5Razdalja med spodnjim delom stopala in spodnjim delom kolena (e) je enaka eni četrtini višine človeka.

e = 14

h

Trditev 6 Dolžina iztegnjenih rok (x) je enaka višini človeka. x = h

Preglednica 1.1: Trditve, ki jih je na risbi zapisal in prikazal Leonardo da Vinci.

S tračnim metrom izmeri višino neke osebe (h) na centimeter natančno. Rezultat meritve vpiši v preglednico 1.2.

višina osebe h = ________ cm

Preglednica 1.2: Izmerjena višina osebe

S tračnim metrom na centimeter natančno izmeri še ostale dolžine, ki so označene na sliki 1.1, in jih vpiši v preglednico 1.3. V isto preglednico vpiši vrednosti, ki jih izračunaš na pod-lagi trditev, zapisanih v preglednici 1.1.

Preglednica 1.3: Izmerjene in izračunane vrednosti dolžin delov človeškega telesa

Katera od izmerjenih vrednosti se najmanj ujema z izračunano vrednostjo?

1.2 MERJENJE DOLŽINE

________________________________________________________________________________

12



A. Povprečna višina Slovenca ____

B. Dolžina nogometnega igrišča ____

C. Velikost atomov ____

Č. Velikost bakterije ____

D. Debelina drevesnega lista ____

E. Velikost molekul ____

F. Premer teniške žogice ____

1. 0,1 nm

2. 1 μm

3. 180,3 cm

4. 0,1 mm

5. 6,5 cm

6. 110 metrov

7. 1 nm

Pretvori.

a) 5220 m = ________________ mm

725 m = __________________ cm

45 m = ___________________ dm

86 m = __________________ km

b) 3320 mm = ________________ m

824 cm = __________________ m

45 dm = __________________ m

3,141 km =________________ m

c) 37 dm = _________________ mm

8520 cm = ________________ km

112 mm = ________________ dm

0,06 km =________________ mm

660 cm =_________________ dm

č) 5 Mm =__________________ km

7 Tm = __________________ Gm

8516 μm = ______________ mm

0,005 m = ________________ nm

5 Gm =__________________ km

3.

1.

2.

Dopolni preglednico.

Ime fizikalne količine Oznaka količine Osnovna enota Ostale enote Merska priprava

dolžina l

Poveži naslednje predmete z ustreznimi dolžinami, tako da na črtice vpišeš ustrezne številke.

13

4.

5.

Meritev7. razred

h cm[ ] 8. razred

h cm[ ]Razlika višin iz 8. in 7. razreda

h cm[ ]Andreja 144

Janez 149

Jakob 154

Sara 153

ZDA 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8 8,5 9 9,5 10 11

Evropa 35,5 36 37 37,5 38 38,5 39 39,5 40 41 41,5 42

Japonska 22 22,5 23 23,5 24 24,5 25 25,5 26 26,5 27 28

VB 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6 6,5 7 7,5 8 9

Primerjaj višine osmošolcev Andreje, Janeza, Jakoba in Sare na sliki spodaj z njihovimi lanskimi višinami iz športnovzgojnih kartonov.

160 cm

150 cm

Janez Andreja Jakob Sara

a) Obkroži, kako natančno lahko izmeriš višine učencev na sliki. Natančnost določa najmanjši razdelek na uporabljenem merilu.

A. Na 0,5 mm natančno. C. Na 2 mm natančno.

B. Na mm natančno. Č. Na cm natančno.

b) Odčitaj višine s slike in jih vnesi v preglednico. Odčitaj najvišjo točko na fotografiji vsake osebe, tako da upoštevaš tudi lase, čeprav pri pravem merjenju telesne višine to ni običajno. Izračunaj tudi razlike njihovih višin.

c) Kdo je najbolj zrastel in za koliko? _______________________________

Mojca si je želela po spletu naročiti športne copate iz Japonske. Prebrala je, da japonske številke obuval pomenijo dolžino stopala v centimetrih. Za dolžino svojega stopala je izmerila vrednost 23 cm.

