REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 38 00

F: 01 478 39 00

E: gfu.fu@gov.si

www.fu.gov.si

FINANČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR Projekt »Siva ekonomija«

Podrobnejši opis

3. izdaja, FEBRUAR 2017

2

KAZALO

Projekt »Siva ekonomija« ......................................................................................................... 1 1.0 OSNOVNO O PROJEKTU ................................................................................................. 3 2.0 REZULTATI ........................................................................................................................ 3 3.0 SHEME IN PRIMERI .......................................................................................................... 9

3.1 Nadzori blagajniškega poslovanja ................................................................................. 9

3.2 Odkrivanje in preprečevanje dela na črno .................................................................. 11

3

1.0 OSNOVNO O PROJEKTU Finančna uprava Republike Slovenije (oziroma prej Davčna uprava Republike Slovenije) od leta 2009 dalje opravlja aktivnosti v boju zoper sivo ekonomijo v okviru posebnega projekta oz. ciljno usmerjenih nadzorov, katerih cilji in naloge so:

povečanje učinkovitosti nadzora in povečanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti,

seznanjanje zavezancev preko medijev z aktivnostmi Finančne uprave RS na področju preprečevanja sive ekonomije,

sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi službami,

zagotavljanja enotnega in enakomernega izvajanja nadzora sive ekonomije na vseh uradih in

pripravi predlogov sprememb zakonodaje v smislu povečanja učinkovitost nadzora in preprečevanje sive ekonomije.

Finančna uprava RS izvaja nadzore za preprečevanje sive ekonomije pri:

registriranih davčnih zavezancih, ki opravljajo rizične dejavnosti in promet v celoti ne evidentirajo v poslovne knjige ali zaposlujejo delavce na črno, da se s tem izognejo plačilu davkov in prispevkov ter

neregistriranih zavezancih, predvsem pri fizičnih osebah, pri katerih se izvajajo nadzori nad kršitelji v skladu z določili Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Rezultati projektnega vodenja za obdobje od 1.1.2009 do 31.12.2016 so razvidni iz tabele v nadaljevanju.

2.0 REZULTATI

Projekt siva

ekonomija

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015 2016

Skupaj število

opravljenih nadzorov 1.530 2.524 2.207 1.598 4.954 3.537

3.455

7.967

Dodatno ugotovljene

davčne obveznosti, v

mio €

0,07 1,5 1,1 2,8 2,4 3,5

0,8

3,0

Na področju nadzora sive ekonomije finančna uprava vsako leto določi področja, ki jih

nadzoruje v okviru projektnega vodenja nadzorov. Ciljno nadzorujejo posamezna področja, kot

so gradbeništvo, taksi prevozi, storitvene dejavnosti ter druge dejavnosti, kjer se večino posluje

z gotovino.

V okviru projekta siva ekonomija so se v obdobju poročanja izvajali:

ukrepi odkrivanja in preprečevanje dela, zaposlovanja na črno in prepovedanega

oglaševanja,

nadzori v povezavi z 8. in 9. odstavkom 38. člena ZDavP-2,

ukrepi z uporabo pooblastil prepovedi opravljanja dejavnosti,

nadzori dajatev z metodo ocene davčne osnove in ACL inšpiciranje,

nadzori blagajniškega poslovanja,

preventivno delovanje, ogledi na terenu in pridobivanje podatkov v sodelovanju z

mobilnimi oddelki,

akcije z ostalimi inšpekcijskimi službami v okviru regijskih koordinacij inšpekcij.

4

Cilj tovrstnih nadzorov je spodbujanje in povečanje prostovoljnega plačevanja davčnih

obveznosti.

V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni rezultati tovrstnih nadzorov:

Leto 2014

V letu 2014 je bilo opravljenih 3.537 nadzorov. V nadzorih so bile ugotovljene nepravilnosti in

dodatno odmerjene davčne obveznosti v višini 3.527.631,08 EUR. Ugotovljenih je bilo tudi za

651.126,80 EUR drugih posrednih učinkov, samoprijave pa so bile prejete v višini 76.586,34

EUR. V okviru projekta je bilo izdanih 722 odločb (odločbe o odmeri in odločbe o ugotovitvi

nepravilnosti). Od tega je bilo 3077 nadzorov opravljenih pri mikro in od mikro manjših

zavezancih, 110 pri malih zavezancih, 29 pri srednjih zavezancih, 14 pri velikih zavezancih in

307 pri fizičnih osebah.

Poleg navedenega je bilo v okviru projekta siva ekonomija v letu 2014 s strani mobilnih

oddelkov izvedenih skupaj 5.517 nadzorov in drugih preventivnih aktivnosti, ki se pretežno

nanašajo na nadzore dela in zaposlovanja na črno, ostale aktivnosti, ki pa so bile ciljno

usmerjene, so se izvajale na naslednjih področjih: gradbeništvo, sejmi in stojnice ter obravnava

prijav v povezavi z neizdanimi računi oz. nepravilnostmi na računih.

V 868 inšpekcijskih nadzorih, od skupno 3.537 zaključenih nadzorov, opravljenih s strani

finančnih inšpektorjev v letu 2014, kar predstavlja 24,5-odstotni delež nadzorov, je bilo

ugotovljenih 1.289 kršitev zakonodaje. V 43% gre za kršitve ZDavP-2, 50% predstavljajo kršitve

ZDDV-1, pri 3% gre za kršitve ZFU, 4% pa sodijo med kršitve ostale zakonodaje (ZPDZC-1,

ZDDPO-1, ZDMV, ZDoh itd.).

