Pogled s strani

Toma` Banovec - predsednik nadzornega sveta Slovenskih `eleznic

Nova smer

SP-11 Za u~inkovito in racionalno poslovanje

Intervju: Bla` Miklav~i~ - generalni direktor

Sistem bo deloval tehnolo{ko in poslovno enotno

Iz tujine

Dve stoletji razvoja podjetja Stinnes

Novaprogafebruar 2004

Zadnji dnevi lanskega leta so nam prinesli kar nekaj sprememb, kibodo v prihodnje bolj ali manj vplivale na delo na{ega podjetja.Vlada je konec decembra sprejela strate{ko vizijo Nova smer. S temje potrdila na{o dolgoro~no strate{ko usmeritev, vklju~no sstrate{kimi projekti, ki so gonilo nenehnih izbolj{av in `e ka`ejopozitivne u~inke. V skladu s strate{kim na~rtom Nova smer smoposlovali `e vse lansko leto. Njegovo pravilnost pa so `e prej potrdiliposlovni rezultati za leto 2003. Ti so na skoraj vseh podro~jih sklad-ni z na~rti, delno pa smo na{e visoko zastavljene cilje tudi presegli.Po pregledu prvih ocen leto{njega poslovanja pa lahko z zado-voljstvom ugotovim, da {e naprej poslujemo v skladu z na~rti.Poleg skrbi za ~im uspe{nej{e poslovanje podjetja, ki mora bitivedno na prvem mestu, smo lani naredili tudi ve~ pomembnihkorakov k preobrazbi Slovenskih `eleznic v sodobnej{e podjetje,sposobno uspe{nega konkuriranja na mednarodnem trgu`elezni{kih prevozov. Ta proces se bo nadaljeval letos z oblikovan-jem poslovno in tehnolo{ko unificiranega holdinga z mo~nopovezanimi jedrnimi dru`bami za potni{ki promet, tovorni prometin infrastrukturo.Tudi na tem podro~ju je vlada kot predstavnica na{ega lastnikasprejela dva pomembna sklepa. Sprejela je program kadrovskegaprestrukturiranja in v parlamentarno obravnavo poslala predlogzakona o poslovni sanaciji, ki je bistvenega pomena za nadaljnjipotek reorganizacije in oblikovanje dobrega {tartnega polo`ajaHoldinga Slovenske `eleznice v pogojih zaostrene mednarodnekonkurence. Od zakona pri~akujemo predvsem zagotovitev kapi-talske ustreznosti, likvidnosti in solventnosti Slovenskih `eleznic.Poslovodstvo si prizadeva, da bi dr`avni zbor zakon o poslovnisanaciji obravnaval ~im prej in nam omogo~il hiter in finan~no ure-jen prehod na novo organizacijsko strukturo ter nekatere nujneinvesticije, predvsem posodobitev voznega parka.Program kadrovskega prestrukturiranja je del na{ih strate{kih pro-jektov, ki `e potekajo intenzivno in v skladu s predvidenimi roki.Na{ cilj ostaja oblikovanje jasnih, preglednih in vitkih procesov delav vseh jedrnih dru`bah z dolo~itvijo dejansko potrebnega {tevilaizvajalcev. V sklopu tega programa bo potekalo veliko razli~nihdejavnosti, kot so prerazporejanje zaposlenih, njihova prekvali-fikacija in dokvalifikacija, pa tudi dolo~itev {tevila prese`nihdelavcev. Ti ukrepi bodo nujni, saj bomo le z njihovim uresni~evan-jem na{emu podjetju zagotovili zanesljivo prihodnost. Kadrovskareorganizacija, ki se je za~ela s programom sporazumnega opre-deljevanja prese`kov `e leta 2002, bo tudi vnaprej potekalapostopno in z velikim posluhom za re{evanje socialne problematikevsakega posameznega zaposlenega.Prilagajanje spremembam nikoli ni lahko, toda prepri~an sem, danam bo skupaj uspelo Slovenske `eleznice zapeljati na pravi tir, kinas bo odpeljal k novim poslovnim uspehom v zdru`eni Evropi. Tanaloga ne bo lahka in njeno uresni~evanje bo odvisno od vsakogarizmed nas. Zato se Vam iskreno zahvaljujem za poseben trud, ki gavsak na svojem delovnem vlagate v svoje vsakdanje delo. Le zizjemnimi prizadevanji vseh nas bomo lahko ~ez nekaj mesecev zzadovoljstvom gledali na minulo poslovno leto in se pripravljali nanove izzive.

Spo{tovane sodelavke,spo{tovani sodelavci!

Pogled s straniToma` Banovecpredsednik nadzornega sveta Slovenskih `eleznic

Nova smerVlada je 24. decembra lani potrdila Novo smerin sprejela program kadrovskega prestrukturi-ranja ter predlog zakona o poslovni sanacijiSlovenskih `eleznic. Oba dokumenta prina{ataveliko sprememb.

Nova smerSodelovanje s Trenitalio - italijanskim `elezni{-kim prevoznikom - zadnja leta dobro poteka. Zaosebni pogled nanj smo zaprosili generalnegadirektorja Trenitalie, Roberta Renona.

Nova smerGeneralni direktor Bla` Miklav~i~ je spregovorilo spremembah, ki nas ~akajo do konca leta, inteh res ni malo.

Iz tujineLogisti~ni velikan Stinnes ima za sabo `e skorajdve stoletji vzponov in padcev, danes pa je enovodilnih transportno-logisti~nih podjetij sploh inpoleg potni{kega prometa drugi mo~ni steberkoncerna Nem{kih `eleznic.

S@ so ljudjePredsednik Turisti~ne zveze Slovenije, dr. MarjanRo`i~, je prepri~an, da lahko njegova organizacijaskupaj s Slovenskimi `eleznicami naredi {e velikopozitivnega, seveda tudi ob posluhu dr`ave.

2378

1820

Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacijskokomuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94,telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zeleznice.si •

odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl •

tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio@ivkovi~, Marko Tancar, Mi{ko Kranjec, Ale{ Fev`er, Mirjam Kasteli~• tisk: Present d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 10.000izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisovne vra~amo.

Bralci in dopisniki, ne pozabite!Prihodnja {tevilka Nove proge izide 7. aprila. Prispevke zanjolahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 22. marca.

1UvodnikBla` Miklav~i~ generalni direktor Slovenskih `eleznic

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

2Pogled s straniToma` Banovecpredsednik nadzornega sveta Slovenskih `eleznic

Z zmernim optimizmom naprejNekaj mesecev je, odkar sempredsednik nadzornega svetaHoldinga Slovenske `eleznice, d.o. o. Ta ima {est ~lanov - dva stanotranja, {tirje smo zunanji.Zunanje ~lane je imenoval edinilastnik - Republika Slovenija, ki jozastopa vlada Republike Slo-venije. Pravila dolo~ajo, da sezaradi parnega {tevila ~lanov vprimeru, ko je glasovanje “neod-lo~eno”, upo{teva glas predsed-nika, ki tako dokon~no odlo~i.Kot je znano in razvidno iz zapis-nikov, v tak polo`aj {e nismopri{li. Verjamem, da ve~ina bral-cev pozna ureditev, ki dolo~arazmerja med nadzornim svetomin poslovodstvom ter drugimiorgani Holdinga Slovenske `e-leznice. Splo{na dolo~ila o temprina{a zakon o gospodarskihdru`bah, bolj podrobno pa sostvari urejene s posebno “`ele-zni{ko” in prometno ter drugozakonodajo in usmeritvami, kista jih sprejela dr`avni zbor intudi vlada Republike Slovenije.Pomemben del tega se je prene-sel na organizacijske dokumenteHoldinga Slovenske `eleznice.Vlada, ministrstvo za promet kotmati~no ministrstvo in {e mini-strstvo za finance ter ministrstvoza delo dru`ino in socialnezadeve pokrivajo svoj del prob-lematike v delovanju holdingatudi s predstavniki v nadzornemsvetu. Spletne strani udele`encevv procesih odlo~anja dokaj na-

tan~no opisujejo zakonodajnepodlage, stanje in procese ternapovedi in tudi pri~akovanja.Kje smo torej v za~etku leta2004? Kak{na so na{a dana{njamedsebojna razmerja in tudiizku{nje zadnjih mesecev?Kak{ni so na~rti in cilji in kako vprihodnje? Veliko je napisanegain dovolj konkretno dolo~enega sto~nimi roki, “redosledi” ali sce-nariji in {tevilkami. Bistveno zaSlovenske `eleznice je, da so vse{tevilke vedno velike ali celo zelovelike, to pa velja tudi za odgov-ornosti. Torej veliko dela zaposlovodstvo, za kolektiv in tudinadzornike. Ali je delitev dela pritem vedno smotrna? Tako kotdrugje, je mogo~e vse izbolj{ati!Moti me, ~e se nadzorni svetutruja z zanj samo navideznopomembnimi podrobnosti tertako v~asih poslovodstvu dokajnespretno pomaga tudi so-upravljati. To je lahko slabo,~eprav se kdaj pa kdaj mora tudizgoditi. Tudi javnost se raje uk-varja s takimi - zanje razumljivimiin “otipljivimi” zadevami, kot sonesre~e ali prodaja starega `e-leza, regionalna selitev sodobnihpotni{kih vlakov in podobno.Ostanimo torej raje ali predvsempri razvoju! Nova smer velja,potrdila jo je vlada. Dolo~eni sotudi novi ekonomski in finan~niokviri, sicer vrednostno nekolikodruga~e, kot smo pri~akovali.^aka jih {e razprava v dr`avnem

zboru. Verjamem, da bo sprejetovse, kot je bilo predlagano, inbomo z upo{tevanjem te pred-postavke skupaj delali naprej.Vse na{e teko~e in napovedanesanacije, pri~akovane in napo-vedane preobrazbe temeljijo nateh aktih. In z uresni~evanjemtega naj bi se predvsem ukvarjalitudi v nadzornem svetu. Vendarkako? Sposobnosti za polnoanga`iranje zunanjih ~lanov nad-zornega sveta so omejene in zasvoje delo na `eleznic nimajopolnih 180 delovnih ur na mesec.Dolo~itev prednostnih nalognadzornega sveta v njegovemanga`iranju za delo v HoldinguSlovenske `eleznice je torej prvanujnost. @e temeljna skupnagospodarska zakonodaja dajedovolj dela obi~ajnim nadzornimsvetom.Rezervirajmo si torej ve~ ~asa zanaloge, dolo~ene s posebnimiakti za transport in `eleznice,dolo~ene poslovodstvu, kolek-tivu in tudi lastniku ter spet nje-govemu zastopniku - nadzorne-mu svetu. Pred nami je 1. maj2004, ki letos ne bo le pomem-ben praznik, temve~ bo pomeniltudi ~asovno mejo sprememb naSlovenskih `eleznicah. Pri~ako-vani vstop v Evropsko unijo je bilpomemben generator doma~ihsprememb in zahtevane zakono-dajne evropske prilagoditve. Alipo 1. maju ne bo ve~jih spre-memb in novih zahtev? Verjetno

ne veliko; na tem tudi temeljijodolo~ila o sanacijah in programi,predlo`eni dr`avnemu zboru.In razumevanje na{ega bli`njegaokolja - od italijanskega, avstri-jskega in hrva{kega stanja napodro~ju `eleznic in na{egaomre`ja, ki je na sosednja om-re`ja priklju~eno ne samo fizi~no,marve~ tudi ekonomsko promet-no in {e druga~e? Vpra{anjapetega koridorja in luke? Ali sene bo ~ez nekaj let februarskaitalijanska obmejna problematikaponovila na kaki drugi meji in kajbo z `elezni~arji in {pediterjitakrat? Nadzorni svet naj ne bisamo nadziral vsega, kar je bilonapovedano in na~rtovano, terdolo~al okvire in meril uspeh alineuspeh, marve~ naj bi tudipomagal poslovodstvu. Lastnikanaj bi tudi opozarjal na odprtavpra{anja in sam predlagal smerire{evanja. Za zdaj delamo tako inverjamem, da se pri medseboj-nem delu vseeno ne ukvarjamo spreve~ stvarmi, s katerimi se namsicer ne bi bilo treba. Sodim, danadzorniki dobro sodelujemo sposlovodstvom. [e vedno se u~i-mo, a si tudi pomagamo medsabo. Po kon~anih reorganizaci-jah pa bo verjetno treba nekajstvari postaviti nanovo. Sedaj paje pred nami analiza poslovnegaleta 2003 in ponovno vpra{anjekapacitet nadzornikov. Sem {ezmeren optimist!