S primerjalne preglednice številk obuval odgovori na spodnja vprašanja.

a) Kolikšna je Mojčina številka obuval v Sloveniji?______________________

b) Mojca je želela naročiti obutev tudi za mamo. Kolikšna je dolžina maminega stopala, če nosi evropsko številko obuval 39? ______________

1.2 MERJENJE DOLŽINE


160

150


160

150

160 cm

150 cm


160

150

14


7 mm 78 mm

158

mm

14:30Pon., 7. maj

14:30||||||||||

Anja si želi kupiti etui za telefon z dimenzijami, kot kaže slika. Izbrani etui ima notranje mere: višina 16,5 cm, širina 8,0 cm in debelina 0,8 cm.

6.

7.

a) Ali bo Anja lahko spravila svoj tele-fon v izbrani etui? Odgovor utemelji.

DA NE

_____________________________

_____________________________

b) Za koliko se razlikujejo mere telefo-na od notranjih mer etuija?

Višina za _____________ mm.

Širina za _____________ mm.

Debelina za __________ mm.

Mojca si bo kupila nov tiskalnik in bi ga želela postaviti v svojo omaro. Prostor v omari ima širino 38 cm, globino 45 cm in višino 50 cm.

a) Ali je način merjenja širine, ki je prikazan na sliki, pravilen? Odgovor utemelji.

DA NE

___________________________________

___________________________________

b) Izmerjena širina je v primerjavi z dejansko:

VEČJA MANJŠA

c) Ali bi tiskalnik širine in globine 36 cm ter višine 20 cm šel v prostor v omari?

DA NE

č) Kolikšna bi bila razlika med prostorom v omari in tiskalnikom?

a (razlika širine) = _______________________

b (razlika globine) = _____________________

c (razlika višine) = _______________________

15

Poskus: MERJENJE NIHAJNEGA ČASA

PRIPOMOČKI: kovinska matica, sukanec, tračni meter, lepilni trak, štoparica

CILJ POSKUSA: Razišči odvisnost ni-hajnega časa nitnega nihala od dolžine nihala in izdelaj nihalo, ki ima nihajni čas 1 sekundo (glej sliko 1.2). Nihajni čas je čas, ki ga telo potrebuje za en nihaj, to je premik od ene skrajne lege do druge in nazaj, torej od točke A do točke B in nazaj do točke A.

1 .3 MERJENJE ČASA

AB

IZVEDBA POSKUSA:

Na vsaj 60 centimetrov dolg sukanec priveži ko-vinsko matico.

AB

lepilni trak1. 2.

Z lepilnim trakom pritrdi sukanec na spodnji rob mize tako, da je razdalja med sredino matice in spodnjim robom mize 50 centimetrov. Izdelal si nitno nihalo z dolžino 50 cm.

3. Odmakni matico nekaj centimetrov proč od mize in jo spusti, da zaniha. Izmeri čas desetih nihajev. Nihaj je premik matice od ene skrajne lege do druge in nazaj. Ponovi postopek mer-jenja časa desetih nihajev, le da zdaj matico precej bolj odmakneš od mize. Ali se izmerjeni čas pri majhnem odmiku bistveno razlikuje od izmerjenega časa pri velikem odmiku matice?

1.3 MERJENJE ČASA

Slika 1.2: Nihajni čas nitnega nihala

________________________________________________________________________________

16


V preglednico 1.4 vpiši čas desetih nihajev pri različnih dolžinah nihala. Časa enega nihaja (nihajnega časa) ne meriš, temveč ga izračunaš tako, da čas desetih nihajev deliš z deset. Opravi meritve za naslednje dolžine nitnega nihala: 50 cm, 40 cm, 30 cm, 20 cm, 10 cm in 5 cm.

4.

6.5.

Dolžina nihalal cm[ ]

Izmerjeni čas desetih nihajevt10 s[ ]

Izračunani nihajni čas (čas enega nihaja)

t s[ ]

50

40

30

20

10

5

Preglednica 1.4: Nihajni časi nitnega nihala pri različnih dolžinah nihala

Nariši graf, ki prikazuje odvisnost nihajne-ga časa od dolžine nihala.

Slika 1.3: Graf, ki prikazuje odvisnost nihajnega časa od dolžine nihala.

Iz nitnega nihala izdelaj uro, ki šteje se-kunde. S pomočjo grafa oceni, pri kate-ri dolžini nihala je nihajni čas 1 sekunda. Izdelaj nihalo take dolžine. Z merjenjem časa desetih nihajev ugotovi, ali izde-lana ura prehiteva ali zaostaja, in temu primerno spreminjaj dolžino nihala, dokler se ti ne zdi, da je ura natančna. Ko si z izdelano uro zadovoljen, izmeri, v kolikšnem času naredi ura 60 nihajev.