V okviru projekta je bilo v letu 2014 v prekrškovnih postopkih izdanih 3.475 plačilnih nalogov in

1.488 odločb o prekršku.

Leto 2015

V letu 2015 je bilo opravljenih 3.455 nadzorov. V nadzorih so bile ugotovljene nepravilnosti in

dodatno odmerjene davčne obveznosti v višini 811.118 EUR. Ugotovljenih je bilo tudi za

2.702.742 EUR drugih posrednih učinkov.

V letu 2015 je bilo v 951 nadzorih, od skupno opravljenih 3.455, kar predstavlja 27,5 % delež

nadzorov s kršitvami, ugotovljenih 1329 različnih kršitev zakonodaje.

Leto 2016

V letu 2016 je bilo opravljenih v okviru projekta siva ekonomija 7.967 nadzorov. V nadzorih so

bile ugotovljene nepravilnosti in dodatno odmerjene davčne obveznosti v višini 3.008.791 EUR,

kar predstavlja indeks 371 v primerjavi z letom 2015.

V letu 2016 je bilo v 1924 nadzorih, od skupno opravljenih 7.967 nadzorov, kar predstavlja

24,14 % delež nadzorov s kršitvami, ugotovljenih 2822 različnih kršitev zakonodaje.

Ukrepi z uporabo pooblastila prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenja

V postopkih nadzora je Finančna uprava RS izvajala tudi ukrepe začasne prepovedi opravljanja

dejavnosti. V letu 2014 so inšpektorji pooblastila začasne prepovedi opravljanja dejavnosti

5

uporabili v 52 primerih, od tega največ v projektu siva ekonomija, in sicer v 50 primerih. V letu

2015 je bilo v ciljno usmerjenih nadzorih sive ekonomije ta ukrep uporabljen v 22 primerih. V

letu 2016 sta bila ukrepa začasne prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenja uporabljena v

75 primerih, od tega v projektu siva ekonomija v 43 primerih.

Ta ukrep je bil največkrat uporabljen pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost restavracij in gostiln,

strežbe pijač, okrepčevalnic, trgovin na drobno in pekarn.

Pooblastilo se je uporabilo v primerih zaznave oz. suma davčnih kršitev, v katerih je potrebno

za ugotovitev dejanskega stanja in pravilne obdavčitve na kraju samem zavezancu za davek

prepovedati opravljati dejavnost. Omenjeno se lahko opravi le z uporabo pooblastila prepovedi

opravljanja dejavnosti. Do uveljavitve Zakona o finančni upravi - ZFU je lahko inšpektor

prepovedal opravljanje dejavnosti do 3 dni. Od 1. 8. 2014 je na podlagi določb 37. člena ZFU

določeno, da lahko inšpektor prepove opravljati dejavnost in opravi zapečatenje do odprave

nepravilnosti. Finančna uprava lahko prepove opravljanje dejavnosti in zapečati prostore,

predmete in dokumente, v primeru najhujših kršitev tudi do odprave nepravilnosti. Prepoved

opravljanja dejavnosti je eden od strožjih ukrepov, kar pomeni, da ga uporabimo le, ko je to

nujno potrebno zaradi dokazovanja, zavarovanja dokazov, preprečitve nadaljnjih kršitev ali

odpravo nepravilnosti. Pred tem je potrebno opraviti druge aktivnosti in uporabiti druga

pooblastila, ki jih daje zakon.

Nadzor po določbah 38. člena ZDavP-2

V okviru gotovinskega poslovanja se opravljajo tudi nadzori po 38. členu ZDavP-2, v katerih

finančna uprava preverja ustreznost programske opreme in elektronskih naprav za izdajanje

računov pri gotovinskem poslovanju v smislu izvajanja zahtev osmega in devetega odstavka 38.

člena ZDavP-2.

V letu 2014 je bilo opravljenih 1.579 tovrstnih inšpekcijskih nadzorov. Finančni inšpektorji v

poslovnih knjigah opravljajo naknadne preveritve, ali so izdani računi v izvirnem zapisu zajeti v

poslovne knjige in davčne obračune (aktivnosti prikritega fotografiranja računov). Pri tem so bili

v 98 primerih (od tega v 65 primerih pri s.p.p. in v 33 pri pravnih osebah) ugotovljeni posebno

hudi davčni prekrški, kar predstavlja 5,9 % nadziranih zavezancev, za katere je predpisana

globa za fizične osebe z dejavnostjo od 20.000 EUR dalje in za pravne osebe od 50.000 EUR

dalje. Nepravilnosti se nanašajo na brisanje postavk na računih in ne predložitev podatkov o

izdanih računih v predpisani elektronski obliki. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri zavezancih,

ki opravljajo dejavnost: restavracij, gostiln, strežbe pijač, trgovine, slaščičarn, peke kruha,

peciva in taksi dejavnost

Nadzor dela na črno - ZPDZC

Od 1. 1. 2014 do 17. 8. 2014 je bilo opravljenih 100 nadzorov dela na črno po ZPDZC in izdanih

43 odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti, od katerih jih je 27 bilo izdanih v okviru projekta

siva ekonomija. V tem obdobju smo prejeli tudi 554 prijav iz naslova dela na črno.

Nadzor po določbah ZPDZC-1

Od 18. 8. 2014 se je začel uporabljati nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno-

ZPDZC-1, po katerem je FURS pridobila večja pooblastila glede nadzora dela in zaposlovanja

na črno ter oglaševanja.