Za u~inkovito in racionalnoposlovanje

3Nova smer

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

Evropska unija nam tako reko~`e trka na vrata, z njo pa tudi vseve~ja konkurenca cestnega pro-meta in tujih `elezni{kih oper-aterjev. Ocene prometa na enot-nem evropskem trgu napovedu-jejo njegovo ob~utno pove~anje,saj se mobilnost ljudi in tovora zodpravo meja pove~uje. Evrop-ske `eleznice so `e pred letistopile na pot kadrovske in orga-nizacijske prevetritve in se takopripravljale na vzpostavitev po-gojev za enakovreden nastopdr`avnih in zasebnih `elezni{kih

prevoznikov. Tudi v Sloveniji sedr`avne Slovenske `eleznice `enekaj ~asa preoblikujemo inpripravljamo na tr`no tekmobrez statusa monopolnega pod-jetja. Na{o novo poslovno filo-zofijo dolo~a strate{ki programNova smer, ki je natan~neje opre-deljen v strate{kih projektih. Tipokrivajo vsa podro~ja delovanjaSlovenskih `eleznic. Eden odnajpomembnej{ih projektov nosioznako SP-11. Gre za projekt zimenom Poenostavitev organi-zacijske strukture S@ in prenova

delovnih procesov, vklju~noorganizacijskih pravilnikov, stan-dardov in sistema kakovosti.Projekt je namenjen prilagajanjuin poenostavitvi organizacijskestrukture, prenovi procesov delater dokumentacije in sistemakakovosti zahtevam u~inkovitegain racionalnega poslovanjadru`be.

Cilji projekta:- zdru`evanje in optimizacija

organizacijskih enot z jasnoopredeljeno odgovornostjo in

najve~ {tirimi ravnmi vodenjaskladno z obstoje~im strate{kimin poslovnim na~rtom S@,

- prenova in optimizacija vsehprocesov dela - optimiranje ve-rige vrednosti ob upo{tevanjuzunanjih in notranjih trgov,

- uporaba potencialov modernihtehnologij (tudi informacijsketehnologije) na podro~ju pre-voza potnikov in blaga, infra-strukture, nepremi~nin in pod-pornih funkcij,

- uvajanje procesnega in projekt-nega vodenja ter matri~ne

SP-11

4 Nova smer

organiziranosti: linija/ proces/projekt,

- uvajanje meril za spremljanje invrednotenje rezultatov in iz-bolj{av,

- prenova Pravilnika o notranjiorganizaciji, zasnovanega napoenostavljeni in racionalniorganizacijski strukturi in pre-novljenih procesih dela,

- prenova sistema kakovosti vsmislu sodobnej{ega razume-vanja kakovosti v skladu z dru-`ino standardov vodenja kako-vosti ISO 9000:2000,

- dogajanja v organizaciji prika-zati strukturirano kot medsebo-jne procese, od katerih imavsak posebne aktivnosti, svoje-ga “lastnika”,

- zagotoviti obvladovanje doku-mentov, tako notranjih kot zu-nanjih, ki naj zagotavlja u~in-kovito delovanje procesov.

Cilji projekta, izra`eni v konkret-nih rezultatih, bodo prinesli karnekaj sprememb. Vzpostavljena

bo poenostavljena, racionalnej-{a, standardizirana in sodobnej{aorganizacijska struktura, ki bo{tevilo ravni v podjetju s {estihzmanj{ala na {tiri. Prvi nivo bosestavljalo poslovodstvo, druginivo jedrne dru`be in slu`beholdinga, tretji nivo slu`be hol-dinga na ni`ji ravni, slu`be jed-rnih dru`b ter regionalni, pro-duktni in drugi centri, ~etrti nivopa bodo oddelki, OE in nadzor-ni{tva. Kot pomembni novostiSP-11 uvaja tudi procesni pristopin projektno vodenje.S projektom SP-11 se bo ob-~utno zmanj{alo {tevilo organi-zacijskih enot - s pribli`no 480,kolikor jih je bilo na S@ leta 2000,na 260 v novi organiziranosti.Procesi dela bodo poenostav-ljeni, pregledni in racionalizirani,pri ~emer bo poudarek v prvi fazidan procesom vodenja in pod-pornim procesom, v drugi fazi pajedrnih procesom. Za vsako odjedrnih dru`b in drugih organi-zacijskih enot se je oblikovala

natan~na matrika procesov delas to~no dolo~enimi odgovornost-mi za posamezen proces znotrajorganizacijske enote in medposameznimi dru`bami oziromaslu`bami na vseh ravneh.Posledica prevetritve delovnihprocesov pa bo tudi zmanj{anje{tevila zaposlenih. Predvideno jezni`anje {tevila zaposlenih v pod-jetju na 8000. Kot primerjavolahko zapi{emo, da nas je bilokonec avgusta 2002 v podjetjuzaposlenih 8.925 delavcev, dokonca lanskega leta pa se je nji-hovo {tevilo `e zmanj{alo na8.402 delavca. [tevilo zaposlenihse bo zmanj{evalo postopno,ve~inoma z naravnim odlivom ins sporazumnimi dogovori z de-lavci, v prvi fazi pa bo potekalosamo v re`iji in ne med izvr{ilnimosebjem. Rezultat projekta bosta tudi pre-dlog u~inkovitej{ega obvlado-vanja predpisov in dokumentaci-je ter standardov s poudarkomna elektronskem obvladovanju

ter prenova sistema vodenjakakovosti.@e pri~ujo~i kratki pregled stra-te{kega projekta SP-11 poka`e,da s seboj prina{a res veliko spre-memb, predvideva pa tudi kon-kretne rezultate za bolj{e poslo-vanje. Poenostavljena organizaci-jska struktura, racionalni procesidela, u~inkovitej{e poslovanjedru`be in realno zni`anje stro{-kov dela za 5 odstotkov na leto(do leta 2005), pove~anje kako-vosti dela in storitev ter zni`anjedrugih stro{kov poslovanja, ure-jen in racionalen sistem doku-mentacije in elektronsko poslo-vanje z dokumentacijo so tisticilji, ki jih bo projekt moraldose~i. Pri tem pa seveda ostajacilj, ki ga pravzaprav ni trebaomenjati posebej - tehnolo{ka inposlovna enotnost celega sis-tema Slovenskih `eleznic za za-gotavljanje urejenega in varnegaprometa ob upo{tevanju racio-nalnega in tr`no usmerjenegaposlovanja.

Tovornipromet

Potni{kipromet

InfrastrukturaPovezanedru`be

Strate{ko tr`enjein razvoj

Poslovodstvo

Ekonomika

Nabava in investicije

Kadri inizobra`evanje

Organizacija,splo{ne zadeve,

informatika,sistem kakovosti

Kontroling, interna revizija

in notranji nadzor

Nepremi~nine

S@ Centralnedelavnice

S@ @elezni{koinvalidsko podjetje

Prometni in{titut

S@ Gradbenopodjetje

S@Tiskarna

5Nova smer

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

Slu`ba za strate{kotr`enje in mednarodne

odnoseSlu`ba za razvoj

Slu`ba za organizacijskokomuniciranje

@elezni{kimuzej

Strate{ko tr`enje in razvoj

Slu`ba za nabavo

Slu`ba za investicije

Slu`ba za interno logistiko

Nabava in investicije

Slu`ba za kadre

Center za izobra`evanje

Slu`ba za VPD in PV

Kadri in izobra`evanje

Slu`ba za financeSlu`ba

za ra~unovodstvo

Ekonomika

Slu`ba za organizacijo,sistem kakovosti

in okolja

Slu`ba za splo{nezadeve, varnost

in obrambo

Slu`ba za pravne zadeve

Informatika

Organizacija, splo{ne zadeve, informatika, kakovost

Slu`ba za kontrolingSlu`ba

za interno revizijo in notranji nadzor

Kontroling, interna revizija in notranji nadzor

Slu`ba za upravljanje nepremi~nin

Slu`ba za razvoj nepremi~nin / projekte

Nepremi~nine

6 Nova smer

PC Posebni produkti Ljubljana

PC RPJKoper

PC KNGLjubljana

PC LPKOMaribor

PC KombiLjubljana

PC ExpressLjubljana

RC VlekaLjubljana

RC VlekaMaribor

RC VlekaDiva~a

C TVDLjubljana

Splo{nogospodarska

slu`ba

Razvojnaslu`ba

Tehni~naslu`ba

Prometnoplanskaslu`ba

Tovorni promet

RC Vzdr`evanjaLjubljana

Infrastruktura

RC Vzdr`evanjaCelje

RC Vzdr`evanjaPostojna

RC Vodenjeprometa Ljubljana

RC Vodenjeprometa Maribor

RC Vodenjeprometa Postojna

Splo{nogospodarska

slu`ba

Razvojnaslu`ba

Tehni~naslu`ba

Prometnoplanskaslu`ba

Splo{nogospodarska

slu`ba

Razvojnaslu`ba

Tehni~naslu`ba

Prometnoplanskaslu`ba

PC Notranjipromet Ljubljana

Potni{ki promet

PC Mednarodnipromet Ljubljana

PC Posebni produkti Ljubljana

RC VlekaLjubljana

RC Vleka MariborRC Vleka Diva~a

C TVD Ljubljana

Legenda:

C CenterPC Produktni centerRC Regijski centerRPJ Rude, premog, jekloKNG Kemija, nafta, gradbeni

materialiLPKO Les, papir, kmetijstvo in

ostalo

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

Vzajemna prizadevanja za skupne dose`ke

7Nova smerRoberto Renon generalni direktor FS-Trenitalia

V Novi progi smo `e ve~krat

pisali o na{em sodelovanju z

Trenitalio - italijanskim

`elezni{kim prevoznikom, ki

deluje znotraj skupine FS.

[est interoperabilnih lokomo-

tiv, po tri z vsake strani meje,

od lanskega junija hitreje

povezuje Slovenijo in Italijo.

Sredi lanskega decembra se

je na prvo redno vo`njo v

Benetke podal nagibni vlak

Pendolino kot EC Casanova,

ki s svojo celostno podobo

prina{a nov pogled na med-

narodne povezave v potni{-

kem prometu. Zadnji rezultat

sodelovanja obeh `eleznic je

vlak East-West Rail Shuttle

med Zalogom in Bologno.

Ker pa lastna hvala ne velja

najve~, smo za osebni pogled

na sodelovanje Slovenskih

`eleznic in Trenitalie zaprosili

direktorja italijanskega pre-

voznika, Roberta Renona.

Podjetji Trenitalia in Slovenske`eleznice sodelujeta `e tri leta.Vzajemna prizadevanja obehpodjetij in njuna pripravljenost zaiskanje in razvoj novih produktovin storitev, za tehnolo{ke intehni~ne izbolj{ave, za izbolj{e-vanje kakovosti in za pove~eva-nje obsega potni{kega in tovor-nega prometa na petem koridor-ju, so `e obrodila dobre skupnedose`ke. Dose`eni rezultati po-menijo spodbudo za razvoj {ebolj tesnega partnerskega odno-sa. Skupna strategija na podro~jupotni{kega in tovornega pro-meta obsega skupne tr`ne pro-dukte, ki jih bosta obe podjetjirazvijali skupaj in `e dajejo prverezultate.Zadnji dose`ek odli~nega sodelo-vanja na tem podro~ju je tovornivlak EWRS (East West Rail Shut-

tle), ki petkrat na teden povezujepostaji Bologna S. Donato inZalog. V enem letu naj bi z njimprepeljali okrog 250.000 tontovora, ki ga bo `eleznica pre-vzela cestnim prevoznikom. Zapodjetje Trenitalia je ta produktstrate{kega pomena prav zato,ker je to prvi vlak te vrste, kipovezuje pomembne italijanskeregije Emilio Romagno, Toskano,Umbrijo in Marche ~ez Slovenijos Hrva{ko, Srbijo in Bosno. EWRSomogo~a uporabnikom zaneslji-vo storitev na enem od najboljobetavnih vseevropskih promet-nih koridorjev. Peti koridor se vZalogu povezuje tudi z desetim,po katerem poteka `ivljenjskopomembna `elezni{ka povezavaproti Balkanu in Srednjemu vzho-du. Posebej pa je treba poudariti,da ta storitev ne bo edina tevrste, saj se pripravljamo tudi nauvedbo novega kompletnegavlaka med Milanom in LjubljanoZalogom, ki naj bi za~el voziti `ev prvi polovici tega leta.Slovenija in Ljubljana sta za Italijoin {e posebej za njen severo-vzhodni del pomembni tako v

gospodarskem kot tudi turisti~-nem pomenu. Nova in zelo kon-kuren~na `elezni{ka povezava zaprevoz tovorov po `eleznici sku-paj s pred kratkim uvedenimpotni{kim vlakom Casanova, kipot od Ljubljane do Benetk pre-pelje v nekaj manj kot {tirih urah,bosta prav gotovo pove~ala ko-li~ine tovora in {tevilo potnikov,prepeljanih na tej relaciji. Pri~a-kujemo pa tudi, da bomo takozbudili nasploh ve~je zanimanjeza prevoz po `eleznici: kon~ni ciljobeh podjetij je, da bi z ve~jim{tevilom vlakov tudi dosegli, dabi se {e ve~ potnikov in ve~ tovo-ra, ki se zdaj vozijo po cesti,preusmerilo na `eleznico.Slovenija bo v kratkem postala~lanica EU in takrat se bodocarinske formalnosti bistvenoskraj{ale. Potovalni ~asi tovornihin potni{kih vlakov bodo postalikraj{i, `elezni{ki prevoz pa boljkonkuren~en in zanimiv ne samoza slovenske in italijanske, am-pak tudi za mednarodne uporab-nike.