Izdelana ura je naredila 60 nihajev v _______ sekundah.

t s

l cm50

0,1

[ ]

[ ]

17


1.

2.


Ime fizikalne količine

Oznaka količine Osnovna enota Ostale enote Merska priprava

čas

Kako natančno merijo naprave za merjenje časa na sliki? Na črtice vpiši ustrezne številke.

A. Digitalna ročna štoparica ___

B. Budilka ___

C. Koledar na tabličnem računalniku ___

Č. Stenska ura ___

1. Na sekundo natančno.

2. Na minuto natančno.

3. Na stotinko sekunde natančno.

4. Na dan natančno.

1.3 MERJENJE ČASA

3. Koliko kažejo naprave za merjenje časa na sliki pri 2. nalogi?

a) Digitalna štoparica kaže _________ min _________ s _________ stotink sekunde.

b) Budilka kaže _________ h _________ min _________ s.

c) Koledar na tabličnem računalniku kaže __________________ d.

č) Kuhinjska ura kaže _________ h _________ min.

Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned

18


108.0500:00:

208.3700:00:

308.9800:00:

409.1900:00:

509.4400:00:

609.6500:00:

710.4100:00:

MERITVEČASIŠtoparica ####10:43|||||

6.

7.

4.

5.

Pretvori.

a) 55 min = ________________ s

8 h = _________________ min

360 s = _______________ min

15 min = ________________ h

11 h = __________________ s

b) 8 min 18 s = __________________ s

5 h 12 min = _______________ min

42 min 30 s = _________________ s

15 d 6 h = ___________________ h

0,25 d 2 h 24 min = ____________ h

Sošolci so se pripravljali za tek na 60 metrov. Z aplikacijo na telefonu je sošolec Maj meril čas. Zaslonska slika telefona je vidna spodaj.

a) Kako natančno je Maj meril čas? Obkroži.

Na sekundo natančno.

Na desetinko sekunde natančno.

Na stotinko sekunde natančno.

Na milisekundo natančno.

b) Za koliko je drugouvrščeni sošolec zaostal za prvouvrščenim?

___________________________________________________

c) Za koliko je zadnjeuvrščeni sošolec zaostal za prvouvrščenim?

___________________________________________________

č) Zaokroži čas šestouvrščenega sošolca na desetinko sekunde.

___________________________________________________

Izrazi v zahtevanih enotah.

a) 112 320 s = ____________ min = ____________ h = ____________ d

7,5 d =____________ h = ____________ min =____________ s

222 min = ______ h =______________ s

b) 0,3 d = _________ h _________ min

4,2 tedni = ______ d ________ h _________ min

14,2 let = ______ let ______ tednov ________ d

Poveži enake čase med seboj.

A. 720 min B. 5 min 30 s C. 1,2 d Č. 3 h

1. 330 s 2. 1728 min 3. 10800 s 4. 0,5 d

19

Poskus: MASA KAPLJICE VODE

1 .4 MERJENJE MASE

CILJ POSKUSA: Oceni maso ene kapljice vode, ki kane iz kapalke.

IZVEDBA POSKUSA:

PRIPOMOČKI: tehtnica, dva plastična kozarca, kapalka

Plastičen kozarec napolni z vodo.

V kapalko posesaj vodo iz kozarca tako, da je ka-palka čim bolj napolnjena z vodo.

1.

5.

6.

S stiskanjem gumijastega dela kapalke preštej, koliko kapljic se nahaja v tako napolnjeni kapal-ki. Število kapljic v kapalki označi s črko n.

ODGOVOR: Masa ene kapljice vode, ki kane iz kapalke, je približno ________________ g, oziroma _____________ mg.

V prazen kozarec vbrizgaj najmanj 30 čim bolj napolnjenih kapalk vode. Izmeri maso vseh ka-pljic v kozarcu in jo označi s črko m. Ne pozabi odšteti mase kozarca.

Izračunaj število vseh kapljic v kozarcu, ki ga označiš s črko N.

Izračunaj maso ene kapljice vode.

m = _________

N = ________

mk = mN

= ____________

n = _________

1.3 MERJENJE MASE

3.

2.

4.

20



1.

2.

3.

4.