Leto 2014

V obdobju od 18. 8. do 31. 12. 2014 je bilo opravljenih 4.847 aktivnosti nadzora dela in

zaposlovanja na črno, od tega 1719 dela na črno ter 2.988 zaposlovanja na črno in 140

prepovedanega oglaševanja. V istem obdobju je bilo v nadzorih izdanih 58 odločb, s katerimi je

bilo prepovedano opravljanje dela ali dejavnosti na črno in 20 odločb, s katerimi je bilo

6

prepovedano delo posameznikom zaradi kršitev zaposlovanja na črno. Izvedenih je bilo 249

prekrškovnih ukrepov in izrečenih glob v višini 262.544,00 evrov. V šestih primerih so bili podani

tudi obdolžilni predlogi (fizične osebe – tujci), v večini primerov pa je bilo tudi odvzeto blago.

V tem obdobju smo zaznali tudi povečano število prijav iz naslova dela in zaposlovanja na črno.

Prejeli smo 2047 prijav, od tega se je na delo na črno nanašalo 1223 prijav, na zaposlovanje

726 prijav in na oglaševanje 98 prijav. V nadzoru je bilo obravnavanih 1117 prijav (v okviru

aktivnosti mobilnih oddelkov in aktivnosti finančnih inšpektorjev).

Leto 2015

V obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 so finančni inšpektorji opravili 1.801 nadzorov po

ZPDZC-1 in v 702 primerih ugotovili kršitve po ZPDZC-1, kar predstavlja 39 % delež nadzorov s

kršitvami. V istem obdobju je bilo v nadzorih izdanih 78 odločb, s katerimi je bilo prepovedano

opravljanje dela ali dejavnosti na črno in 61 odločb, s katerimi je bilo prepovedano delo

posameznikom zaradi kršitev zaposlovanja na črno.

Leto 2016

V letu 2016 so bile aktivnosti na področju sive ekonomije namenjene preprečevanju dela in

zaposlovanja na črno, tako s preventivnimi, kot tudi nadzornimi ukrepi v tveganih dejavnostih. V

letu 2016 je bilo s strani vseh nadzornikov (mobilnih oddelkov in inšpektorjev) opravljenih

10.965 nadzorov, od tega 2.355 nadzorov dela na črno, 8.281 nadzorov zaposlovanja na črno

in 329 nadzorov nedovoljenega oglaševanja. Od tega so finančni inšpektorji opravili skupaj

1.613 nadzorov, od tega 307 nadzorov dela na črno, 1.303 nadzorov zaposlovanja na črno in 3

nadzore nedovoljenega oglaševanja.

V okviru nadzorov po ZPDZC-1 je bilo ugotovljenih 1.482 sumov kršitev ter izdanih 314 odločb,

s katerimi je bilo prepovedano opravljanje dela in dejavnosti na črno in delo posameznikom

zaradi kršitev zaposlovanja na črno. Izvedenih je bilo 1.978 prekrškovnih postopkov, v katerih je

bilo izdanih 1.540 odločb in 611 opominov, skupen znesek izrečenih glob je znašal 2.978.433

evrov. V 13 primerih je bil na sodišče podan obdolžilni predlog, podanih je bilo 17 kazenskih

ovadb in eno naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno.

Za delo na črno so kršitve najpogosteje ugotovljene v dejavnosti gradbeništva, trgovine,

vzdrževanja in popravila motornih vozil, gostinski dejavnosti ter v drugih storitvenih dejavnostih.

Pri zaposlovanju na črno so kršitve najpogostejše v dejavnosti gradbeništva, prometa in v

drugih storitvenih dejavnostih.

Vključitev mobilnih oddelkov

Na področju sive ekonomije se aktivnosti izvajajo tudi z vključitvijo mobilnih oddelkov. Nadzorne

aktivnosti mobilnih oddelkov so v okviru nadzorov FURS usmerjene predvsem v zaznavanje

dejanskega stanja na terenu, zbiranju in preverjanju informacij in opravljanju posameznih dejanj

v upravnem postopku. Aktivnosti mobilnih oddelkov predstavljajo pomemben segment pri

odkrivanju in zmanjševanju obsega nepravilnosti, posebej na področju boja zoper sivo

ekonomijo in v okviru le-tega v boju zoper delo in zaposlovanje na črno ter na področju nadzora

gotovinskega poslovanja.

V mesecu oktobru 2014 so bili v javnosti napovedani nadzori svečarjev, cvetličarjev, vrtnarjev in

vulkanizerjev, saj je po izkušnjah iz preteklega leta opisan način obveščanja javnosti vplival na

dvig prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Gre za dejavnosti, ki so bile na podlagi izkušenj iz

preteklih let opredeljene kot tvegane, poleg tega pa se v teh dejavnosti pretežno posluje z

gotovino, kar pa predstavlja prav tako tveganje na področju sive ekonomije.

Nadzori na sejmih in stojnicah

7

V sklopu predhodno navedenih aktivnosti je Finančna uprava RS v sodelovanju z mobilnimi

oddelki (v nadaljevanju MO) že aprila 2014 pričela s preventivnimi aktivnostmi prodajalcev na

sejmih in pri organizatorjih sejmov, od julija do decembra 2014 dalje pa so poostrene nadzore

na sejmih in stojnicah opravljali tudi finančni inšpektorji. Finančna uprava se je udeležila tudi

koordinirane akcije s tržnim inšpektoratom.

Prodaja na sejmih poteka izključno gotovinsko, iz že opravljenih nadzorov v preteklosti pa je

prodaja na sejmih opredeljena kot tvegana dejavnost predvsem zaradi zaznanih nepravilnosti,

kot so:

- neizdaja računov;

- izdani računi ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov;

- prodaja se opravlja brez ustreznih dovoljenj oz. soglasja za prodajo;

- prodajalci plačujejo stojnice organizatorjem v gotovini, za kar ne prejmejo računa;

- sum zaposlovanja na črno.