Za `elezni{ka podjetja je dol-

ga leta veljalo, da `ivijo la-

godno `ivljenje dr`avnih mo-

nopolistov, ki se izdatno hra-

nijo na neiz~rpnih jaslih dr-

`avnega prora~una. Zadnje

desetletje pa je dodobra pre-

vetrilo zatohlost `elezni{kega

sektorja in dr`avna `elez-

ni{ka podjetja so se za~ela

pripravljati na poslovanje na

trgu, na katerem vlada vse

huj{a mednarodna konku-

renca. Tudi v na{em podjetju

zato v zadnjih mesecih priha-

ja do {tevilnih sprememb, ki

imajo en sam cilj - oblikovati

sodobnej{e in u~inkovitej{e

Slovenske `eleznice. Za ko-

mentar dosedanjih dose`kov

in pogled na dogajanje do

konca leta smo zaprosili

prvega mo`a na{ega podjetja

- generalnega direktorja

Bla`a Miklav~i~a.

Vlada je kot predstavnik na-{ega lastnika konec decembrasprejela Novo smer. Kaj to po-meni za njeno uresni~evanje?

Predvsem je to potrditev na{edolgoro~no strategije poslovanja,

ki smo jo pripravili konec leta2002. Sama potrditev na ures-ni~evanje Nove smeri nima vpli-va, saj smo v skladu s strate{kimna~rtom `e delali vse lansko letoin je `e prinesel rezultate. Stra-te{ki na~rt je predvsem podlagaza operativno na~rtovanje in imazato za nas bistveno ve~jo vred-nost kakor za dejavnike zunajpodjetja. Vsekakor pa nam bo vprihodnje la`je, saj je tudi na{lastnik potrdil pravilnost na{edolgoro~ne strate{ke usmeritvein dejavnosti, ki `e potekajo napodlagi Nove smeri.

Podatki o na{em lanskemposlovanju postopno dobiva-jo kon~no, uradno obliko. Stezadovoljni z lanskim poslov-nim letom?

Rezultati za poslovno leto 2003so na prakti~no vseh podro~jihskladni z na~rti, delno pa so titudi prese`eni. Pomembno jepredvsem, da smo ob raciona-lizaciji poslovanja dosegli rast inta dva dejavnika sta prinesla poz-itivne poslovne u~inke. Minuloposlovno leto je dobra podlagaza nadaljevanje pozitivnih gibanjv leto{njem letu in vnaprej, vskladu s predvidevanji Novesmeri. Zelo pomembno je, da jesistem Slovenskih `eleznic, sku-paj s povezanimi podjetji, lanskoleto kon~al z okrog 1,5 milijardetolarjev dobi~ka iz teko~egaposlovanja, kar ka`e, da smo nadobri poti. K temu pa je trebapri{teti za okrog 4,5 milijardeobresti za kredite iz preteklosti,

tako da je bil poslovni rezultat nakoncu negativen za nekaj manjkot tri milijarde. Kljub temu da jebil poslovni rezultat pod ~rtonegativen, pa je bil bolj{i odna~rtovanega, predvsem pabistveno bolj{i od preteklih let. Zletom 2003 smo lahko zadovoljnipredvsem, ker smo vpeljali {te-vilne nove produkte in storitve navseh podro~jih. V tovornemprometu smo med drugim uvedlinove povezavi Ljubljana-Mün-chen in Ljubljana-Curtici, pote-kale pa so intenzivne priprave napovezavo Ljubljane z Bologno,Beogradom in Carigradom. Vpotni{kem prometu je medLjubljano in Benetkami za~elvoziti EC Casanova, ki ga bomo vsodelovanju z avstrijskimi `elez-nicami povezali tudi z Gradcemin tako ponudili res kakovostnopovezavo Italije, Slovenije inAvstrije. Skratka, uspe{no smoza~eli udejanjati kar nekaj pro-jektov, na podlagi katerih bomolahko letos {e raz{irili na{oponudbo. Sodim, da je bilo lan-sko leto za~etek nujnih poslovnihsprememb. Te se bodo nadalje-vale do konca leta 2004 in bodoob racionalizaciji in predvidenirasti ter investicijah podlaga zadobre poslovne dose`ke tudi vnaslednjih letih.

Vlada je v parlamentarnoobravnavo `e poslala predlogzakona o poslovni sanacijiSlovenskih `eleznic, na kate-rega smo ~akali kar nekaj~asa. Nam bo zakon pomagalpri vzpostavitvi solidnega fi-

nan~nega temelja v na{empodjetju?

Predlog zakona je pred parla-mentarno proceduro. Prizadeva-mo si, da bi ga dr`avni zbor spre-jel ~im prej, to pomeni `e marcaali aprila. V tem primeru bi bilana{a finan~na reorganizacijadejansko `e aprila natan~nodolo~ena. To bo tudi podlaga zauresni~evanje predloga leto{-njega poslovnega na~rta. Pred-log zakona predvideva dve mili-jardi tolarjev dr`avne pomo~i prisofinanciranju programa kadrov-skega prestrukturiranja, pretvor-bo petih milijard tolarjev terjatevzaradi nabave potni{kih vlakov vlastni{ki kapital in namenskodokapitalizacijo v vi{ini petih mili-jard za popla~ilo kreditnih obvez-nosti. Pri teh obveznostih gre zafinanciranje javnih gospodarskihslu`b potni{ki promet in vzd-r`evanje infrastrukture. Hkrati sebodo obstoje~a dr`avna poro{tvaza prestrukturiranje kreditov vvi{ini 28 milijard tolarjev nado-mestila s poro{tvi v vi{ini 35 mili-jard tolarjev. To bo omogo~ilozamenjavo obstoje~ih kreditov zanove z ni`jo obrestno mero.Namesto 4,5 milijarde na letobomo tako pla~evali samo {e zaokrog 3 milijarde tolarjev obresti.Podalj{anje ro~nosti kreditovbomo izrabili za prepotrebnoposodobitev voznega parka,zakon pa nas tudi razbremenjujepri pokrivanju stro{kov kadro-vskega prestrukturiranja. Na{tetadolo~ila so rezultat dolgotrajnihusklajevanj z vlado. Seveda bi si

Sistem bo deloval tehnolo{ko in poslovno enotnodirec

8 Nova smer

Bla` Miklav~i~ generalni direktor

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

`eleli ve~ sredstev, vendar lahkoocenim, da nam zakon prina{asprejemljivo re{itev.

Program kadrovskega pre-strukturiranja je {e eden oddokumentov, ki jih je sprejelavlada. Kako se bo s papirjaprelil v prakso?

Ukrepe v skladu s tem pro-gramom `e pripravljamo v sklopustrate{kih projektov. Nova orga-niziranost bo pomenila tudi novoorganiziranost procesov dela. Timorajo postati pregledni inu~inkoviti. S preoblikovanjemprocesov dela pa je povezanatudi kadrovska reorganizacija, ki`e poteka po korakih. V prvi fazigre predvsem za zmanj{evanje{tevila zaposlenih v re`iji. To sodelovna mesta, ki so {e dedi{~inastare organiziranosti sistema.

Program sporazumnega opredel-jevanja prese`kov se je za~el `eleta 2002. Njegovi prvi u~inki sose pokazali lani, nadaljuje pa setudi letos. Z njim smo zlasti sta-rej{im delavcem ponudili mo`-nost sporazumnega re{evanja zizvedbo ukrepov, ki vsakemu po-sameznemu delavcu zagotovijoustrezno socialno varnost. Pokoncu prve faze - z ustanovitvijojedrnih dru`b - bo {tevilo potreb-nih izvajalcev v celotnem sistemuokrog 10.000, od tega v Hol-dingu in treh jedrnih dru`bah zainfrastrukturo, tovorni in potni{kipromet okrog 8.000. Druga fazase bo za~ela po prenovi delovnihprocesov in z vzpostavitvijo novestrukture holdinga v skladu zzakonskimi dolo~ili. Nadaljevalase bo {e vse leto 2004 in tudi leta2005. Program bo vklju~eval tudiprerazporeditve, izobra`evanje,

dokvalifikacije, prekvalifikacije,skratka vse ukrepe za ~im bolju~inkovit potek kadrovskega pre-strukturiranja.

Kako pa bo do konca poteka-lo prilagajanje organizacijskestrukture?

Poslovodstvo je `e pripravilo pre-dlog delitvenega na~rta in aktovo ustanovitvi novih dru`b, ki sodel delitvenega na~rta. Vlada jedelitveni na~rt v za~etku februar-ja `e sprejela. Ustanovitev jedrnihdru`b bo potekala so~asno ssprejemanjem zakona o poslovnisanaciji. ^e bo zakon pravo~asnosprejet, bodo jedrne dru`be regi-strirane `e aprila. Prenos dejav-nosti in kadrov s holdinga na po-samezne jedrne dru`be pa jepredviden za 1. julija. S temdatumom bodo torej dru`be za

tovorni promet, potni{ki prometin infrastrukturo za~ele polnodelovati. Na{e podjetje bo tedajorganizirano v skladu z dolo~ilizakona o preoblikovanju in priva-tizaciji in s strate{kimi projekti,namesto tehnolo{ke logike pa bouvedena tr`no usmerjena pro-cesna organiziranost. Na podo-ben na~in, z uvajanjem procesneorganiziranosti, bomo preobliko-vali tudi na{e povezane dru`be,in sicer je ta proces predviden zaleto 2005. Ker bodo organizacij-ske strukture med sabo pri-merljive, bo to pomenilo ve~jointegracijo in bolj{e sodelovanjepodjetij znotraj skupine Sloven-skih `eleznic, posledi~no pa tudimo`nost bolj{ih poslovnih rezul-tatov. Celoten sistem bo organi-ziran tako, da bo deloval pona~elih tehnolo{ke in poslovneenotnosti.

9Nova smer

10Infrastrukturamag. Andrej Godecnamestnik generalnega direktorja

zalce obrnili navzgor, kar je lepdose`ek.

Visoki stro{ki, zlasti stro{kidela, so zna~ilni za poslovnopodro~je infrastruktura. Kakose spopadate z njimi?

Zni`evanja stro{kov smo se lotilizelo resno, in to se vidi tudi vizbolj{anju na{ih poslovnih rezul-tatov. V skupni strukturi velikdele` pomenijo prav stro{ki dela.Te lahko zni`amo le na en na~in -z ob~utnim pove~anjem produk-tivnosti. Za doseganje tega cilja sebo treba lotiti tudi avtomatizacijedela, tako pri vodenju prometakot pri vzdr`evanju infrastrukture.Pri tem se moramo zavedati, da jeavtomatizacija vodenja prometaabsolutno odvisna od dr`ave,avtomatizacija ro~nega dela privzdr`evanju infrastrukture pa jena{a odgovornost. Priznati mora-mo, da je bilo v preteklosti na tempodro~ju narejeno zelo malo.Zato `e potekajo intenzivni po-govori o opremljanju prihodnjihregijskih centrov z razli~nimi de-

lovnimi stroji. V avtomatizaciji vi-dim prihodnost, saj nam boomogo~ila ve~jo produktivnost zmanj zaposlenimi in ni`je stro{ke.@e danes pa moramo zni`ati stro-{ke nabave in investicij. Najprej botreba zdru`iti nabavo za celotnodru`bo. Obenem bomo oblikovaliskupni nastop s povezanimi dru`-bami. S sklepanjem enotnih po-godb za ves sistem bomo lahkodosegli ni`je dobavne cene inbolj{e sodelovanje z dobavitelji,zmanj{ali bomo stro{ke skla-di{~enja in tudi stro{ke dela natem podro~ju.

Kako pa poteka sodelovanje z`elezni{ko agencijo?

V Sloveniji je bila sprejeta edin-stvena re{itev, znotraj katere jeJavna agencija za `elezni{ki pro-met upravljavec javne `elezni{keinfrastrukture, Slovenske `elezni-ce pa smo le poobla{~eni uprav-ljavec. Tak{en na~in dela s saboprina{a {tevilne te`ave. Pri svo-jem delu se zato nenehno sre-~ujemo z neprofesionalizmom in

Podro~je infrastrukture ima v

sistemu Slovenskih `eleznic

nekoliko poseben polo`aj, saj

je kupec skorajda vseh

storitev en sam - dr`ava kot

lastnik javne `elezni{ke infra-

strukture. Pri svojem delu pa

morajo na{i sodelavci in

sodelavke s podro~ja infra-

strukture tesno sodelovati z

Javno agencijo za `elezni{ki

promet. Ta je dejanski uprav-

ljavec infrastrukture,

Slovenske `eleznice pa smo

le poobla{~eni upravljavec.

Nekaj ve~ o na~inu dela na

infrastrukturnem podro~ju in

spremembah, ki ga ~akajo

do konca leta, nam je

povedal namestnik general-

nega direktorja, mag. Andrej

Godec.

Kot ~lan poslovodstva Slo-venskih `eleznic se verjetnopogosto znajdete med kladi-vom in nakovalom. Katereinterese morate zdru`evatipri svojem delu?