Ime fizikalne količine Oznaka količine Osnovna enota Ostale enote Merska priprava

masa

Poveži spodnje predmete z ustreznimi masami: vreča krompirja, tovornjak, dve rezini sira, liter mleka, vrečka bombonov, vrečka sladkorja za kavo in osebni avtomobil.

1 2 3 4 5 6 7

A. 5 t B. 3 kg C. 1000 g Č. 4 dag D. 200 g E. 1000 kg F. 5 g

Pretvori.

a) 522 g = ____________ dag = ____________ kg = __________________ t

351 dag = ____________ kg = ____________ t

256 kg = ____________ dag = ____________ g = ___________________ mg

0,5 t = ____________ kg = ____________ dag = ____________ g

b) 4550 g = ______ kg ______ dag ________ g

7777,5 dag = ______ kg ______ dag ________ g

6,5538 t = ______ kg ______ dag ________ g

82,722 kg = ______ kg ______ dag ________ g

V trgovini so podane cene za kilogram živil, kot prikazuje preglednica.

Živilo zelena solata korenje jabolka banane

Cena za 1 kg 2,00 € 1,24 € 1,50 € 0,80 €

a) Kolikšna je skupna vrednost naslednjih živil: 1500 g zelene solate, 50 dag korenja, 2,5 kg jabolk in 1 kg banan?

b) Koliko denarja ti vrne prodajalka, če plačaš z dvema bankovcema po 5 €?

21

1 .5 POVPREČNA VREDNOST

REŠENI ZGLEDI

Jernej je petkrat prehodil peščeno plažo od začetka do konca in vsakič izmeril čas, ki ga je za to potreboval. Meril je z ročno uro na sekundo natančno in zabeležil naslednje meritve: 620 s, 650 s, 640 s, 610 s in 616 s.

Povprečno vrednost časa t je izmeril tako, da je seštel vseh pet meritev in jih delil s pet:

t = 620 s + 650 s + 640 s + 610 s + 616 s5

t = 3136 s5

= 627,2 s.

Ker je meril čas na sekundo natančno, je tudi rezultat zaokrožil na sekundo natančno:

t = 627 s.

Merjenje dolžine koraka

Jernej je izmeril dolžino svojih desetih korakov. Izmeril je 554 cm.

Povprečno vrednost dolžine svojega koraka l je izračunal tako, da je raz-daljo desetih korakov delil s številom korakov:

l = 554 cm10

= 55, 4 cm.

Ker je meril razdaljo na centimeter natan čno, je tudi rezultat zaokrožil na centimeter natančno:

l = 55 cm .

Merjenje povprečnega časa hojeII.

I.

1.5 POVPREČNA VREDNOST

Pri vsaki meritvi se pojavijo merske napake. Vpliv merskih napak na meritev zmanjšamo tako, da opravimo več meritev iz katerih nato izračunamo povprečno vrednost meritev. Povprečno vre-dnost izračunamo tako, da vsoto vseh meritev delimo s številom meritev. V nadaljevanju si oglej dva zgleda, v katerih Jernej izračuna povprečno vrednost svojih meritev.

22


Poskus: MERJENJE ČASA PADANJA

CILJ POSKUSA: Čim natančneje razišči odvisnost časa padanja lista pisarniškega papir-ja (format A4) z višine dveh metrov od števila pregibov lista.

IZVEDBA POSKUSA:

PRIPOMOČKI: list pisarniškega papirja (format A4), štoparica, tračni meter

Z višine dveh metrov spusti list (format A4), ki ni prepognjen, in izmeri čas padanja. List spusti v vodoravnem položaju. Meritev izvedi trikrat in vsakič rezultat vpiši na ustrezno mesto v pregle-dnici 1.5. Izračunaj povprečno vrednost meritev in jo vpiši v preglednico.

1.

3.

2.

Po enakem postopku in z enake višine spuščaj list, ki je prepognjen enkrat, dvakrat, trikrat in štirikrat. List vedno prepogni na polovico tako, da se pregib nahaja na sredini daljše stranice. Enkrat prepognjen list ustreza formatu A5, dva-krat prepognjen formatu A6 …

Zaporedna številka meritve

Čas padanja lista, ki ni pre

pognjen t0 s[ ]

Čas padanja lista, ki je

enkrat prepognjen

t1 s[ ]


dvakrat prepognjen

t2 s[ ]


trikrat prepognjen

t3 s[ ]


štirikrat prepognjen

t4 s[ ]1

2

3

Povprečna vrednost meritve

t s[ ]Preglednica 1.5: Čas padanja lista z višine dveh metrov

Zapiši svoje ugotovitve pri tem poskusu in premisli, kako bi še lahko prikazal odvisnost časa padanja od velikosti papirja.

________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________

23


1.

2.

Filip, Lina, Črt in Aleksander so merili dolžino sobe s tračnim metrom. Meritve so zbrane v preglednici.

l mm[ ]Filip Lina Črt Aleksander

3553 3551 3554 3554

a) Kolikšna je povprečna vrednost vseh štirih meritev?

b) Čigava meritev je bila najbližja povprečni vrednosti?

c) Čigava meritev najbolj odstopa od povprečne vrednosti?

č) Pojasni, kaj bi bil lahko vzrok za različne rezultate.

Mestni avtobus ima na svoji progi poleg začetne in končne postaje še 20 postaj v vsaki smeri. Povprečna razdalja med postajami znaša 300 m.

a) Kolikšno pot opravi avtobus v enem krogu, to je od začetne postaje do končne in zopet nazaj do začetne?

1.5 POVPREČNA VREDNOST

Preden se lotiš

reševanja nalog, si oglej rešena zgleda na strani 21.

b) V enem delovniku avtobus prevozi 11 krogov. Kolikšno razdaljo prevozi v enem delovniku?

c) Koliko časa potrebuje za en krog, če ima 8-urni delovnik? Po vsakem krogu ima 13 minut počitka, razen po zadnjem krogu. Rezultat zaokroži na minuto natančno.

24


3.

4.

Kolikšna je povprečna dolžina narisanih črt?

Miha je želel ugotoviti, koliko časa lahko zdrži pod vodo brez zraka. Pri zadrževanju daha je prvič zabeležil 50 sekund in drugič 46 sekund. Koliko časa je zadrževal zrak tretjič, če je bila povprečna vrednost treh meritev 45 sekund?

25

1 .6 KAJ SEM SE NAUČIL O MERJENJUDopolni miselni vzorec.

Reši izpolnjevanko in preberi skrito geslo.

POVPREČNA VREDNOST

ČAS

PREDPONEKORAKI

ZNANSTVENEMETODE

MASA

DOLŽINA

SVETLOBNO LETO JE RAZDALJA.

FIZIKA INMERJENJE

štoparicas

tkg

m

l

TISOČINKA - MILI TISOČ - KILOMILIJON - MEGA

OPAZOVANJE -> -> POSKUS ->

OSNOVNA ENOTA

MERSKA PRIPRAVA

OZNAKA

MERSKA PRIPRAVA

OSNOVNA ENOTA

OZNAKA

OZNAKA

OSNOVNA ENOTA

MERSKA PRIPRAVA

I 1 + I 2 + I 3 + I4 + I 55

I =

IZRAČUN

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

1. Druga beseda za eksperiment

2. Merska priprava za merjenje razdalje

3. Deset gramov

4. Predpona za stotinko

5. Tisočinka metra

6. Merska priprava za merjenje časa

7. Drug izraz za višino vode v jezeru

8. Tisoč kilogramov

GESLOVNIK

1.6 KAJ SEM SE NAUČIL O MERJENJU

26

UVOD V FIZIKO – MERJENJE11 .7 NALOGE ZA UTRJEVANJE ZNANJA

MERJENJE DOLŽINE1. Martina je prehodila 200 m in pri tem naredila

500 korakov. Kolikšna je dolžina njenega koraka?

2. Okoli svinčnika smo tesno navili vrvico, tako da se med seboj dotika in se ne prekriva. Kolikšna je debelina vrvice, če smo naredili 25 ovojev in je širina navitega zvitka 1 centimeter?

3. V snopu listov, ki je visok 5,5 centimetrov je 500 listov. Kolikšna je debelina enega lista?

4. Uredi dolžine po velikosti od največje do naj-manjše: 22,2 cm; 4,3 dm; 0,65 m; 0,00042 km.

5. Na milimeter natančno izmeri višino lista, na ka-terem je zapisano to besedilo, in zapiši rezultat meritve v milimetrih, centimetrih, decimetrih in metrih.

MERJENJE ČASA6. Izračunaj, koliko sekund ima en dan.