MO so v obdobju od aprila do decembra 2014 opravili 330 preventivnih obiskov prodajalcev na

sejmih in stojnicah, kjer so prodajalce seznanili z obveznim izdajanjem računov in jih opozorili

na izpolnjevanje določb 8. odstavka 38. člena ZDavP-2. V ta namen so delili tudi zgibanki

»Pošteno plačujmo davke - uporabljajmo ustrezno računalniško opremo za izdajanje računov«

ter »Obvestilo o prostovoljnem plačevanju davčne obveznosti«, s katerim smo davčne

zavezance želeli seznaniti o njihovih dolžnostih in obveznostih, ki prispevajo k prostovoljnemu

izpolnjevanju davčnih obveznosti.

Finančni inšpektorji so od julija do decembra 2014 opravili 227 nadzorov na sejmih in stojnicah

pri prodajalcih z namenom preveritve izdajanja računov in blagajniškega poslovanja. Z

uveljavitvijo ZPDZC-1, to je od 18. 8. 2014 dalje, pa so se izvajali tudi nadzori dela in

zaposlovanja na črno.

Z nadzori sejmov in stojnic je bilo ugotovljenih 60 kršitev pri 44 zavezancih za davek, kar

predstavlja 19 % nadziranih zavezancev. Nepravilnosti se nanašajo predvsem na kršitev določil

ZDavP-2 in ZDDV-1 (ni zagotovljeno, da bi bil račun izdan, računi ne vsebujejo vseh

predpisanih podatkov, zavezanci ne hranijo poslovnih knjig ali jih ne vodijo na način, ki bi

zagotavljal podatke za ugotovitev davčne obveznosti).

Nadzori pri cvetličarjih, vrtnarjih in svečarjih

Finančna uprava RS je na področju sive ekonomije kot eno izmed rizičnih dejavnosti opredelila

tudi dejavnost cvetličarstva, vrtnarstva in svečarstva, in sicer na podlagi opravljenih nadzorov iz

preteklih let in glede na področje, kjer se posluje pretežno z gotovino. Skupno je bilo opravljenih

394 nadzorov, opravljeni pa so bili predvsem v drugi polovici oktobra in v začetku novembra

2014 zaradi vpliva sezonskega značaja (prodaja sveč in aranžmajev ob 1. novembru).

Finančna uprava je z nadzori preverjala izdajanje računov z uporab metode navideznih

nakupov, ustrezno evidentiranje prometa in blagajniško poslovanje. Posebna pozornost je bila

namenjena tudi nadzoru nad zaposlovanjem in delom na črno, selektivno pa se je opravljal tudi

nadzor na področju posameznih uredb o okoljskih dajatvah.

Ugotovljenih je bilo 31 kršitev pri 30 zavezancih, kar pomeni, da so nepravilnosti bile

ugotovljene v 7 % opravljenih nadzorov.

Najpogostejše kršitve so bile:

- zaposlovanje na črno in kratkotrajno delo po ZPDZC-1 (5. člen),

- ne vodi se poslovnih knjig na način, da bi zagotovil podatke za ugotovitev davčne

obveznosti po ZDavP-2 (31. člen),

8

- izdani računi ne vsebujejo predpisanih podatkov, neizdaja računov po ZDDV-1 (81., 82.

in 83. čl.).

Ciljni nadzori, ki so bili v dejavnosti svečarstva, cvetličarstva in vrtnarstva opravljeni v preteklih

letih, predvsem pa v letu 2013, so vplivali na dvig prostovoljnega izpolnjevanja davčnih

obveznosti. Gre za dejavnosti, ki so bile na podlagi preteklih izkušenj opredeljene kot tvegane,

saj so se nepravilnosti ugotavljale v skoraj 40 % vseh nadzorov. V letu 2013 so bile

nepravilnosti ugotovljene v slabih 6 % opravljenih nadzorov, v letu 2014 pa v 7 % opravljenih

nadzorov.

Nadzori pri vulkanizerjih

Eno izmed področij, v katerih je Finančna uprava RS opravljala ciljne nadzore, je tudi dejavnost

vulkanizerjev. V mesecu oktobru in novembru 2014 je bilo opravljenih 214 nadzorov pri

zavezancih, ki opravljajo navedeno dejavnost. Nadzori so bili predhodno napovedani tudi v

medijih.

Finančna uprava je z nadzori preverjala izdajanje računov z uporabo metode navideznih

nakupov, ustrezno evidentiranje prometa in blagajniško poslovanje. Posebna pozornost je bila

namenjena tudi nadzoru zaposlovanja in dela na črno, selektivno pa se je opravljal tudi nadzor

na področju posameznih uredb o okoljskih dajatvah in nadzor namenske uporabe goriva v

prevoznih sredstvih in delovnih strojih zavezancev.

Kršitve predpisov so bile ugotovljene v sedmih primerih, kar predstavlja 3 % nadziranih

zavezancev. Nepravilnosti so bile ugotovljene iz naslova zaposlovanja na črno. V posameznih

primerih so bili zaznani tudi sumi kršitev dela po podjemnih pogodbah, ki so imele elemente

delovnega razmerja, zato so bili primeri odstopljeni v reševanje Inšpektoratu za delo.