Kot za vsako podjetje, tudi zaHolding Slovenske `eleznice ve-lja, da mora pri svojem poslovan-ju upo{tevati tri zainteresiranestrani - lastnike, zaposlene terkupce. V na{em primeru je last-nik en sam, dr`ava. Poslovanje

na{ega podjetja lastnik nadzira znadzornim svetom. V primerjaviz drugimi podjetji je za Slovenske`eleznice zna~ilno, da se nad-zorni svet ne ukvarja izklju~no zdonosnostjo kapitala, temve~ senatan~no posve~a organiziranos-ti podjetja. Zato je poslovodstvosprejelo {tevilne ukrepe v duhuzakona o preoblikovanju in priva-tizaciji in s strate{kimi projekti pre-hajamo v drugo fazo na{ega pre-oblikovanja. Seveda pa smo ves~as preoblikovanja organizacijskestrukture kot eno svojih najpo-membnej{ih nalog {teli izbolj{anjeposlovnih rezultatov, saj soSlovenske `eleznice zaradi svojenarave dela in vse huj{e med-narodne konkurence ves ~as podpritiskom kupcev na{ih storitev.

Ste zadovoljni z dose`enimirezultati?

S {tevilnimi ukrepi smo doseglibistveno bolj{e rezultate kot vpreteklosti in gibanja obrnili nav-zgor. Res je, da je primerjalnogledano znotraj podjetja infra-struktura v najslab{em polo`aju,a nikakor ne po lastni krivdi. Napodro~ju infrastrukture smo zrazli~nimi ukrepi in trdnim delomuresni~evali vizijo razvoja, ki jobolj poznamo pod imenom Novasmer. Zanjo je zna~ilno, da je zelojasno in na kratko napisana. To jezlasti zunaj podjetja povzro~ilokar nekaj presene~enja, saj dozdaj nismo bili navajeni, da bi`eleznica imela strategijo z na-tan~no opredeljenimi cilji. Nampa je Nova smer pomenila pred-vsem izziv in spodbudo. Z vesel-jem lahko povem, da smo kljubmanj{emu {tevilu zaposlenih ka-

Pred nami je veliko izzivov

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

11Infrastruktura

zgre{enim mnenjem novega up-ravljavca, da Slovenske `eleznicekljub dolgoletni tradiciji nismokos vzdr`evanju infrastruktureoziroma vredne zaupanja. Hkratipa moramo nenehno zma-nj{evati na{e stro{ke. Pri tem paletos pogodba o vzdr`evanjujavne `elezni{ke infrastrukturesploh {e ni bila podpisana. Zatoagencija nima pravne podlage zanakazilo potrebnih sredstev zadela, kar za nas preprosto pove-dano pomeni velike te`ave. Pri-~akujem sicer, da bo pogodba vkratkem podpisana, a le za prvoleto{nje ~etrtletje. Ker naj bi sepogodbe v prihodnje podpiso-vale s prihodnjimi dru`bami zno-traj holdinga, lahko letos pri-~akujemo {e do tri tak{ne za-~asne pogodbe. Tak{en kratko-ro~en na~in na~rtovanja in iz-vedbe nikakor ni smiseln. Zato si`elimo podpisati dolgoro~no po-godbo, vsaj za pet let. Tovrstnapogodba bi nam omogo~ila skle-panje dolgoro~nih pogodb z do-bavitelji, manj{e zaloge in s temtudi manj{e stro{ke. Tak{ne dol-

goro~ne pogodbe, ve~inomaprecej dalj{e od le petih let, imajotudi vse tuje `eleznice. Pogodbabi morala biti pripravljena napodlagi izhodi{~, ki smo jih agen-ciji posredovali `e za pripravoleto{nje pogodbe. Gre za na-tan~en opis del in predvidenihstro{kov zanje. Skratka - tolikodel, kolikor bo naro~nik pla~al,bo v roku in kakovostno oprav-ljenih, in ne da govorimo osplo{ni kategoriji vzdr`evanjainfrastrukture, ki je precej neo-predeljiva. @e danes vlagamoveliko naporov v zagotavljanjevarnega odvijanja prometa, kinikakor ne sme biti ogro`eno.Primanjkuje pa sredstev za inves-ticijsko vzdr`evanje, tako da se,splo{no gledano, stanje infra-strukture poslab{uje.

Ena od problemati~nih tem vtem o~itno zapletenem odnosuje verjetno tudi Zakon o varnos-ti o `elezni{kem prometu?

Novi zakon o `elezni{kem pro-metu uvaja nepregledne postop-

ke med upravljavcem, poobla-{~enim upravljavcem, prometnimministrstvom in republi{kim in-{pektoratom. Izdajanje razli~nihsoglasij in dovoljenj ter tehni~nipregledi so zbirokratizirani, ne-ekonomi~ni in nepregledni. Po-leg tega naj bi vso odgovornostkot poobla{~eni upravljavec nosilHolding Slovenske `eleznice, kipa nima zakonske mo`nosti vpli-va na postopke. Skratka - gre zaodvzem pristojnosti in dodajanjenovih obveznosti. Tudi evropskedirektive ne podpirajo tak{nihre{itev in prepri~an sem, da bona tem podro~ju {e veliko dela inusklajevanja.

Lahko vsaj okvirno `e napo-veste, kak{ne organizacijskein kadrovske spremembe boprinesla preobrazba PP Infra-struktura v novo jedrno dru`-bo Infrastruktura?

Infrastruktura kot eno od jedrnihpodjetij bo organizirana v {estihregijskih centrih. Centri za vode-nje prometa bodo v Mariboru,

Ljubljani in Postojni, centri za vzdr`evanje infrastrukture pa vCelju, Ljubljani in v Postojni.Tak{na organiziranost bo pome-nila zmanj{anje {tevila sekcij inni`jih organizacijskih enot, pri-nesla pa bo kakovostnej{e na~-rtovanje ter vodenje del. Novorazdelitev organizacijskih enotbo spremljala tudi kadrovskareorganizacija. Kljub temu, dasmo se v infrastrukturi `e vpreteklosti pri zaposlovanju ob-na{ali racionalno, bo treba pre-gledati {e kar nekaj delovnih pro-cesov ter jih narediti vitke in pre-gledne. To bo pomenilo tudi raz-porejanje zaposlenih znotrajdru`be in med njimi, prekvali-fikacije, dokvalifikacije, pa tudizmanj{evanje {tevila zaposlenih,ki `e poteka s ponudbo zapo-slenim, ki so blizu upokojitve.Vsekakor bomo sku{ali poiskativse mo`ne na~ine re{evanjakadrovske problematike in pre-oblikovanje izpeljati s ~im manjpretresi.

12Nova smermag. Andrej Pagonpomo~nik generalnega direktorja

Nujni spremljevalec organi-

zacijske prenove vsakega

podjetja je tudi kadrovska

sanacija, saj sicer organizaci-

jske spremembe lahko osta-

nejo le mrtve ~rke na papirju.

Prenova delovnih procesov in

z njo povezana kadrovska

reorganizacija sta v na{em

podjetju opisana v dveh

strate{kih projektih. Nekaj

ve~ o njuni vsebini, dosedan-

jem in prihodnjem poteku

nam je povedal pomo~nik

generalnega direktorja, mag.

Andrej Pagon, ki je tudi skrb-

nik obeh projektov.

Bi lahko najprej na kratko opi-sali cilje poenostavitve organi-zacijske strukture Slovenskih`eleznic in kadrovske reorga-nizacije ter racionalizacije?

Vsebina projekta Poenostavitevorganizacijske strukture S@ inprenova delovnih procesov, vklju-~no organizacijskih pravilnikov,standardov in sistema kakovosti,je namenjena racionalnej{emuposlovanju dru`be s poenos-tavitvijo organizacijske strukturein prenovi procesov dela. Ciljevprojekta je ve~, med glavnimi pasta zdru`evanje in optimizacijaorganizacijskih enot na {tirihravneh vodenja in oblikovanjeracionalnih procesov dela. Pred-videno je zmanj{anje {tevila orga-nizacijskih enot iz pribli`no 480na pribli`no 260 v novi organizira-

nosti. To bo pomenilo u~inkovi-tej{e poslovanje dru`be in realnozni`anje stro{kov dela. ProjektKadrovska reorganizacija in raci-onalizacija pa je namenjen preno-vi sistemizacije delovnih mest, kerobstoje~i akt, ki velja od leta1994, pomeni mikro~lenitev de-lovnih nalog. Posledica tak{negakoncepta je, da imamo v dru`bikar 725 razli~nih delovnih mest.Klju~ne naloge tega projekta sooblikovanje novih, {ir{e opredel-jenih delovnih mest, dolo~itevstrukture, to je {tevila delovnihmest za posamezne procese, informalna izdelava novega akta osistemizaciji. Dolo~ilo se bo novo{tevilo potrebnih izvajalcev nadelovnih mestih po novi organi-zacijski strukturi, nova sistemi-zacija pa se bo uveljavila z odpo-vedjo sedanjih pogodb o zapo-slitvi in hkrati ponudbo novih.

V kateri fazi sta trenutno obastrate{ka projekta?

Projekt kadrovske reorganizacijein racionalizacije SP-12 je vtehni~nem, delovnem pomenuskoraj dokon~an, tako da se boposlovodstvo do njega opredelilookvirno v mesecu dni. Projekt SP-11 Poenostavitev organizacijskestrukture S@ pa je potekal doslej vdveh fazah. V prvi fazi smoracionalizirali procese dela, vdrugi fazi pa smo trije ~laniposlovodstva oblikovali organi-grame in procese dela prihodnjihnovoustanovljenih jedrnih dru`b.Dolo~ili smo glavne procese delain organizacijsko strukturo terna~in vodenja v slu`bah Holdingain v novoustanovljenih jedrnihdru`bah: tovorni promet, po-tni{ki promet in infrastruktura. Tiakti se bodo vsebinsko odra`ali v

novih pravilnikih o notranji orga-nizaciji in aktih o sistemizaciji.

Na kak{en na~in bo torej ra-cionalizirano {tevilo delovnihmest?

Dosedanji potek procesov jenatan~neje dolo~en v gradivih, kiso pripravljena za projektni svet.Izvr{ni direktorji so ocenili, skak{nim {tevilom izvajalcev je mo~izvajati delovne procese, ki poteka-jo na Slovenskih `eleznicah. Pridosedanjem delu nismo racio-nalizirali delovnih mest izvr{ilnihdelavcev. V {e nedokon~anemdelovnem osnutku SP-12 se ocen-juje, da bi bilo mo~ dosedanjadelovna mesta zdru`iti na pribli`no290 delovnih mest. Seveda je trebaza ta nova delovna mesta izdelatinov opisni list ter nanovo izdelati{ifrante, ki podrobneje strukturira-jo posamezen element opisazahtev delovnega procesa. Pri-pravljen je dokument Poslovnina~rt za leto 2004, ki dolo~a, da bookvirno {tevilo delovnih mest8000. To pomeni, da smo se trijeposlovodje odlo~ili, da ne bomopredlagali drasti~nega zmanj{anjapotrebnih delavcev. Velik del za~r-tanih ciljev na tem podro~ju bomolahko zato dosegli z naravnimodlivom, drug velik del pa s spo-razumnimi dogovori z delavci, karposlovodstvo `e izvaja ob podporisocialnih partnerjev. Za tak na~inpodpore smo se dogovorili s social-nimi partnerji na ekonomsko-socialnem svetu, to je organ, ki gaje dolo~il Zakon o preoblikovanju inprestrukturiranju. Zaradi takegana~ina tudi ocenjujem, da bomo zaktivno politiko razre{evanja mo-rebitnih prese`nih delavcev mini-malizirali morebitne {kodljive pos-ledice.

Kako pa se bosta projektaodvijala v prihodnje?

Pri Kadrovski reorganizaciji inracionalizaciji bo projekt potekalso~asno s kon~evanjem dela naprojektu SP-11 in nastajanjemnovih aktov o organizaciji dru`b.Kriti~na to~ka SP-11 pa je veliko{tevilo in kompleksnost procesovter njihovo razmejevanje in pove-zovanje v novi organiziranostitako glavnih procesov kot delo-vanje podpornih procesov. Poslo-vodstvo je sprejelo terminski na-~rt ustanovitve novih dru`b, skaterim je seznanilo tudi nad-zorni svet Slovenskih `eleznic. Vtem dokumentu si kot cilj za vpisdelitve premo`enja in vpis novihjedrnih dru`b v sodni registerzastavljamo 15. april 2004.Spomladi leta 2004 morata bitikon~ana tudi oba projekta.Sestava sodelavcev projektov jezelo {iroka in sicer tako, da sovklju~eni v delo vsi izvr{ni direk-torji, njihovi pomo~niki in teh-ni~ni sodelavci. Pri projektu SP-11 sodeluje pribli`no 50 sode-lavcev, pri ~emer poslovodstvo `epri pripravi dokumentov obve{~avse vodilne delavce in socialnepartnerje. Oba projekta sta bilaobravnavana na projektnem sve-tu. Obravnavana bosta tudi naekonomsko-socialnem svetu in znjima bo seznanjen tudi nad-zorni svet Holdinga.