7. Tiskalnik natisne list z besedilom v 1,2 sekunde. Koliko listov natisne v 5 minutah?

8. Ko smo odšli na sprehod, je ura kazala 10 ur 24 minut 25 sekund. Ob vrnitvi je ura kazala 13 ur 2 minuti 30 sekund. Koliko časa smo bili na sprehodu? Rezultat zapiši v sekundah.

9. Zjutraj kaže ura 7 ur 15 minut in 0 sekund. Koliko bo ura čez 1240 sekund?

10. Približno kolikokrat na dan vdihneš zrak?

MERJENJE MASE11. V človeškem telesu predstavlja okoli 70 odstot-

kov mase voda. Koliko kilogramov vode vsebuje telo 60-kilogramskega človeka?

12. Uredi mase od največje do najmanjše: 20 dag; 0,15 kg; 220 g; 200 cg; 3000 mg.

13. Ko smo na tehtnico postavili 85 kroglic, je poka-zala 51 gramov. Kolikšna je masa petih kroglic?

14. V posodo, ki ima maso 1 kilogram, smo dali 40 dag moke, 20 g sladkorja, 2 g soli, 2 dag kvasa in 100 g vode. Sestavine smo premešali s kuhal-nico. Kuhalnico, na katero se je žal prijelo nekaj mešanice, smo odložili v lijak, posodo z mešani-co pa na tehtnico, ki je pokazala 1538 gramov. Koliko gramov mešanice se je prijelo na kuhal-nico?

15. Naredili smo si odličen sendvič, za katerega smo porabili: 0,3 kg francoske štruce, 5 dag sira, dve rezini kumaric, ki sta skupaj tehtali 30 g, 120 g paradižnika, 5-gramski list zelene solate in 10 g smetanovega namaza. Koliko je tehtal ta sendvič?

POVPREČNA VREDNOST16. Kolikšna je povprečna vrednost dolžin: 226 cm;

233 cm; 241 cm; 228 cm; 232 cm?

17. Tim je štirikrat izmeril čas padanja kroglice. Nje-gove meritve so bile 0,98 s; 1,02 s; 0,99 s; 0,97 s. Izračunaj povprečno vrednost časa padanja kro-glice.

18. Debelina prvega in drugega telefona znaša 9,0 mm. Kolikšna je debelina tretjega telefona, če je povprečna debelina vseh treh telefonov 8,5 mm?

19. Kolona vozil je dolga dva in pol kilometra. Koliko vozil je v koloni, če privzameš, da je povprečna dolžina vozila 4 m in povprečen razmik med av-tomobili 1 meter?

20. Izračunaj povprečno starost članov vaše družine. Rezultat zaokroži na leto natančno.

27

8

Samostojni delovni zvezek Fizika 8 odlikujejo:

• sodoben in izviren koncept, ki v središče učnega procesa postavlja eksperimentalno delo v razredu in razumevanje fizikalnih pojavov v vsakdanjem življenju,

• pregledna zasnova vsebine s temeljnimi gradniki učne poti: - strnjeno razlagalno gradivo, - poskusi za samostojno in aktivno delo učenca pri pouku,- računske in načrtovalne naloge z rešitvami za uporabo in utrjevanje pridobljenega znanja, - strani za ponavljanje in utrjevanje znanja Kaj sem se naučil ter Zbirka nalog z rešitvami,- preglednice in obrazci,

• nazorno, sodobno in bogato slikovno gradivo,• spremljevalno interaktivno gradivo na izobraževalnih portalih www.ucimte.com in

www.ucimse.com

Dodatna gradiva:

8

Fizika 8Sašo Žigon, Matjaž Pintarič

Samostojni delovni zvezek s poskusiza fiziko v osmem razredu osnovne šole

Fizi

ka 8

— s

amos

tojn

i del

ovni

zve

zek

s po

skus

i

FizikaSamostojni delovni zvezek s poskusi za fiziko v osmem razredu osnovne šole

12,9

0 €

www.emka.si

www.mladinska.com

POSKUS

I ZA IZVEDBO PRI POUKU

ŠKatla s pripomočKi Za iZvedbo posKusov pri pouKu

www.sciencebox.eu

FIZ-8-SDZ-oprema-2016-izbrana.indd 1 05/02/16 14:59

fizika 8, samostojni delovni zvezek s poskusi

Documents