Tudi dejavnost vulkanizerjev je bila na podlagi izkušenj iz preteklih let opredeljena kot tvegana,

saj so se nepravilnosti v letu 2012 ugotavljale v več kot 50 % vseh opravljenih nadzorov. V letu

2013 so bile nepravilnosti ugotovljene v 13 % nadziranih zavezancev, v letu 2014 pa so bile

nepravilnosti ugotovljene v slabih 3 % nadzorov.

Nadzori v gradbeništvu

S strani MO je bilo od aprila do novembra 2014 na gradbiščih opravljenih 430 nadzorov. Naloga

MO je bila pridobivanje podatkov in informacij o izvajalcih gradbenih ter obrtniških del na

naključnih gradbiščih in deloviščih. Poleg navedenega pa so MO delovale tudi informativno, in

sicer so na terenu vročali zgibanke »Pošteno plačujmo davke« in »Obvestila o prostovoljnem

plačevanju davčnih obveznosti«.

Namen teh aktivnosti je bil predvsem preventivne narave, kar pomeni, da se nadzorni organ

pojavi na terenu. Poleg preventivnega delovanja pa so MO na terenu pridobili uporabne

podatke za nadaljnje aktivnosti pri individualno obravnavanih zavezancih (npr. zavezanec ima

blokiran TRR in nima nobenih prilivov, na terenu pa se je ugotovilo, da dejavnost opravlja itd.).

Od 18. 8. 2014 dalje, ko je Finančna uprava RS pridobila večje pristojnosti nadzora po ZPDZC-

1, pa so bili v okviru teh nadzorov ugotovljeni tudi trije primeri kršitev dela in zaposlovanja na

črno.

Obravnava prijav – neizdajanje računov

MO so do konca leta 2014 obravnavali 618 prijav iz evidence prejetih prijav, ki so bile na

Finančno upravo prejete v prvi polovici leta 2014. Prejete prijave so se nanašale na

nepravilnosti pri izdajanju računov oz. na nepravilnost glede vsebine računov. MO so obiskovali

male in mikro zavezance, pri katerih je šlo za manjše fiskalne prijave s področja sive ekonomije.

9

Namen obiskov je bil preventivne in informativne narave, in sicer kot prisotnost na terenu in

informiranje o negativnih posledicah, ki jih prinaša nespoštovanje davčnih predpisov in

pričakovanje pozitivnega rezultata (obveščanje o institutu samoprijave), tako na strani

zavezancev kot kupcev, da s svojimi dejanji pripomorejo h korektnemu izpolnjevanju davčnih

obveznosti in obvladovanju sive ekonomije.

V letu 2015 in 2016 je FURS v boju zoper sivo ekonomijo sodeloval v koordiniranih akcijah

nadzorov z različnimi inšpekcijskimi službami, predvsem na področju nadzora nad gotovinskim

poslovanjem, s poudarkom na izdajanju računov in evidentiranjem prometa v poslovne knjige,

kot tudi na področju odkrivanja dela in zaposlovanja na črno. V nadaljevanju izpostavljamo

nekaj dejavnosti, pri katerih so bili izvedeni nadzori: - na tržnicah in turističnih kmetijah, - v pekarnah, - dopolnilne dejavnosti na kmetijah - gostinska dejavnost na turističnih kmetijah, športne

storitve (s poudarkom na Soči in Savi), - prodaja sezonskega sadja, - pri prodajalcih lesa, - pri prevoznikih, ki opravljajo prevoze potnikov v cestnem prometu, - pri gostinski dejavnosti, - pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost zakola živali.

3.0 SHEME IN PRIMERI

3.1 Nadzori blagajniškega poslovanja Zelo velik poudarek je bil dan nadzoru blagajniškega poslovanja ter poslovnih knjig in dokumentacije pri tistih zavezancih, ki pretežno poslujejo z gotovino. Najbolj pogosto ugotovljene nepravilnosti so:

ugotovljene razlike med evidentiranimi prihodki in gotovino v blagajni,

brisanje računov ali posameznih postavk na računih,

nepravilno vodenje evidenc o nabavi in prodaji pijač,

onemogočanje dostopa in vpogleda v podatke elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc,

neizdajanje računov, nepravilnosti obračunavanja DDV oz. neevidentiranje prihodkov,

nepravilnosti pri obračunu davčnih odtegljajev,

nepravilnosti v zvezi z izdanimi računi iz vezane knjige računov (VKR)

Neizdajanje in brisanje računov Pri zavezancu za davek – pravni osebi, ki opravlja gostinske storitve, je bil opravljen predhodni davčni inšpekcijski nadzor poslovnih knjig in dokumentacije – navzkrižna kontrola računov, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, in sicer je zavezanec za davek izdane račune gostom samo delno zajel v iztržku, saj je promet na računih delno storniral, tako da so glasili na nižje zneske. Gostinska dejavnost se je opravljala v lokalu, ki je odprt razen nedelje vsak dan, ob vikendu do 3.00 ure zjutraj. Poleg strežbe pijače in občasno sendvičev, je zavezanec za davek prirejal tudi nastope raznih glasbenih skupin. Zaradi ugotovitev, da je zavezanec za davek »prirejal« oz. brisal promet, je davčni organ uvedel davčni inšpekcijski nadzor DDPO in DDV za leto 2011 in 2012. Davčni organ je v postopku za določen dan ugotovil, da je bilo kar 55 % računov takih, na katerih je bil naveden samo en artikel. V nočnih urah je takih računov izdal kar 68 %. Za isti dan je bilo tudi ugotovljeno, da v urah po polnoči kar 3 ure ni bil izdan noben račun, čeprav je bil lokal odprt. Tudi v drugih dneh, predvsem ob koncih tedna, je bila situacija podobna. Ugotovljeno je bilo, da davčna napoved oziroma obračun davka od dohodkov pravnih oseb temelji na

10

neresničnih in nepravilnih podatkih (napovedani prihodki v obračunu niso izkazani v višini dejansko evidentiranih zneskov preko registrske blagajne), s čimer je bil izpolnjen pogoj za oceno davčne osnove po 68. členu ZDavP-2. Ugotovljen je bil delež neevidentiranega prometa v višini 53,62 % (s primerjavo računov, izdanih gostom in računov, zajetih na registrskem traku zavezanca za davek) in na tej osnovi opravljena ocena prihodkov in DDV. Dodatno je bil v odmerni odločbi obračunan davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost v višini 68 tisoč evrov.