Kako se na oba projekta na-vezuje program kadrovskegaprestrukturiranja, ki ga je 24.decembra sprejela vlada?

Vlada Republike Slovenije je potrdila Program kadrovskegaprestrukturiranja Slovenskih `ele-znic kot eno izmed prilog za

Cilj je vpis novih jedrnihdru`b do 15. aprila

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

dolo~itev besedila predloga za-kona o poslovni sanaciji Holdin-ga Slovenske `eleznice. Pri tem jeposlovodstvu in nadzornemusvetu nalo`ila, da kolikor je mo-go~e upo{tevata na~ine aktiv-nega razre{evanja za iz progra-ma vidne potencialne prese`nedelavce. Pogoj za pogodbo odr`avni pomo~i za kadrovskoprestrukturiranje pa je upo{te-vanje naro~ila po sklepu vlade oaktivnem razre{evanju proble-matike prese`nih delavcev. Posle-dica dela na projektu SP-11 bodolo~itev potrebnega {tevilaizvajalcev. Razlika med potreb-nim {tevilom izvajalcev in seda-njim {tevilom zaposlenih bodopotencialni prese`ni delavci. Vtem trenutku so v programu do-lo~ene mo`nosti oziroma ukrepi,ki jih bo zagotavljalo poslovodst-vo. Seveda pa je za zagotavljanjeteh ukrepov najprej treba dolo~itipotrebno {tevilo izvajalcev, pot-rebno {tevilo “rezerve” delavcev,ki sedaj {e ni dolo~ena, kon~atifazo odhoda delavcev z odprav-ninami - sporazumna prenehanja- in dore~i ~imbolj natan~noorganizacijo ter dolo~iti zah-tevnost za opravljanje posame-znih del. [ele na podlagi vseh tehdokon~anih procesov lahko ka-drovska slu`ba pripravi natan~noanalizo potrebnih manjkajo~ihprofilov delovnih mest in izob-likuje posamezne programe dok-valifikacij, prekvalifikacij, funkci-onalnega izobra`evanja in takodalje. Realizacija teh programovpred opisanimi postopki bi po-menila na~rtovanje teh aktivnos-ti na pamet, kar nekateri, `al tudiv nadzornem svetu, te`ko ra-zumejo.

Dolo~anje {tevila prese`nihdelavcev bo prav gotovo te-ma, na kateri se bodo najboljlomila kopja. Kako bo potekalta proces?

Ta trenutek te`ko govorim o {te-vilu prese`nih delavcev. Okvirnaocena prese`nih delavcev po prvifazi dela bi bila 480. Ta {tevilkapa se na eni strani pove~uje znatan~nej{im pregledom potreb-nih procesov dela, na drugi stranipa zmanj{uje zaradi postopkov,ki jih vodimo z dokupom let indrugih oblik dokupa delavcemob upokojitvi. Zgolj ocenjeno{tevilo potrebnih delovnih mest,brez h~erinskih podjetij, je 8.000.Podlaga za razre{evanje pre-se`nih delavcev je Pravilnik ougotavljanju prese`nih delavcev,

h kateremu morajo dati soglasjesindikati. Ta pravilnik bo poslo-vodstvo sprejelo februarja. Vsipostopki bodo v dru`bi potekalitako, kot nam naro~a sklep vladeRepublike Slovenije, in tako, kotje to dolo~eno v zakonskih aktihin v skladu z dolo~bami KPD@P.To pomeni, da bomo oblikovalinova {iroko opredeljena delovnamesta, opredelili optimalno {te-vilo izvajalcev, sprejeli akte o sis-temizaciji po predpisanem pos-topku - mnenje sindikatov, skup-no posvetovanje s svetom de-lavcev - in njihovo uveljavitev terugotavljali obstoj prese`nega{tevila delavcev z vidika potreb-nega in dejanskega {tevila za-poslenih. Sprejeti je treba kriteri-je za dolo~anje poimenskegaseznama prese`nih delavcev sskupnim posvetovanjem s sin-dikati. Izdelati pa bo treba pred-log programa re{evanja pre-se`nih delavcev, se uskladiti s sin-dikati ter svetom delavcev, spre-jeti program ter pisno obvestitiZavod o zaposlovanju in sin-dikate. Iz teh opravil je jasno raz-vidno, da se bodo ti postopkivodili s sodelovanjem socialnihpartnerjev. Zakon, kot sem `eomenil, prina{a tudi nov organ,to je ekonomsko-socialni svet.Zaradi resnosti in pomembnostiproblematike smo ga v poslovod-stvu sestavili tako, da smo nje-govi ~lani trije poslovodje, patudi trije izvr{ni direktorji, in sicerza organizacijske in pravne za-deve ter za podro~je tovornegain potni{kega prometa. To po-meni, da hierarhi~no v temorganu sodelujejo najvi{ji in naj-odgovornej{i predstavniki vods-tva Holdinga. Poslovodstvo red-no obve{~a ta organ, ki se sesta-ja prakti~no vsak teden, o svojihpomembnih odlo~itvah. Ocenju-jemo, da bomo, ~e bo in ko boZakon o poslovni sanaciji sprejet,sredstva za izvedbo programakadrovskega prestrukturiranjanamenjali tudi za kadrovskoprenovo v povezanih podjetjih.Sredstva, namenjena za kad-rovsko prestrukturiranje, se bodonamenjala tako za izvedbo not-ranjih dokvalifikacij in prekvali-fikacij, kjer bo ugotovljen pri-manjkljaj, za usposabljanje v zu-nanjih institucijah, za pomo~delavcem, ki bi se odlo~ili zasamostojno dejavnost, za zago-tovitev zaposlitve v odvisnihdru`bah Holdinga in pri drugihdelodajalcih zunaj sistema Slo-venskih `eleznic.

Za komentar preoblikovanja na{ega podjetja smo zaprosili tudi delavskega direk-torja Alberta Pavli~a. Objavljamo nelektorirane odgovore.

Kako ocenjujete dosedanji potek kadrovske prenove ter poenostavitevorganizacijske strukture S@?Zaklju~kov {e ni na mizi, niti nimam informacij “izpod mize” kot ostali trije ~laniposlovodstva, zato vpra{anje te`ko komentiram. Pri~akoval bi pa na tej pomemb-ni temi ve~ informacij, stali{~, ne pa da se vse dogaja v neki konspiraciji. Gledekadrovske prenove pa lahko re~em, da je socialni partnerji (sindikati in svetdelavcev) ne potrebujemo niti ne bomo razo~arani, ~e je ne bo. Na{ interes je, dabi bilo ~immanj zaposlenih `elezni~arjev prese`nih delavcev, ~e pa `e bodo ugo-tovljeni s strani poslovodstva, pa je potrebno v najve~ji mo`ni meri upo{tevatina~ine aktivnega razre{evanja statusa potencialno prese`nih delavcev. Nujnopotrebno in prioritetno pa je odpraviti strukturna neskladja s tem, da se popolni-jo delovna mesta tam, kjer obstaja pomanjkanje ter isto~asno delovati v smeriodpiranja novih produktivnih delovnih mest. Glede rapidne rasti tovornega inpotni{kega prometa pa je potrebno poudariti, da ju je nujno potrebno servisirati zustrezno kadrovsko politiko ({e posebno na deficitarnih delovnih mestih v izvr{ilnihslu`bah). Socialni partnerji pa vsekakor podpiramo sporazumno re{evanjeprese`nih delavcev v okviru ponudbe poslovodstva, ki se v tem ~asu zadovoljivoizvaja.

Kak{en pa je va{ komentar programa kadrovskega prestrukturiranja?To ni program. Je zgolj splo{na ocena morebitnih prese`nih delavcev in potrebnihsredstev. Ne daje pa jasnih odgovorov na vpra{anja, kako se bo v najve~ji mo`nimeri upo{tevalo na~ine aktivnega razre{evanja statusa potencialno prese`nihdelavcev in s tem omililo {kodljive posledice. Na vse to je bilo poslovodstvo opo-zorjeno tako z moje strani, kot s strani ~lanov Nadzornega sveta Holdinga S@,d.o.o. ter na{ih (delojemalskih) ~lanov v ESS (Ekonomsko socialni svet).

Kako poteka in {e bo potekalo sodelovanje med poslovodstvom in pred-stavniki delojemalcev pri kadrovskem prestrukturiranju?Do sedaj nezadovoljivo in pomanjkljivo, saj projekt {e do danes ni bil predstavljen.Razen, da se operira s pav{alnimi {tevilkami ter z ocenami ocen, kar pa vsekakorni in ne more biti pravi pristop k kadrovskemu prestrukturiranju niti ne morejo biti{tevilke cilj projekta. Upam, da bo v bodo~e to sodelovanje primernej{e, da bo ve~sodelovanja in upo{tevanja medsebojnih interesov, stali{~ in predlogov. Zakon opreoblikovanju je predvidel ESS kot dvopartitni organ z edinim ciljem dogovarjan-ja o socialni problematiki zaposlenih v obdobju do izvedbe preoblikovanja. Imamob~utek, da ta organ ve~ina v poslovodstvu ne jemlje dovolj resno in se gaudele`ujejo po sili razmer in ga tretirajo kot nujno zlo. Na ̀ alost dobivam ob~utek,da jim ni cilj dogovarjanje o problematiki zaposlenih temve~ ESS jemljejo kot pros-tor kjer povedo svoja stali{~a (oz. odlo~itve) in v nadaljevanju niso pripravljeni naosnovi na{ih argumentov korigirati svojih za nas nesprejemljivih odlo~itev. Torej stak{nim na~inom sodelovanja se ne moremo (in se tudi v bodo~e ne bomo) zado-voljiti kot obliko, ki ne izhaja iz izku{enj bogatega evropskega socialnega dialoga.Nikoli pa ne bomo pristali na formo brez vsebine.

Bi lahko na koncu {e na kratko ocenili lanske poslovne rezultate?Ocena z moje strani je pozitivna. Potrebno pa je pri tem poudariti, da so pozitivnitrendi dose`eni na osnovi ve~je produktivnosti, ki pa se ka`ejo v ve~ji fizi~ni real-izaciji v rezultatih (tonah) v tovornem prometu in ve~jem {tevilu prepeljanih pot-nikov v potni{kem prometu. Ugodnej{i finan~ni rezultati poslovanja pa so tudidelna posledica dejstva, da se masa pla~ za zaposlene na S@ ni pove~evala, saj sepla~e razen upo{tevanja eskalacije (ki pa ne sledi inflaciji) niso pove~evale.Poudariti in obenem glasno opozoriti pa je potrebno tudi na dejstvo, da nas je vzadnjem obdobju zapustilo kar precej sodelavcev (zlasti v izvr{ilni slu`bi), kateri pase ne nadome{~ajo (ni aktivne kadrovske politike), kar posledi~no na terenupomeni neizvajanje dolo~il ZDR in KPD@P, kar se v praksi poka`e kot nezakonitoizvajanje nadurnega dela, nezmo`nost kori{~enja letnega dopusta po dolo~ilihKPD@P in zmanj{evanju skupin ne glede na predpisane tehnolo{ke procese dela inpostajne poslovne rede. Te nepravilnosti in pomanjkljivosti bo potrebno odpraviti,saj nas zakoni zavezujejo tako, da jih je potrebno izvajati ter, da KPD@P upo{teva-mo in spo{tujemo z obeh strani, kajti iz dol`nosti izhajajo tudi pravice. In to naj bomoto poslovodstva 2004.

Nova smer

13

14Potni{ki prometBo{tjan Korenpomo~nik izvr{nega direktorja zapotni{ki promet

Za veliko ve~ino evropskih`eleznic je zna~ilno, danajbolj{e koli~inske infinan~ne rezultate dosegajo vpotni{kem prometu, medtemko je tovorni promet popomenu {ele na drugemmestu. Za Slovenijo pa jezna~ilna prav obratna slika.Tovorni promet prina{adobi~ek, potni{ki promet pakar nekako tradicionalnosamo izgubo. Toda tradicijaje tu zato, da jo spremeni-mo. In spreminjanja tradicijeso se lotili tudi v potni{kemprometu, ki iz leta v letodosega bolj{e rezultate inuvaja nove privla~neponudbe. Pomo~nikizvr{nega direktorja zapotni{ki promet Bo{tjanKoren je v pogovoru opisalnekatere od teh na~rtov.

Lansko poslovno leto je biloza potni{ki promet zelo us-pe{no. Kak{ni so na~rti za le-tos?

Za letos na~rtujemo, da bomoskupaj prepeljali 15,36 milijonapotnikov. Hrbtenico prevozov botudi letos sestavljal notranjipromet. Po na~rtih bomo namre~kar 92 odstotkov oziroma 14,18milijona potnikov prepeljali vnotranjem prometu. V mednaro-dnem prometu bomo predvido-ma prepeljali dober milijon pot-nikov. Ostali dele` do skupnega{tevila prepeljanih potnikov bodopomenili potniki v okviru poseb-nih produktov. Tu gre za prodajoposebnih ponudb, kot so izleti zvlaki, organizacija posebnih vla-

kov in prodaja dodatnih aran-`majev, na primer turisti~nihponudb, drugih prevozov in po-dobno. Tudi letos si `elimo po-ve~ati {tevilo prepeljanih pot-nikov. Na{ cilj je, da se njihovo{tevilo glede na leto 2003pove~a za dva odstotka. Pri temje treba poudariti, da pri~akuje-mo najve~jo rast {tevila potnikovv mednarodnem prometu. Ta padohodkovno, zaradi vi{je cenevozovnic, pomeni pomembendele` prihodkov. K bolj{emuposlovnemu rezultatu pa si`elimo v prihodnje kolikor bo tomogo~e prispevati tudi s poseb-nimi produkti. Zato bomo v nji-hovo oblikovanje vlo`ili ves trudin za letos v tem segmentuna~rtujemo skoraj za tretjinove~jo rast dela. Pri tem je po-memben tudi posredni promoci-jski vpliv tega dela ponudbe napove~anje obsega dela v rednemnotranjem in mednarodnem pro-metu. Za doseganje na{ih pri-hodkovnih ciljev pa v notranjemprometu na~rtujemo povi{anjecen za 6 odstotkov 1. aprila.

[tevilne dejavnosti za dose-ganje omenjenih ciljev so op-redeljene v dveh strate{kihprojektih, ki potekata v pot-ni{kem prometu. Kak{ne no-vosti oziroma izbolj{ave pred-videvata?

Za doseganje bolj{ih rezultatov jezelo pomembno uvajanje novihstoritev, ki potnikom ponudijonekaj ve~. Obenem pa moramobiti samokriti~ni in si priznati, damoramo najprej izbolj{ati sto-ritve, ki jih `e ponujamo. Zatosmo oblikovali strate{ki projektSP-4, ki se ukvarja z izbolj{anjemobstoje~ih storitev. Trenutno v

okviru projekta intenzivno pote-ka posodobitev odprave pot-nikov. Gre pravzaprav za nadalje-vanje ciklusa, v katerem smo vsistem prodaje vpeljali elektron-sko prodajo vozovnic na ve~jihpostajah in rezervacijski sistemSupra. Sedaj `elimo sistem nad-graditi z nabavo terminalov zaprodajo vozovnic na vlakih inmanj{ih postajah, z njimi pabomo opremili tudi pogodbeneprodajalce. S tem bomo doseglipoleg bistveno kakovostnej{eprodaje tudi {tevil~ne prodajneu~inke, omeniti pa ka`e tudizmanj{anje stro{kov poprodajnihdejavnosti ter mo`nost a`urnihinformacij o obsegu dela. Zlastislednje je bistvenega pomena zapravilne in pravo~asne poslovneodlo~itve v smeri doseganjana~rtovanih poslovnih ciljev.Poleg tega je treba omeniti tudiorganiziranje informacijskegacentra, katerega glavni namen jebistveno pove~ati kakovost pro-dajnih informacij za na{e upo-rabnike. Pri tem je za pove~anjeobsega dela zlasti pomembnaobve{~enost potencialnih pot-nikov. O tem smo prepri~ani tudizaradi dosedanjih izku{enj pridelu dana{njega klicnega centra.

Poleg o izbolj{anju obstoje~ihstoritev smo `e ve~krat pisali ouvajanju novih produktov.Nekateri med njimi so lani `enaredili uspe{en korak s papir-ja na tire. Kak{ne spremembelahko {e pri~akujemo?

Uvajanje novih produktov smozdru`ili v strate{kem projektu zoznako SP-5. Veliko na~rtovimamo predvsem v mednarod-nem prometu. Z novim voznimredom smo sredi decembra vpel-

Na~rtov nam nikakor ne manjka

jali povezavo Ljubljane z Be-netkami z EuroCity vlakom Casa-nova. Zanj je zna~ilno, da imaedinstveno celostno podobo.Rezultati zasedenosti so po prvihdveh mesecih nad pri~akovanji.Za letos na~rtujemo vpeljavopodobne povezave na relacijimed Ljubljano in Beogradom.Izkoristili pa bomo tudi olimpijskeigre, saj bo med njimi vlakOlympus namesto do Solunavozil vse do Aten. V okviru na~r-tovanja mednarodnih voznihredov smo si kot cilj zastavili tudineposredno povezavo s Sara-jevom in v naslednjih letih tudiuvedbo hitrega vlaka v sodelo-vanju z nem{kimi `eleznicami. Vnotranjem prometu bomo na{oponudbo sproti prilagajali razme-ram na trgu in pri~akovanjempotnikov. Prepri~an sem, damoramo prese~i tradicionalnolo~nico med `eleznico in avtobus-

15Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

nimi prevozniki, s katerimi zato~edalje bolj intenzivno sodeluje-mo. Prednostna naloga je medse-bojno usklajevanje voznih redov,poleg tega pa bomo sodelovalipri oblikovanju prodajnih poti.Na{ trden cilj je, da letos nadalju-jemo preobrazbo iz `elezni{kegapodjetja v {ir{e zasnovano pod-jetje, ki na trgu ponuja celovitoprevozno storitev.

Dandanes si ne moremo ve~predstavljati dela brez pod-pore osebne prodaje s sodob-no informacijsko tehnologijo.

Tega se zavedamo in na tempodro~ju na~rtujemo kar nekajsprememb. Sem sodi na primerprenova spletne strani, na kateri`e zdaj objavljamo vse aktualneponudbe. Na{a spletna stran botako vsebinsko kot oblikovnoprenovljena. Poleg ~im bolj a`ur-

nega informativnega dela bove~ji poudarek dala predvsemaktivnej{im vsebinam, ki bodopritegnile uporabnike. Na med-narodnem podro~ju pa se vokviru UIC-ja pripravljamo nauporabo informacijskih sistemovPrifis in Hafas. To sta zelopomembna projekta za dosegan-je prihodnjih poslovnih rezulta-tov, saj bosta omogo~ila tudive~ji dele` agencijske prodajeoziroma prodaje delnih relacij zarazli~ne `elezni{ke prevoznike vEvropi. Ne nazadnje pa `elimo vprihodnje tr`iti tudi avtobusne inletalske prevoze doma in v tujini,pa tudi ponuditi prodajo vstopnicza razli~ne prireditve v Sloveniji intujini, na primer za obisk sejmaali koncerta. Na{ cilj je preskok sprodaje “le” `elezni{kih vozovnicna agencijsko prodajo. Zatohkrati tudi pripravljamo prodajnamesta, ki bodo omogo~ila celovi-

to prodajo prevoznih in turis-ti~nih storitev.

Kak{ne pa bodo leto{nje pro-dajne in promocijske dejav-nosti?

Izdelali smo `e operativni na~rtprodajnih in promocijskih dejav-nosti, kjer so podrobno in ter-minsko opredeljene naloge zadoseganje teko~ih ciljev prodaje.Dejavnosti so razdeljene na ve~sklopov: promocija ponudb not-ranjega prometa, promocijaponudb mednarodnega prome-ta, priprava in promocija poseb-nih produktov in priprava pro-mocijskih publikacij. Tukaj jetreba omeniti, da je v sklepni faziizdaja Kataloga storitev. Tega dosedaj {e nismo imeli, `elimo paizdati katalog, kot ga uporabnikilahko dobijo na primer v turi-sti~ni agenciji. Tako bomo sedan-

jim in predvsem potencialnimuporabnikom ponudili na enemmestu pregled vseh na{ih po-nudb in vse druge potrebneinformacije. Prav tako bomoletos pripravili tudi celovitoponudbo kartic ugodnosti. Zazdaj imamo tak{no kartico le zamlade potnike. Letos se ji bodopridru`ile nove kartice za sta-rej{e, za dru`ine in poslovna kar-tica. Na~rtov nam nikakor nemanjka, za njihovo uresni~itev pabo potrebno kar precej dela.Na{tete cilje bomo gotovo la`jedosegli v okviru na~rtovane noveorganiziranosti, od katere velikopri~akujemo. Omogo~ila boveliko preglednej{e poslovanje inve~jo pro`nost na{ega dela. Topa je z upo{tevanjem pogojevdelovanja `elezni{kih prevoz-nikov na prihodnjem velikemevropskem trgu najpomemb-nej{e.

Potni{ki promet

16Tovorni prometSre~ko @erjavizvr{ni direktor podro~ja tovorni promet

Tovorni promet slej ko prej

ostaja hrbtenica na{ega pod-

jetja, ki prina{a najve~ji del

prihodka. Tega pa si v

tovornem prometu `elijo {e

pove~ati s tr`no ofenzivo na

obeh koridorjih, ki potekata

~ez Slovenijo. Nova organi-

zacijska struktura, orga-

nizirana v skladu s tr`nimi

na~eli delovanja, pa naj bi

tovornemu prometu

Slovenskih `eleznic dala {e

nov zagon. O podrobnostih

je spregovoril izvr{ni direktor

podro~ja tovorni promet

Sre~ko @erjav.

Strate{ki projekt Tr`na ofenzi-va na V. in X. vseevropskemkoridorju je eden od klju~nihprojektov v na{em podjetju.Lahko na kratko opi{ete nje-gove podprojekte in njihovouresni~evanje?

Projekt je za nas res bistven in odnjegovega uresni~evanja je odvi-sen razvoj tovornega prometa vnaslednjih treh ali {tirih letih.Razdeljen je na devet podprojek-tov. Prvi se posve~a zaznavanju inevidentiranju tr`nih prilo`nostiter oblikovanju pravih odgovorovnanje. Glavno vlogo v njem imajopredstavniki v tujini, {efi da-na{njih slu`b in prodajni pred-

stavniki. Drugi podprojekt z ime-nom Mednarodna mre`a tovor-nega prometa je namenjen evi-dentiranju izvorov in ponorovblaga in okrepitvi na{e navzo-~nosti na teh trgih. Zato smo `eodprli predstavni{tvo v Beo-gradu, kadrovsko bomo okrepilipredstavni{tva na Dunaju, v Bu-dimpe{ti in Milanu, nujno pa botreba odpreti predstavni{tvo vCarigradu. Tretji podprojekt jenamenjen iskanju enega ali ve~strate{kih partnerjev, s katerimibi lahko raz{irili na{e relativnomajhno podro~je delovanja. Re-in`eniring vagonskih po{iljk kot~etrti podprojekt se ukvarja zracionalizacijo operacij, saj {tevil-na ran`iranja posameznih vago-nov povzro~ajo visoke stro{ke. Tobomo lahko dosegli v dogovoru zna{imi strankami in prakti~nobrez izgube tovora. Kot peti pod-projekt smo opredelili uvajanjeelektronskega poslovanja, ki vomejenem obsegu `e poteka.Na{ kon~ni cilj sta uvedba elek-tronskega tovornega lista, in leenkratno zajemanje vseh potreb-nih podatkov. Zelo vitalna funkci-ja v tovornem prometu jerein`eniring kontrole in obra~unakot {esti podprojekt. Med glavni-mi cilji sta zajemanje podatkovna enem samem mestu in sprot-no re{evanje reklamacij. Dostavaod vrat do vrat je naslednji pod-projekt, katerega cilj je pregleddela strank z lastnimi industrijski-mi tiri in premikom. @elimo siprevzeti delo pri ve~ini tovrstnihstrank. Ponuditi jim `elimo kon-kuren~no in kakovostno storitevter tako zaposliti na{e delavce.

Malim po{iljkam, ki so `e dolgo~asa odprta rana Slovenskih`eleznic, je namenjen osmi pod-projekt, in verjamem, da bomoletos in prihodnje leto znalioblikovati konkuren~no storitevin jo uveljaviti na trgu. Januarjapa smo dodali {e deveti podpro-jekt, v okviru katerega sodeluje-mo z avstrijskimi `eleznicami napodro~ju mejnih prehodov, skup-nega upravljanja vagonskegapoola in prenosa komercialnih inproizvodnih podatkov v elektron-ski obliki. Vsi podprojekti poteka-jo v okviru za~rtanih terminskihna~rtov, z na{e strani pa si `elimole pogostej{ih projektnih svetovna ravni holdinga, saj so zanekatere spremembe nujnesprotne odlo~itve in tudi dolo-~ena finan~na vlaganja.

Kako bi ocenili lanske do-se`ke v tovornem prometu inleto{nje na~rte?

Po za zdaj dosegljivih podatkihsmo med januarjem in novem-brom poslovali z nekaj ve~ kotmilijardo dobi~ka. Na~rt pa smoizpolnili tudi decembra, tako dapri~akujem {e nekoliko bolj{irezultat. Skupaj smo prepeljali17,2 milijona ton tovora inopravili 3,274 milijarde netoton-skih kilometrov. V primerjavi zletom 2002 smo z manj{im{tevilom vlakov prepeljali skorajza milijon ton tovora ve~. Zaletos na~rtujemo 18 milijonovton blaga. Na na{e rezultateposlovanja vplivajo gospodarskerazmere v na{i {ir{i okolici, zato

je ta hip te`ko napovedati rezul-tat. Ker pa smo do danes `e skle-nili okrog 90 odstotkov predvi-denih pogodb, pri~akujem, dabomo na~rt dosegli. [tevilni vpe-ljani in {e na~rtovani produktibodo gotovo dali rezultate, tru-dili pa se bomo tovor prepeljati~im bolj racionalno in s ~im manjstro{ki.