Neevidentiranje prihodkov Davčno inšpekcijski nadzor je bil opravljen na podlagi prijave in pobude Specializiranega državnega tožilstva v okviru specializirane preiskovalne skupine, zaradi suma kaznivih dejanj po določbah KZ-1, ter na podlagi zasežene dokumentacije in podatkov, ki jih je na podlagi zahtevkov po 39. členu ZDavP-2 pridobil davčni organ. V davčnem inšpekcijskem nadzoru je davčni organ ugotovil izrazito nesorazmerje med prihodki iz gostinskih storitev ter odhodki. Koeficienti pribitka niso bili sorazmerni napovedanim stroškom materiala. Navedeno je pomenilo obstoj pogojev za delno cenitev davčne osnove na podlagi 68. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, in sicer iz razlogov, da so davčni obračuni davka od dohodkov pravnih oseb za leta 2009, 2010 in 2011 temeljili na nepravilnih podatkih, ker napovedani prihodki niso sorazmerni napovedanim odhodkom. Na podlagi poslovne dokumentacije, s pomočjo računalniškega programa ACL ter predloženih podatkov je bilo v nadzoru ugotovljeno, da je zavezanec za davek izdajal nesorazmerno veliko računov samo za pogrinjke, izdajal račune le za en artikel in ni vodil materialnih evidenc, ki so predpisane z davčno zakonodajo. Davčni organ je zaradi navedenega ter primerljivosti vrste ponudbe ter cen v treh restavracijah s hrano in pijačo v vseh treh inšpiciranih davčnih obdobjih posebej primerjal koeficiente pribitkov, kot razmerij med izkazanimi prihodki in stroški materiala za tri gostinske obrate – restavracije. Iz navedenih primerjav je bilo ugotovljeno, da je bil koeficient pribitka v največjem gostinskem obratu zavezanca, v primerjavi z izkazanima koeficientoma pribitka v drugih dveh gostinskih obratih, bistveno nižji. Davčni organ je z izračunanim poprečnim koeficientom med prihodki iz naslova hrane in pijače ter stroški iz naslova nabave hrane in pijače povečal prihodke v gostinskem lokalu z najnižjim pribitkom. Ker je bilo v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da zavezanec za davek ni evidentiral vseh doseženih prihodkov za opravljen promet gostinskih storitev v gostinskih lokalih, je od razlike nenapovedanih prihodkov v letih 2009, 2010 in 2011, dodatno obračunal DDV, in sicer za hrano po nižji stopnji 8,5 % in za pijačo po splošni 20 % stopnji. Davčni organ je v konkretnem davčnem inšpekcijskem nadzoru dodatno ugotovil davčne obveznosti v višini 340 tisoč evrov (davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost), nadzor je bil opravljen za leti 2009, 2010 in 2011.

Neevidentiranje prihodkov in knjiženje »fiktivnih računov« Pri zavezancu za davek – pravni osebi je bil uveden davčni inšpekcijski nadzor na podlagi prijave zaradi neevidentiranja prihodkov. Pravna oseba je po telefonu opravljala prodajo, na način, da je kupcem dostavila pošiljko blaga preko Pošte Slovenije, kupci pa so blago plačali po povzetju na Pošti. FURS je na podlagi pridobljenih podatkov in dokumentacije od Pošte in zastopnika pravne osebe ugotovil, da je pravna oseba kupcem izdajala račune z isto zaporedno številko, v poslovne knjige pa evidentirala samo en račun, oziroma računov sploh ni izdajala ali pa teh ni evidentirala v poslovne knjige, zaradi česar je v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: obračun DDPO) prenizko izkazala prihodke za 35.000 evrov, kar predstavlja 69% prihodkov in posledično ni obračunala DDV od prodaje blage v višini 6.000 evrov. Dodatno je bilo v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da je pravna oseba v poslovne knjige evidentirala »fiktivne račune«, tako izdane, kot prejete od povezane osebe po 16. členu Zakona o davku od dohodka pravnih oseb – ZDDPO-2. S takšnim načinom evidentiranja fiktivnih računov je v obračunu DDPO

11

umetno povečala prihodke in istočasno znižala davčno osnovo, kar je imelo za posledico premalo obračunan davek od dohodkov pravnih oseb.

3.2 Odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno Finančna uprava je v primerih, kadar je bilo pri fizičnih osebah ugotovljeno delo na črno, izdala odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti. V primerih, ko je bilo ugotovljeno zaposlovanje na črno, pa je izdala odločbo, s katero je prepovedala opravljanje dela posamezniku, ki je zaposlen na črno, razen v primeru, ko je nepravilnost bila odpravljena pred izdajo odločbe. Delo na črno

V nadzorih dela na črno so pogosto ugotovljene naslednje nepravilnosti:

posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela,

pravni subjekt opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu oz. samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register.

Delo na črno glasbenika Davčni organ je v okviru inšpekcijskega nadzora kršitve 3. člena ZPDZC ugotovil, da je X f.o. kot glasbenik opravljal dejavnost, katere pa ni imel vpisane v ustrezni register. Glede opravljanja omenjene dejavnosti je bilo ugotovljeno, da je X f.o. nastopal kot član glasbene skupine. Člani te glasbene skupine so deloma prejeli plačila v obliki avtorskih honorarjev izplačanih s strani treh različnih samostojnih podjetnikov, za nekatere primere pa je bilo ugotovljeno, da nastopi niso bili opravljeni v okviru nobene registrirane dejavnosti in da v teh primerih tudi dohodki od glasbenih nastopov niso bili prijavljeni pri davčnem organu. Iz zbranih podatkov izhaja, da je glasbena skupina, katere član je bil tudi X f.o., nastopila v okviru neregistrirane dejavnosti in sicer na več glasbenih nastopih, za katere je zaračunavala od 400 do 700 EUR. Davčni organ je na podlagi zbranih podatkov ugotovil, da je član glasbene skupine, X f.o. opravljal dejavnost glasbenih nastopov (po Standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščeno pod šifro 90.010 – Umetniško uprizarjanje), vendar pa opravljanje te dejavnosti ni registriral oz. priglasil pristojnemu organu. Opravljanje takšnega dela se po določilih 5. alineje 1. odstavka 3. člena ZPDZC šteje za delo na črno.

Delo na črno v gostinski dejavnosti V nadzoru je bilo ugotovljeno, da je posameznik opravljal dejavnost gostinstva s ponudbo hrane in pijače v gostinskem obratu, opravljanje te dejavnosti pa ni registriral oz. priglasil pristojnemu organu. Opravljanje takšnega dela se po določilih 6. alineje 3. člena ZPDZC-1 šteje za delo na črno. Ugotovljeno je bilo, da je posameznik v preteklosti posloval kot samostojni podjetnik, nekaj mesecev pred ugotovitvijo dela na črno pa je bila dejavnost samostojnega podjetnika po uradni dolžnosti izbrisana. Prodaja po pošti in internetu brez ustrezne registracije, nedovoljeno oglaševanje Fizična oseba je opravljala pridobitno dejavnost trgovine na drobno po pošti oz. internetu, čeprav dejavnosti ni imela vpisane v ustrezni register, kar se šteje za delo na črno. Poleg tega pa je delo na črno tudi nedovoljeno oglaševala, saj v skladu s 6. členom ZPDZC-1 ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in v drugih elektronskih medijih oz. na drug način, ki je dostopen javnosti, če posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno po določbah ZPDZC-1. Prodaja jagod in marelic v sklopu osebnega dopolnilnega dela Fizična oseba je imela priglašeno osebno dopolnilno delo (v nadaljevanju ODD), za dela iz Priloge 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu in sicer za dela pod točko B3, na podlagi katere bi lahko v okviru ODD nabirala in prodajala gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki. V nadzoru pa je bilo ugotovljeno, da je fizična oseba prodajala jagode in marelice, ki pa

12

ne spadajo med gozdne sadeže in zelišča, zato jih tudi ne more prodajati v okviru ODD. Ugotovljeno je bilo, da je fizična oseba s prodajo jagod in marelic opravljala delo na črno, saj ni imela dejavnosti ustrezno priglašeno. Opravljanje dela na črno pa je po 3. členu ZDZC-1 prepovedano, zato ji je bila izdana odločba o prepovedi opravljanja dela na črno.

Zaposlovanje na črno

V nadzorih zaposlovanja na črno so pogosto ugotovljene naslednje nepravilnosti:

delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi

oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja oz. ga je predčasno odjavil iz

obveznega socialnega zavarovanja,

delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava,

na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni zavaroval v skladu z zakoni,

ki urejajo obvezna socialna zavarovanja,

posameznik, ki opravlja delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava, nima

izvoda pogodbe v času opravljanja dela pri sebi.

V zvezi z delom po podjemnih pogodbah se zaznavajo tudi sumi zlorab podjemnih pogodb v

nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), kar FURS odstopi pristojnemu inšpektoratu

za delo. Odkrite so tudi kršitve začasnega in občasnega dela upokojencev, kršitve pri

zaposlovanju tujcev, študentov in dijakov in kršitve v zvezi s kratkotrajnim delom.

Opravljanje dela peka brez pravne podlage (državljan tretje države)

V postopku nadzora zaposlovanja na črno je bila ugotovljena kršitev zaposlovanja na črno po 5.

členu ZPDZC-1, saj je fizična oseba, državljan Srbije, opravljal delo peka pri slovenskem

delodajalcu brez pravne podlage. V nadzoru je bilo ugotovljeno nezakonito zaposlovanje

državljana tretje države, kar predstavlja kršitev šeste alineje 1. odstavka 5. člena ZPDZC-1,

zato je bila v postopku izdana odločba, s katero se je prepovedalo opravljanje dela

posamezniku, ki je zaposlen na črno in izrečena sankcija za prekršek. Ker pa je državljan tretje

države nezakonito prebival v RS, smo o tem obvestili tudi Policijo.