Kako ste zadovoljni z obsto-je~imi produkti?

Vsekakor smo lahko zadovoljni zAS Expressom, ki je lani medSlovenijo in Bosno in Hercego-vino ter v obratni smeri prepeljalokrog 230.000 ton tovora. Kljubte`avam pri dogovarjanju z dru-gimi `eleznicami na trasi lahko zaletos pri~akujemo {e bolj{e rezul-tate. Septembra smo uvedli novopovezavo Ljubljane in Münchna.Vse o zanimanju za ta vlak povedejstvo, da smo `e uvedli doda-ten vlak, marca pa bo uveden {een par vlakov, tako da bo na tejrelaciji vozilo po sedem vlakov nadan.

Kateri pa bodo novi produkti,ki jih lahko pri~akujemo vkratkem?

Sedemnajstega februarja se je naprvo vo`njo podal tako imeno-vani East-West Rail Shuttle, po-vezava Ljubljane in Bologne. Zelovesel sem tega produkta, saj jeprva resna ponudba med Slo-venijo in Italijo, ki sega dalj od^ervinjana. Pri~akujem, da bonovi produkt prevzel vlogo gene-

Rde~a nit ostaja nenehnopove~evanje obsegaprometa

ratorja tovora tako za peti kotdeseti koridor, prvi rezultati pa sospodbudni. Kot zanimivost najomenim, da bomo v vlak vklju-~evali ne le klasi~ne vagonskepo{iljke, temve~ tudi po{iljkekombiniranega prometa. Predvi-doma `e aprila se bodo na{epovezave z Italijo {e izbolj{ale zvlakom, ki bo vozil med Ljubljanoin pomembnim italijanskim sre-di{~em Milanom. V tej povezavividim velike mo`nosti, saj bomonanjo navezali tudi blago zMad`arske, iz Slova{ke, Poljskein iz drugih dr`av. V Ljubljani pase bodo na V. koridor navezovalitudi produkti z X. vseevropskegakoridorja.

So morda `e znane pogla-vitne lastnosti East Expressa,ki bo povezal Ljubljano in Ca-rigrad?

Potencial tovora med Carigra-dom in Ljubljano je ogromen. Naleto iz Tur~ije odpelje kar635.000 tovornjakov, ki so glavnikonkurenti `elezni{kemu trans-portu. Danes na tej relaciji niredne storitve v `elezni{kemprometu. Posamezne povezaveseveda obstajajo, a ne zagotav-ljajo konkuren~nega tranzitnega

~asa in rednih povezav. Ti dveprednosti bi radi ponudili mi,seveda v sodelovanju z drugimi`eleznicami na trasi med obemadr`avama. Na~rtujemo, da bivlak med obema mestoma vozil40 ur, vlak pa bi v prvi fazi vozildva- do trikrat na teden. VLjubljani na~rtujemo vzpostavitevpovezav naprej proti Nem~iji inSeverni Evropi, proti Italiji inFranciji. Potenciali na tej smeri sores ogromni in zato se bomotur{kega trga lotili tudi zustanovitvijo predstavni{tva vCarigradu.

Ve~krat sli{imo, da so Sloven-ske `eleznice majhne in nemorejo pre`iveti same. Kakopoteka mednarodno sodelo-vanje v tovornem prometu?

Sodelujemo z vsemi sosednjimi`eleznicami in z nem{kimi `elez-nicami ter oblikujemo {tevilneskupne produkte. Naj omenim levo`nje prvih interoperabilnih lo-komotiv med Slovenijo in Italijo,bistveno skraj{anje zadr`evanjavlakov na italijanski in avstrijskimeji in uvajanje predaje vlakovna zaupanje. Z nem{kimi `elezni-cami se dogovarjamo o skupnistrategiji prevozov do Ljubljane

in naprej. S kolegi z mad`arskihin avstrijskih `eleznic se dogovar-jamo o prenosu mejnih formal-nosti z mejnih prehodov na boljsmiselno izbrane to~ke. Hrva{kimkolegom pa smo ponudili sode-lovanje na komercialnem inproizvodnem podro~ju. Eden odciljev je tudi uvedba interope-rabilnosti s Hrva{kimi `eleznicamina vsaj nekaterih podro~jih. Zvsemi sosednjimi `elezni{kimipodjetji pa sodelujemo na pod-ro~ju informacijske tehnologije inelektronske izmenjave podatkov.

Kateri pa so cilji preobliko-vanja PE Tovorni promet veno od jedrnih dru`b?

Reorganizacija je pravzapravnajve~ji projekt v tovornem pro-metu. @elimo si spremeniti na~indela tako v tr`enju kot v pro-izvodnji. Zato smo se odlo~ili zapreoblikovanje sekcij v tri glavneproduktne centre s sede`em vKopru, Ljubljani in Mariboru.Prednost tak{ne organizacije je,da bodo v produktnih centrihzdru`eni strokovnjaki za natan-~no dolo~eno vrsto blaga, kibodo spremljali dogajanje nasvojem podro~ju in kupcu lahkoponudili res dobro storitev. Ob

dana{nji organizaciji po vrstahtransporta se lahko zgodi, damora kupec zaradi transportaene vrste blaga govoriti kar stremi razli~nimi ljudmi. Sedaj boimel le enega strokovno podko-vanega in odgovornega sogo-vornika. Na ta na~in bomo nad-gradili sedanje sekcije, jim dalive~ pristojnosti ter odgovornostina vseh podro~jih - tr`enju, pro-daji in proizvodnji. Trem omen-jenim glavnim produktnim cen-trom se bodo pridru`ili {e pro-duktni centri za posebne produk-te, kombinirani promet in malepo{iljke. Za vseh {est centrov boveljalo, da bomo ~im bolj na-tan~no spremljali njihove lo~enerezultate in tako ~im bolju~inkovito prilagajali na{e odzivezahtevam kupcev. Vsekakor na{arde~a nit tudi v novi organizira-nosti ostaja nenehno pove~evan-je obsega prometa. ^e bomouspe{ni pri pove~evanju dela inhkratnem zni`evanju stro{kov, senam ni treba bati, da bi biladelovna mesta ogro`ena - pravnasprotno. Prepri~an sem, dabomo delovna mesta ne leohranili, temve~ med nas pova-bili nove sodelavce iz drugihpodro~ij znotraj podjetja.

17Tovorni promet

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

18Iz tujine

Dve stoletji razvoja podjetja StinnesStinnes je globalno transportnoin logisti~no podjetje, ki pod enostreho zdru`uje znanje logis-ti~nega velikana Schenkerja, zna-nje Railiona z enotami v Nem~iji,na Danskem in na Nizozemskemter logisti~ne storitve DB Carga -tovornega prometa nem{kih `e-leznic. Z letnim prihodkom okrog11 milijard evrov in okrog 65.000zaposlenimi po vsem svetu jeStinnes eno vodilnih transport-no-logisti~nih podjetij sploh inpoleg potni{kega prometa drugimo~ni steber koncerna nem{kih`eleznic.

Le malokdo pa ve, da ima sedan-ji Stinnes za sabo `e skoraj dvestoletji vzponov in padcev, vkaterih je pre`ivel dve svetovnivojni in {tevilne re`imske spre-membe. Temeljni kamen za da-na{nje podjetje je `e daljnegaleta 1808 polo`il Mathias Stin-nes, ki je ustanovil podjetje zaladijske prevoze in trgovanje spremogom. Dve leti pozneje jepodjetni Mathias za~el trans-porte premoga po Ruru navzgorin drugega blaga v obratni smeri.@e leta 1820 je flota Stinnesaobsegala 66 ladij na Renu inRuru. Ob svoji smrti leta 1845 jeMathias Stinnes posedoval {tirirudnike premoga in delnice v {e36 rudnikih. Skrb za podjetje jeostala v dru`ini, ki je nenehnorazvijala dru`insko podjetje. Dopreloma je pri{lo leta 1926, ko jeHugo Stinnes mlaj{i zaradi likvid-nostnih te`av velik del podjetjaprenesel v New York. Ta odlo~itevje postala usodna {ele leta poz-neje, saj je bil leta 1941, zvstopom ZDA v drugo svetovnovojno, dru`inski dele` v ameri{kiHugo Stinnes Corporation zase-`en kot lastnina sovra`nika. Uda-

rec je bil tako hud, da je Stinnes{ele leta 1951 spet posloval poz-itivno. Pet let pozneje se je spomo~jo tedanjega nem{kegakanclerja Konrada Adenauerja inban~nega konzorcija podjetjeHugo Stinnes Corporation vrnilov nem{ke roke. Leta 1965 je 95odstotkov delnic Stinnesa odku-pilo podjetje Veba (dana{njiE.ON). Z odkupom preostalih pe-tih odstotkov se je Stinnes leta1992 umaknil z borze. Nanjo seje vrnil leta 1999, ko je edinidelni~ar Veba za~el prodajati del-nice in javno objavil, da se bo vnekaj korakih umaknil iz podjet-ja. Stinnes je skupaj s svojimh~erinskim podjetjem Schenker~edalje bolj opu{~al trgovanje zrazli~nimi materiali in se osredo-to~al na mednarodno logistiko.Rezultat nove poslovne strategijeje bil ve~ kot zgleden - cenaStinnesovih delnic se je po trehposlovno rekordnih letih karpodvojila!Zadnji mejnik v Stinnesovi zgo-dovini je bil 9. maj 2003. Na tadan je bil opravljen {e zadnjiprenos Stinnesovih delnic naNem{ke dr`avne `eleznice, ki sotako postale stoodstotni lastnikpodjetja, ki se je ponovno umak-nilo z borze. S Stinnesom so senem{ke `eleznice uveljavile kotmednarodni ponudnik mobilnos-ti in logisti~nih storitev. Prvegaseptembra 2003 je bila uveljavl-jena nova organizacijska struktu-ra. Dejavnost je razdeljena na{tiri poslovna podro~ja - FreightLogistics (tovorna logistika),Schenker, Intermodal in Railion.Podro~ja so razdeljena glede navrsto storitev, ki jih ponujajo, indelujejo strogo neodvisno.

PredsednikupraveStinnes AG,dr. BerndMalmström, osodelovanju sSlovenskimi`eleznicami

Kako presojate va{e dosedanje sodelovanje s Slovenskimi`eleznicami?

Na podro~ju Slovenskih `eleznic smo `e ve~ let dejavni z na{imh~erinskim podjetjem Railog in sistemom blok vlakov protiBalkanu. Od leta 2001 je Ljubljana ena od dveh za~etnih oziro-ma kon~nih to~k za zdru`evanje oziroma razdru`evanje tovora.Sistem, v katerem vsako leto prepeljemo `e ve~ kakor 750 vlakov,prepri~uje z nenehno rastjo in dinami~nim razvojem. Tudi prometmed Nem~ijo in Slovenijo zaradi ~edalje bolj{ih skupnih produk-tov nara{~a. Tako bomo lani uvedene vlake med Münchnom inLjubljano zaradi velikega povpra{evanja `e v kratkem {e okrepili.

Slovenija je majhna dr`ava z dobro geografsko lego. KakoStinnes kot vodilno evropsko logisti~no podjetje vidimo`nosti za razvoj sodelovanja s Slovenskimi `eleznicami?

Evropski jugovzhod je s stali{~a Stinnesa zanimiv trg z rastjo v trans-portu in logistiki. Slovenija je za nas {e posebno zanimiva, ne lezaradi priklju~itvije k Evropski uniji, ki je pred vrati. Dejstvo, da se vSloveniji kri`ata V. in X. koridor, odlo~ilno vpliva na mo`nostiSlovenije. Tudi `elezni{kemu tovornemu prometu bo lahko ugodnageografske lege koristila. Poleg transportov med Zahodno Evropoin balkanskimi dr`avami je veliko mo`nosti tudi za razvoj prometa vsmeri proti Tur~iji in Gr~iji. Vsa poslovna podro~ja Stinnesa AG potr-jujejo dobre razvojne mo`nosti za Jugovzhodno Evropo. V Stinnesusmo prepri~ani, da bomo z zanesljivim partnerjem, kot so Slovenske`eleznice, lahko na tire pritegnili {e ve~ prometa.

19Iz tujine

Rüdiger vorm Waldegeneralni direktor ÖBB

Prometa med Avstrijo in Slovenijo ~edalje ve~

Revija Slovenskih `eleznic februar 2004Novaproga

Avstrijske `eleznice so eno

najpomembnej{ih avstrijskih

transportnih podjetij, kar

dokazujejo za slovenske

razmere spo{tovanja vredne

{tevilke. V potni{kem prometu

imajo polo`aj enega

najpomembnej{ih ponudnikov

transportnih storitev. Leta

2002 se je z avstrijskimi vlaki,

avtobusi in ladjami peljalo kar

okrog 280 milijonov potnikov.

V tovornem prometu je Rail

Cargo Austria eden

najpomembnej{ih avstrijskih

prevoznikov, predlani so

tovorni vlaki v Avstriji prepel-

jali 87,2 milijona ton blaga.