Strežba pijače brez sklenjene pogodbe za delo in neprijava v obvezna socialna

zavarovanja

V gostinskem lokalu je bil opravljen nadzor zaposlovanja na črno, v katerem je bilo ugotovljeno,

da fizična oseba opravlja delo strežbe pijače brez sklenjene pogodbe za delo, prav tako pa jo

delodajalec ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, kar se po prvi alineji 1. odstavka 5. člena

ZPDZC-1 šteje za zaposlovanje na črno. Zato je bila v upravnem postopku izdana odločba o

prepovedi opravljanja dela posamezniku, ki je zaposlen na črno. Uveden je bil tudi prekrškovni

postopek, v katerem je bila delodajalcu izrečena sankcija v višini 5.000 evrov za prekršek

zaposlovanja na črno, prav tako pa delavcu v višini 500 evrov. Delodajalec je moral v skladu z

ZPDZC-1 z osebo, zaposleno na črno, skleniti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in

jo izročiti v treh dneh po tem, ko je nadzorni organ ugotovil zaposlitev na črno. Poleg tega pa je

moral poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno

najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela.

Čiščenje toaletnih prostorov brez ustrezne pogodbe

Pri nadzoru zaposlovanja na črno je bilo ugotovljeno, da je posameznik iz Bolgarije opravljal

delo čiščenja toaletnih prostorov na območju počivališča v Sloveniji, z delodajalcem slovensko

pravno osebo X d.o.o. pa ni imel sklenjene pogodbe civilnega prava, kar se po ZPDZC-1 šteje,

da je bil zaposlen na črno. V nadzoru je bila izdana odločba, s katero se je prepovedalo

opravljanje dela posamezniku, ki je bil zaposlen na črno. Proti kršiteljema je bil uveden tudi

prekrškovni postopek in izrečena globa.

13

Prodaja kozmetičnih izdelkov in prehranskih dopolnil s podjemno pogodbo, a brez

prijave v obvezna socialna zavarovanja

Fizična oseba je opravljala prodajo kozmetični izdelkov in prehranskih dopolnil na osnovi

sklenjene podjemne pogodbe z delodajalcem, samostojnim podjetnikom. V nadzoru je bilo

ugotovljeno, da delodajalec delavca ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, za kar se šteje,

da je bil zaposlen na črno. Druga alineja 1. odstavka 5. člena določa, da je prepovedano

zaposlovanje na črno, za kar se šteje tudi, če delodajalec omogoči delu posamezniku, s katerim

je sicer sklenil pogodbo civilnega prava, vendar ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.

Delodajalec je bil sankcioniran za prekršek z globo v višini 5.000 evrov.

Uporaba ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenja poslovnih prostorov

Tudi pri nadzorih dela in zaposlovanja na črno FURS uporablja ukrep prepovedi opravljanja

dejavnosti in zapečatenja poslovnih prostorov, dokumentacije in ostalih predmetov na podlagi

37. člena ZFU. V nadaljevanju so opisani primeri, pri katerih je bil uporabljen ukrep prepovedi

opravljanja dejavnosti in pečatenje:

- zavezanec, pri katerem je bil že večkrat opravljen nadzor dela na črno in mu je bila

izdana odločba o prepovedi opravljanja dela na črno ter v nadzorih ugotovljene še druge kršitve, katerih pa ni odpravil, temveč je nemoteno nadaljeval z opravljanjem gostinske dejavnosti;

- zavezanec, pri katerem so bile ugotovljene številne kršitve zakonodaje, med ostalimi tudi kršitev dela na črno, saj je opravljal dejavnost proizvodnje piva, katere ni imel vpisane v ustrezen register;

- zavezanec, ki je opravlja dejavnost taksista, pri katerem je bilo predhodno opravljenih več nadzorov in je bila ugotovljena vrsta nepravilnosti, med katerimi gre tudi za kršitve iz naslova zaposlovanja na črno, saj vozniki niso bili prijavljeni v socialna zavarovanja;

- zavezanec, ki je opravljal dejavnost prodaje telefonskih aparatov prek spletne strani. Zaradi ugotovljenih dlje časa trajajočih in ponavljajočih se kršitev različnih pravnih subjektov, ki so bili verižno ustanovljeni v ta namen in so že predhodno delovali in opravljali prodajo prek iste spletne strani, je bilo opravljeno zapečatenje in prepoved spletne domene na podlagi odredbe ponudniku storitev informacijske družbe. S takšnim načinom zapečatenja spletnih strani se je omejil dostop do spletne strani, ki jo je zavezanec uporabljal pri opravljanju dejavnosti, do odprave nepravilnosti.

Pridobitev odredbe o hišni preiskavi

FURS je ugotovil nepravilnosti iz naslova dela na črno na podlagi predhodno pridobljenih odločb

pristojnega sodišča o hišnih preiskavah.

V enem primeru je bilo na podlagi odredbe sodišča v hišni preiskavi ugotovljeno, da so trije

družinski člani, v zasebnih prostorih, nezakonito nadaljevali z opravljanjem gostinske dejavnosti,

kljub predhodno izdani odločbi o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti. V postopku so bili

zaseženi gostinska oprema, alkoholne in druge pijače, dokumenti in računi. Izkazalo se je, da je

kršitelj daljše obdobje opravljal neprijavljeno gostinsko dejavnost pod pretvezo, da gre za

nepridobitno dejavnost društva, ki naj bi bila namenjena samo članom društva.

V drugem primeru je FURS v nadzoru dela na črno ugotovil, da je fizična oseba na dvorišču

svojega doma, brez prijavljene oz. registrirane dejavnosti posameznikom prodajala cigarete. Na

podlagi zbranih informacij je pristojno okrajno sodišče izdalo odredbo za hišno preiskavo, v

kateri je bila odkrita večja količina tobačnih in farmacevtskih izdelkov.

V obeh primerih je bil podan obdolžilni predlog na okrožno sodišče zaradi kršitev ZPDZC-1,

ugotovljene so bile kršitve davčne in carinske zakonodaje.