Avstrijske `eleznice so se na potpreoblikovanja organizacijske stru-kture podale `e leta 1992 z ra-~unovodsko lo~itvijo transporta ininfrastrukture, danes pa so orga-nizirane kot holding s petimi pod-jetji. Avstrijske dr`avne `eleznicein Slovenske `eleznice povezujedobro medsebojno sodelovanje, kise ka`e tudi v {tevilnih skupnihprojektih, ki so na nekaterihpodro~jih `e dali rezultate.Da se medsebojno sodelovanjeodvija v pravi smeri, potrjujejo tudipodatki o prepeljanem blagu inpotnikih med obema dr`avama.Kar 15 odstotkov tovora v med-narodnem `elezni{kem prometu vSlovenijo uvozimo iz Avstrije, vobratni smeri pa je dele` na{e se-verne sosede celo 19-odstoten.

Dele` dvostranskega prometamed Slovenijo in Avstrijo pa se {epove~uje. Lani se je dele` prometaiz Avstrije, v primerjavi z letom2002, pove~al za 5,5 odstotka, vobratni smeri pa za 3,9 odstotka.V potni{kem prometu je v prvihenajstih lanskih mesecih dele` pre-peljanih potnikov v Avstrijo in iznje dosegel 9 odstotkov vseh pot-nikov. Med letoma 1999 in 2002se je {tevilo potnikov v smeriSlovenija-Avstrija pove~alo za sko-raj 16 odstotkov, med lanskim jan-uarjem in novembrom pa je bilo`e prese`eno celoletno {tevilo pot-nikov leta 2002. Priznati pa jetreba, da {tevilo potnikov v obrat-ni smeri precej niha. Po ob~utnempove~anju leta 2000 je sledilpadec, leta 2002 pa se je {tevilopotnikov spet rahlo pove~alo.Vsekakor prilo`nosti za izbolj{anjerezultatov ne manjka. Ob zadnjemsestanku vodstva obeh podjetijsmo izkoristili prilo`nost in gener-alnem direktorju ÖBB-ja, Rüdi-gerju vorm Waldeju, postavili ne-kaj vpra{anj o tem, kako vidi sode-lovanje z na{im podjetjem.

Kako bi na kratko ocenili so-delovanje s Slovenskimi `elez-nicami?

Avstrijske in slovenske ̀ eleznice ̀ etradicionalno povezuje dobro pos-lovno sodelovanje. Obe podjetjiimata podobne cilje. Slovenske`eleznice so se podale na pot reor-ganizacije. Po njej bodo moralestopati zelo previdno. Opazil sem,da se niste odlo~ili za nenadenprelom s preteklostjo, temve~ stese odlo~ili tradicijo povezati s pri-hodnostjo. Po na{ih izku{njah je tapot prava, saj lahko le tako ob-dr`imo znanje, ki `e obstaja zno-

traj podjetja. Na{i organizacijskistrukturi si bosta precej podobni,kar nam bo {e olaj{alo delo.

Te`i{~e sodelovanja je trenut-no v tovornem prometu. Kakogledate na njegov razvoj?

Na{ skupni cilj je optimizirati ~ez-mejni promet med obema dr`a-vama. Meja med dr`avama ni lepoliti~na, temve~ zaradi razli~nihsistemov elektrifikacije tudi teh-ni~na. Zato se zelo dejavno dogo-varjamo, da bi odprava tovornihvlakov potekala pred mejo alitakoj za njo, ne na meji sami.Vlake bi sprejemali na zaupanje,ker bi jih `e pregledala druga`eleznica. Zato pa je treba upo-{tevati nekatera pravila in se za-nesti eden na drugega in na temprojektu `e delamo. Pogled nastatistike poka`e, da so Slovenske`eleznice v tovornem prometuzelo uspe{ne. Va{ sistem v to-vornem prometu je prijazen doindustrije in ni osredoto~en le naglavne, temve~ tudi na stranskeproge. Ta filozofija velja tudi zaAvstrijo, saj sta obe `eleznici, karzadeva prepeljane tone, zelouspe{ni. Vedeti moramo, da je`elezni{ki transport tovora smotrn{ele na dalj{e razdalje. Zato sepostavi vpra{anje, ali naj na primervlak med Koprom in Rotterda-mom prepeljemo v enem kosu, alipa pot razdelimo tako, da vsakdolahko vozi na svojem delu poteka.Drugi na~in nam je bolj v{e~, sajdaje kos poga~e vsaki `eleznici inje tudi bolj prijazen do strojevodij,ki ne bi bili po ves teden zdoma.Strojevodja lahko pripelje vlak ~ezmejo do neke smiselne to~ke, kjervlak prevzame strojevodja sosed-nje dr`ave. ^e je mogo~e, bi to

potekalo z eno lokomotivo, za karso potrebne investicije v voznipark. Slovenske `eleznice grestepo podobni poti kot mi, ker izbi-rate ve~sistemske lokomotive. NaÖBB smo pred kratkim naro~ilive~sistemske lokomotive. Prve bo-do pri{le konec leta 2005 ali vza~etku leta 2006, vozile pa bodolahko tudi po slovenskih progah.Zato bomo lahko zelo dobro sode-lovali, tudi ob upo{tevanju va{estrategije povezav proti Italiji indrugim sosednjim dr`avam. Smi-selno se mi zdi, da ~im prej vzpo-stavimo dobro medsebojno pove-zavo, ne zato, ker bi bilo totehni~no “lepo”, temve~ ker za toobstajajo potrebe na trgu, sami pabi radi bolj racionalno izkoristilisvoje lokomotive in vagone.

Kaj pa lahko pri~akujemo vpotni{kem prometu?

Potni{kega prometa nikakor nebomo zanemarili, na tem pod-ro~ju `e uvajamo nekatere spre-membe. Uveljavili smo `e skupnotarifo Regio AS za maloobmejnapotovanja in izbolj{ali medsebojnepovezave z leto{njim voznim re-dom. Dogovarjamo pa se za do-datno usklajevanje voznih redov innove povezave, na primer narelacijah Celovec-Jesenice-Ljublja-na in Maribor-Prevalje-Celovec, sposebnim poudarkom na prevozukoles. Potekajo tudi pogovori opodalj{anju vo`nje vlakov EC Ca-sanova do Maribora. Od tam bilahko uvedli eno - do dveurni tak-tni promet do Gradca. S tem bio`ivili tradicionalno povezavo Be-netk in Dunaja. Na Avstrijskih`eleznicah pa smo pripravljeni tudina druge oblike sodelovanja.

Sam opa`am in tudi iz mnogihpogovorov je jasno razbrati, daljudje ~utijo velik napredek na `e-leznici, tako z vidika posodab-ljanja kot urejenosti in vzdr`e-vanosti v celoti. Velika, `e kar kri-ti~na preobremenjenost na{ihcest in hkrati skrb za ~isto okoljesta naposled le za~ela spreminjatimiselnost ljudi v pravo smer injim “vcepljati” posluh za tistoracionalnej{e, za tisto optimalno.Treba pa je povedati, da imav~asih premalo posluha tudidr`ava.Novi vlaki Slovenskih `eleznicDesiro in InterCity Slovenija po-menijo velikanski korak k {ehitrej{emu zmanj{evanju razlikmed nami in razvitej{o Evropo.Obenem pa ne pomenijo po-membnega napredka samo za`eleznico oziroma Slovenke inSlovence, temve~ so izrednozanimivi tudi z vidika mednaro-dne komunikacije; povezujejonas z evropskimi, ~e ho~ete tudis turisti~nimi tokovi. Pravilno je,da se `eleznica s svojim ener-gi~nim razvojnim programom inz u~inkovito ponudbo vseskozipribli`uje `eljam in potrebamuporabnikov.V skupnih programih in projektihTuristi~ne zveze Slovenije inHoldinga Slovenske `eleznicevidim velike, skoraj neiz~rpnemo`nosti. Kadar predstavljamoneko ponudbo, moramo v tovsekakor vklju~iti in upo{tevatitudi `elezni{ke storitve. Turist, kije o vsem podrobno in pravo-

~asno seznanjen, bo tako velikola`e na~rtoval svoj izlet ali celodopust. Ponudbe pa morajoseveda biti vabljive, prijazne inpredvsem kakovostne. Ko ~lovekvstopi v vlak, naj vstopi v prijetnoozra~je, kjer se bo dobro po~util.Na Slovenskih `eleznicah je natem podro~ju `e ogromno stor-jenega, vendar moramo vedeti,da tega ni nikoli dovolj. Morda bise morala `eleznica v prihodnjepojavljati tudi na mednarodnihturisti~nih sejmih, kjer se lahkotudi tuji potencialni turist -Nemec, Danec, Francoz - sre~a sprospektom ali plakatom, ki muna neposreden na~in predstaviprivla~nosti Slovenije in s temkajpak ponudbo `eleznice kotene od pomembnih komponentslovenskega turizma. Moramo sezavedati, da Slovenija je in boneke vrste tranzitna de`ela, ven-dar pa, ~e `elimo potnika - tur-ista “zapeljati” s hitrega promet-nega kri`a prav v notranjostde`ele, kjer se bo lahko spoz-naval z na{o naravno in kulturnodedi{~ino, s kulinariko..., mora-mo vsi skupaj {e marsikaj posto-riti. Pri tem vsekakor vidim `e-leznico kot enega od najboljanga`iranih in dejavnih partner-jev.Sli{al sem o~itek, da poklicne tu-risti~ne organizacije, agencije indru{tva na svoje predstavitve,novinarske konference in podob-ne oblike promocijskih dejavnos-ti dostikrat pozabijo povabitipredstavnike Slovenskih `eleznic.

To vsekakor ni prav. Turizma brez`elezni{kih storitev preprosto nemore biti, saj je `eleznica seg-ment, ki je neposredno povezanz na{imi skupnimi te`njami pouspehu. V~asih pa se nekaterituristi~ni delavci preve~ podjet-ni{ko zapirajo, kar vsekakorpomeni omejevanje razvoja innapredka turizma. Morali bi senamre~ zavedati, da lahko `elenioptimum dose`emo samo sskupnimi projekti in da brez tegapa~ ne gre. Sam se izrazitozavzemam za pripravo skupnihpromocij, in na Turisti~ni zveziSlovenije bomo to brez dvomatudi upo{tevali. @eleznica je bilain bo o`ilje nekega organizma,jemljem jo kot logi~ni sestavnidel resnega in poslovnega pri-stopa k turisti~ni dejavnosti.S turisti~nega in splo{nega go-spodarskega vidika so izjemnodobrodo{le dodatne ponudbeSlovenskih `eleznic, ki prispevajok pribli`evanju interesom upo-rabnikov: kopalni, zdravili{ki insmu~arski vlaki ter avtovlak, {eposebej pa bi poudaril prenovl-jene garniture muzejskega vlaka,ki pomenijo privla~no popestritevturisti~ne ponudbe in hkratipomembno ohranjanje slovenskekulturno-tehni~ne dedi{~ine -tak{ni projekti morajo vsekakorpostati del na{ega skupnegainteresa.Ena od najpomembnej{ih skup-nih nalog Turisti~ne zveze Slo-venije in Holdinga Slovenske`eleznice je prav gotovo skrb za

zdravo, ~isto in neokrnjeno nara-vo. Slovenske `eleznice, kotpredstavnik zvrsti prometa, kiima najmanj {kodljivega vpliva naokolje, z na{ih tirov uspe{noodstranjujejo dotrajane in neu-porabne vagone, ki so kaziliokolje, lep prispevek pa je tudinjihova tradicionalna akcija tek-movanja za Naj postajo, ki `e vsaleta poteka v okviru odmevneakcije Turisti~ne zveze Slovenije zgeslom Moja de`ela - lepa ingostoljubna. Urejenost in vzdr`e-vanost postajnih poslopij in nji-hove okolice veliko pripomoretah kompleksni celostni podobiRepublike Slovenije. Turizem je vvseh pogledih neposredno pove-zan z okoljem: vsak korak k ure-janju okolja pomeni obenem tudivelik korak k razvoju in napredkuturizma.Turisti~na zveza Slovenije prihod-nje leto praznuje ~astitljivo oblet-nico - sto let delovanja, kar hkratipomeni tudi sto let organizirane-ga turizma na Slovenskem. Zanas je to izjemen izziv in pri-lo`nost, da na podlagi izpri~anetradicije svetu poka`emo in tudidoka`emo, da Slovenci na pod-ro~ju turizma nismo za~etniki.Tako bodo vse leto potekale{tevilne dejavnosti in zanimiviprojekti, in iskreno upam, dabodo, ob {e bolj{em medsebo-jnem sodelovanju, pri mnogihnavzo~e tudi Slovenske `ele-znice. Prepri~an sem, da so vratatako na eni kot na drugi strani{iroko odprta!

Vrata sodelovanjaso na {iroko odprta

20S@ so ljudje dr. Marjan Ro`i~predsednik Turisti~ne zveze Slovenije

Pisarni{ka petrolejka Ju`ne `eleznice s steklenimrezervoarjem za petrolej in lito`eleznim stojalom

z za~etnicami S.B., kar pomeni Südbahn, Ju`na `eleznica.

Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani