evrop zlostori vrz mak.pdf

8/10/2019 evrop zlostori vrz mak.pdf

1/104

1

D-r Risto Ivanovski

EVROPSKITE ZLOSTORIVRZ MAKEDONIJA

Bitola, R.Makedonija2009 godina


2/104


3/104

3

PREDGOVOR

Posledniot milion godini postoe{e ledeno doba. Tokmu zatoa belata rasa be{e po-vle~ena ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit, vo Levantot. Levant bez v leant,leanot, koj so voda bil nalean. Toa bilo so zavr{uvawe na ledenoto doba, a SredozemnotoMore bilo sozdadeno do 4.000 g.p.n. Deka nikoga{ nemalo Sredozemno More dokaz opstoila

jagulata. Aka bi imalo Sredozemno More, taa nema{e so milioni godini da patuva od Ohri-dsko do Sarga{ko Mora, tamu da se mresti vo morska voda, taa }e se mresti vo Jadransko Mo-re. Deka jagulata kako odrasna patuva go utvrdil Aristotel, ~ie znaewe ostanalo ne potvr-deno se do 17 vek n.e., od koga vo Evropa, von ju`niot Balkan, po~nale da se zanimavaat so na-uka. Sleden dokaz deka imalo potopi, se potvrduva so tunot. Bidej}i pred potopite nemaloAngliski kanal,ribata do denes ne znae,deka so potopite toj bil sozdaden.Sledi za potopiteda ima dokazi, a tie vo poslednite decenii bile utvrdeni vo istraùvawata na Crno More.

Kako najmerodaven dokaz deka Belcite bile povle~eni vo isto~niot Sredozemen Ba-zen, koj bil suv i mesto na ìveewe, odgleduvaj}i doma{ni ìvotni i rastenija, bil sozdava-weto na krvnata grupa A, koja bila krvna grupa na Belci. Taa nastanala so mutacija. Toa bi-lo samo poradi virusnata infekcija na malata sipanica i gripot. A ovie bolesti se sozdaleod ~umata na govedoto i gripot na sviwata. Bidej}i golemata sipanica, koja nastanale od si-panicata na govedoto, i pti~jiot grip bile smrtonosni, tie ne u~estvuvale vo sozdavawe nakrvnata grupa A. Sledi, koga Evropjanite se naselile vo Amerika, od ovie dve bolesti pre-ku 90% izumrele Indijancite, koi bile Mongoli. Pa so toa {to vo Evropa nemalo doma{niìvotni, a prvobitnata grupa 0 bila za lovci i ribari, kako {to bile Indijancite, isto ta-ka i Evropjanite kako domorodci bi morale da ja imaat samo prvobitnata krvna grupa 0. To-kmu zatoa Evropjanite, kako Indijancite, bi morale od dvete bolesti preku 90% da izumur-at. Bidej}i toa ne se slu~ilo, tie bile so balkansko-maloazisko poteklo. Poradi sozdava-weto na krvnata krupa A so virusi od doma{ni ìvotni, nositelite na taa grupa se odbojnina meso. Sledi tie da se vegeterijanci. Se toa bilo povod Belcite od i preku Balkanot celkontinent da go naselat i so svoi zemjodelski kulturi. Bidej}i do denes za site zemjodelskikulturi nema klimatski uslovi, niz celiot kontinent ne se odgleduva lozata, {to vaì i zadrugo. A ova moè da se potvrdi i so krvnata grupa V. Koga Belcite vo Centralna Azija sti-gnale pred Mongolite eden milenium, tamu tie gi odnele svoite doma{ni ìvotni i zemjod-elski kulturi. Koga na tie prostori stignale Mongolite,kaj niv se sozdala krvnata grupa V.

Me|utoa, Evropjanite ova ne go prifa}aat. Sledi tie da govorat, Evropa bila nase-

lena. Duri ova go prifa}aat makedonskite avtori, koi se zavedeni. Kaj niv moè da se najdei slednoto: Vo raniot neolit od VI-IVmilenium, indoevropskite plemiwa ìveele vo cen-tralna i Isto~na Evropa, od Rajna i Alpite, do rekata Don. Severnata granica bila severnoMore, baltiskata i Zapadna Dvina, a na jug, Dunavskiot basen i Balkankiot Poluostrov.Praistriskata kultura na tie epohi se: Ertebele, keramika so lenti, Bjuk, Kere{, Star~e-vo, Sesklo, Karanovo, Bojan, pred Kukuteni, Kultura na mogilite, Sredwa dweparskata,Stouhenx. Site tie pripa|aat na nositelite na indoevropskite jazici.

Vo navodot postoi poimot indoevropski, a Indijcite bile temni, {to vaì i denes,i Evropjanite Belci. Vo Indija denes ìveat Indijci (temni) i Sredozemnomorci (beli).Se gleda prviot falsifikat na Evropjanite. Deka Podunavjeto bilo naseleno toa ne go za-pi{al Herodot, niti Prokopij. Kontinentot po~nal da se naseluva samo tragaj}i kalaj, kojso bakarot pravela bronza. Tokmu tamu, kade imalo kalaj, tamu bile prvite naselbi, koi ne-male zna~ewe. Herodot poznaval Kelti, no i Skiti. Skitite bile Tatari. Tatarite do{le

do Crno More so Dunav. Tie bile temni. Pa temna bila i p~elata koja ìveele severno odDunav. Naprotiv, ju`no od Dunav ìveele Belci. Isto taka, ju`no od rekata ìveele svetlap~ela. Severno od Dunav nemalo doma{ni ìvotni. Nasproti ova, na Balkanot imalo doma-{ni ìvotni. Toa bilo govedoto, sviwata...Sledi od isti prostori, severno od Dunav, ne mo-èle da poteknuvaat dve rasi: belata i temnata rasa. Belata se selele na sever, a temnata najug. I kone~no, ako do rekata Rajna imalo naselbi, nemalo potreba na tie prostori da se se-lat Brigite i drugite Makedonci.Frankite pi{at, tie imale isto poteklo so Makedoncite,Trojansko. Sledi da ima imiwa Paris, Troa...Kako Brigi tie imale brigiska pismenost, agolema oblast e Frizija=Frigija=Brigija. Friziskoto govedo e brigisko, a i na Vikinzite.


4/104

4

ISTORIJA NA EVROPJANITE

Evropskite avtori pi{at deka Evropjanite poteknale od svojot kontinent, a nivno-to poteklo go povrzuvaat od majmun. Nivnoto u~ewe bilo samo od XIXvek, no nikako porano.Ova bilo vo sprotivno na makedonskoto u~ewe, koe do denes ostanalo kako vaè~ko. Vo ne-go se govori za me|uproizvod na vidovite. Bidej}i do denes nikoj ne dobil potomstvo me|u

vidot ~ovek i vidovite majmuni, se potvrduva, ~ovekot nemal vrska so nieden vid majmun.Empedokle i drugi ja izloìle evolucijata na ~ovekot od nizok oblik na ìvotot i go opi-{ale postepeniot napredok na ~ovekot od divja{tvo do civilizacijata.

Se govori za postepeniot napredok na ~ovekot od divja{tvo do civilizacijat. Sle-di: Nitu istorijata po~nuva so Grcija (Helada, R.I.) i Rim, nitu tatko na istorijata e He-rodot. Toa se iskriveni kulturni stereotipi pretvoreni vo tradicija, koja onevozmoùvaotkrivawe na vistinata. Pred niv ima u{te osum mileniumi istorija- zapi{uva avtorot J.A.[ilov vo deloto Preistorija na Rusija, Ekaterinburg, 1999 godina.

Isto taka, ne e vistina, deka Pred niv ima u{te osum mileniumi istorija. Ova pr-oizleguva poradi toa {to krvnata grupa A na Belcite bile postara od 25.000 godini, kogaBelcite vo ledenoto doba bile povle~eni vo isto~niot Sredozemen Bazen, kade opstojuvalevo poslednoto ledeno doba. Toa traelo okolu 1.000.000 godini. Sledi nivnata istorija stanu-va milionska. Ova bilo sprotivna na istorijata na kontinentot, koj voglavno se naseluva vo

novata era, najintezivno so {irewe na islamot. Neslu~ajno istorijata na kontinentot po-~nuva nekade od VIIIvek.Se ova govori,nau~no istorijata na kontinentot e od XVvek, koga sezavr{ilo so Makedonija (tn.Vizantija). Nivnite istori~ari se od XIXvek.Tie sozdale samozbrki, ne samo za svojata istorija, tuku i za istorijata na Belcite vo Azija-Afrika-Evropo.Angli~anecot, istori~ar Xon Vud, veli: Istorijata na Svetot, treba odnovo da se pi{uva.

Sledi vo knigava da se prenesat mno{tvo delovi od Op{tata enciklopedija LARO-USSE.1Vo Tom 3 se geografija, istorija i industrija so tehnika.

Vo geografija, za Evropa, vo prirodna sredina, se govori za kvartarna glacijacija.Kvartarna glacijacija. Vo tekot na kvarterot glacijacijata pove}e pati se {irela

po~nuvaj}i od severna Evropa i planinskite venci na Alpite. Za vreme na maksimalnoto ra-sprostranuvawe severnite gle~eri ja pokrivale cela Irska i dostignuvale do Londonskiotbazen, ustieto na Rajna, podno`jeto na Srednite germanski planini, Kijevskiot bazen (sev.od 50s. {.) i sredniot Don; tie isto taka go pokrivale i severen Sibir, ne preminuvaj}i vo

ju`niot pravec na 60paralela. Od visokite planinski venci na Alpite pove}e lednici soogromni dimenzii se dvièle kon zapad do Lion, na sever do bavarskiot sektor na Dunav, najug do sredniot tek na Dirans i ju`niot breg na dene{nite italijanski ezera vo podno`jetona Alpite. Drugite planinski venci imale lokalni gle~eri, koi ne se dvièle daleku, odrazlog na nedovolna visina (Vogezi) ili koli~inite na vrneìte (toa e slu~aj so visokiteaziski planini).

Zna~i, kontinentot ne bil naselen. Ova se potvrduva i so ona {to vo istata enci-klopedija se naveduva: Od po~etokot na kvarterot- pred nekoi dva milioni godini- Zemjatapominala niz ledenoto doba od koi ostanale poja~ani tragovi na taloèwe, i koe go prati,iznad 35. uporedenik, golem pad na temperaturata. Pak, 36. e niz Gibraltar, a ju`no od negoe ostrovot Krit.Ovoj 35- tiot e kako juèn rab=granica na Krit. Sledi ovoj da go deli ostr-ovot Kipar. Isto~no e Liban=Livan=Levan=nalevan=nalivan, ju`no od nego e Palestina.Pa na tie prostori bile povle~eni Belcite. A tie bile eden narod so eden jazik.Vakviot ja-

zik ostanal nepromenet se dodeka ne bile vneseni dvorasnite jazici na Belci (Pelazgi) iSemiti (Crnci): staroegipetski, aramejski, novopersiski, koine i latinski. Gotskiot e tr-orasen, zatoa{to vo koine bile vneseni gotski=tatarski zborovi.

Naseluvawe. Ovde treba da se utvrdi slikata na periodot i lokacijata na naseluva-weto na narodite vo Evropa po~nuvaj}i od preistoriskite migracii; potoa da se prikaìglavnata etapa na zavzemawe na zemji{teteto, te. su{tinskoto iskr~uvawe na {umite; naj-posle da se proba podelbata na glavnite tipovi na humaniziranite pejsaì vo vreme koga,

1OPTA ENCIKLOPEDIJA LAROUSSE, 1967, LIBRAIRIE LAURUSSE, PARIS: VUK KARADZIC, BG,1973.


5/104

5

po prestanokot na golemite invazii, odnosno, selidbata na narodite, po~nalo da se roduvaoriginalna evropska civilizacija i da se ocrtuva politi~kata podelba na Evropa.

Migracija. Paleolit.- Pred poslednata golema glacijacija, lovcite na krupen dive~doa|ale vo pomali grupi od Azija ili Afrika i gi zavzemale stepite na ju`na Evropa. No-madite, grupirani vo klanovi od po nekolku desetina lu|e, logoruvale na terasite na gole-mite dolini ili na niskite platoa. Kone~no povlekuvaweto na gle~erite vlijaelo na dvi-

èweto na krupniot dive~ i lovcite vo severnite stepski kraevi. Sled promena na klimatase pojavile {umi vo golemiot del na Evropa.Samo po povlekuvawe na gle~erite na kontinentot se pro{irile rastenijata, ìvo-

tnite i lu|eto, no nikako inaku. Zna~i, kontinentot voop{to nikako ne bil naselen.Od 223 strana po~nuva istorijata. Duri na str. 257 se govori za Rim i Kelti.Rim i Kelti. Me|utoa, Rim e soo~en so golema opasnost koja prestavuva doa|aweto

na osvojuva~ite od sever na negovite granici. So poteklo od centralna Evropa, od oblastakoja se najduva pome|u Rajna i Dunav, Keltite mo`da ve}e na po~etokot na èleznoto doba sepojavuvaat vo severna Italija (Hal{tat). Na po~etokot na VIvek se nastanuvaat vo Galija,kade nivnata kultura, vikana kultura Latena (po imeto na arheolo{koto nao|ali{te neda-leku od ezeroto Noj{tad), se menuva vo dopir so lokalnoto ìtelstvo (postepeno napu{ta-we spaluvawe [posmrtni urni]i voveduvaat sohranuvawe ispod tumulusi). Ve{to obrabotu-vawe na metali i drvo na svoite {umi, tie najverojatno go pronajduvaat plugot so trkalo

(carruca) i bo~varstvoto, so {to se objasnuva razvojot na zemjodelstvoto vo koi ìveat. Tietehni~ki osobini se ispoluvaat i vo izrabotuvawe na nivnite opasni me~evi, ~uenite ogr-lici, tv. torques, nakit ponekoga{ emajliran, kako i vazna od topen metal. Prema toa, tie ra-spolgaat so sjajna materijalna kultura koja, uz toa, ima i originalnost. Ama vo politi~kiplan, se odlikuvaat so vojnobornost i nesposobnost da osnovaat golema dràva.I navistina,~esto vladee nered me|u nivnite razni plemiwa, koi ponekoga{ se sobrani vo sojuzi so koivladeat kralevi, ama sekoga{ se pot~ineti pod vojnata aristokratija i pod vlijanie na sve-{teni~kite klasi, druidi, koi, istovremeno se sve{tenici, sudii i boènstva, izgleda uì-vaat pogolem ugled od vojnite stare{ini.

So svoite vojni odliki ja nadohnaduvaat rascepkanosta i mo{ne brzo uspevaat da gopro{irat podra~jeto na svoeto rasprostranuvawe so masovno dvièwe koe gi tera prema bo-gatite mediteranski poluostrovi. Dodeka prekorijanskite Kelti, izgleda, se naseluvale nasever na Galija pod nazivot Belgi, nekoj od niv se naseluvaat na Iberiskoto Poluostrovo

(VIvek), kade okolu 300. se pojavuvaat pod imeto Keltoiberi; drugite, trgnuvaj}i od Bohemi-ja, prodiraat kako bujica prema Grcija (go pla~kaat Delfi 279/278) ili odat vo Mala Azija,kade se javuvaat pod imeto Galati (okolu 278/270) i kade najposle go pobeduvaat kralot AtalIod Pergam (241). Vo me|uvreme, treta grupa, koja do{la od Galija, prodrela so dolinata narekata Tesin vo Italija i ja zavzela oblasta okolu Milano.Toga{ tie posledni Kelti se su-druvaat so Etrurcite, go zavzemaat nivnoto mesto vo dolinata na rekata Po i ja zabrzuvaatnivnata propast. Taka doa|aat vo dopir so Rimjanite, ~ija legija pobeduva 381. na bregovitena Alija. Pobednicite vleguvaat vo Rim pla~kaj}i i palej}i go, ama ne moàt da go zavzematKapitol. Da bi ja zaustavile nivnata ponatamo{na naezda, Rimjanite se primorani da pla-tat mo{ne golem otkup. Ovaa e najopasna najezda, ama onie koi }e dojdat vo tekot na IVvekgi dràt Rimjanite vo stalen strav od rusokosite vojnici oble~eni vo galski ~ak{iri. Vovtorata polovina na IVvek se pro{iruva rimskiot horizont. Po pobedata nad Latinite, tiego prisvojuvaat celiot Lacij i osnovaat kolonija i municipija. Latinite toga{ dobivaat

drugorazredno gra|ansko pravo, latinsko pravo.Na str. 280 e naslov Rimska imperija vo IVvek, a na 281 e sledniot podnaslov:

Pozno carstvo, totalitarnadràvaRimskata Imperija ja prebrodila krizata vo IIIvek zablagodaruvaj}i na energijata

na izvesen broj svoi upravuva~i. Ama taa toa moèla da go postigni samo so zgolemuvawe nanadle`nostite na dràvnata vlast. Centralnata vlast postanuva semo}na i prodira vo siteoblasti na javniot i privatniot ìvot. Taa proba se da stavi vo pravila i propisi, ~esto ipo cena zakonodavstvoto da premine vo cepidla~ewe. Da bi ja postignala celta, dràvatasistematski se sluì so prinuda i nasilie. Slikata na ìvotot na toa vreme anticipira ne-obi~no verno na dene{nite totalitarni dràvi.


6/104

6

Gradovi. Po varvarskite naezdi gradovite, duri i onie najgolemi kako Milano osta-nuvaat povle~eni vo sebe, opa{eni so golemi yidini. Vo doba na carot Aurelij se podignatiyidini okolu Rim. Naselenata povr{ina e daleku potesna otkolku nekoga{. Taka Lutecij(dene{en Paris) se povlekla na svoeto ostrovo, napu{taj}i gi divnite delovi na leviot br-eg na rekata. U{te ima sjajni, rasko{ni gradovi: Milano na sever na Italija e bogat i na-preden grad; Antiohija vo Sirija, ~ija rasko{ im izgleda na sovremenicite prosto nevera-

jatna. Tuka e prestolninata na Carstvoto Nikomedija na aziskiot breg na Mramorno More.Od druga strana Konstantin }e sogradi veli~estvena prestolnina na mesto na stariot Vi-zant. Toa e Konstatinopol vo srceto na najbogatiot i najnaselen del na imperijata. I po-kraj tie nekolku sjajni izuzetoci gradskiot ìvot zamrel. Nametite koi gi pritiskaat imo-tnite gra|ani tolku se te{ki da bogata{ite brzo propa|aat, ili begaat na selo da bi ja iz-begle potpolnata propast. Ama dràvata ne dozvoluva zakinuvawe na porezite. Semo}natapolicija stalno e na noze. Toa, vo {irok smisol na zborot, se agentes in rebuskoi se tolkuopasni, {to nivnata nadle`nost se prostira na site oblasti.

Me{awe na dràvata vo ekonomskiot ìvot. Od vladata na carot Dioklecijan se od-redeni maksimalni ceni na ìvotnite namirnici (zakon od 301). Dràvata primenuva di-rigovani naredbi i duri gi nacionalizira pretprijatijata, a ponekoga{ osnova i manifa-ktura pod svojata uprava. Vo sekoj slu~aj, parata stalno ja gubi vrednosta poradi izmena nalegurite vo koi e se pomalku blagorodni metali. Da bi zaustavil taa pojava koja ja ko~i tr-govijata, Konstantin proba da vovede zdrava valuta, pu{taj}i vo opticaj nova zlatna edini-ca (solidus) koja zaedno so stariot dinar }e se odrì vo tekot na cel sreden vek se do dene-{nite dni. Ama poradi oskudicata vo blagorodnite metali ne moàt da se kovat golemi ko-li~ini na pari, {to povlekuva opa|awe na ekonomskiot ìvot. Dràvata e prinudena svo-eto ~inovni{tvo da go pla}a delimi~no vo natura, a isto taka i eden del so da`bina da goprima vo natura. A u{te poopasno e toa {to dràvata, soo~uvaj}i se so te{kotiite na pono-vnoto voveduvawe na neposreden porez, mo{ne te{ko, ne oklevaj}i za pla}awe da gi napraviodgovorni razni kolektivi ili najgolemi bogata{i. Taka taa doprinesuva sozdavawe na ko-lektivna poreska odgovornost koja e se pozna~ajna i so toa pojaka {to nastojuva da postanenasledna, trajna.

Op{testven ìvot i negovite preobrazuvawa. Op{testveniot ìvot isto taka seizmenil. Stariot poim gra|anska ednakvost e zameneta so poimot podanici, koj e vklopen vosistem kasta. Malku- pomalku se pojavuvaat mo}ni bogata{i so tituli, inaku mo{ne malku-brojni, i niski sloevi, mnogubrojni, koi ne moàt da se branat od dràvata i nejzinite age-

nti. Najposle, ostanuvaat i robovi. Slobodni ama siroma{ni lu|e se po~esto pokaùvaatnastojuvawa svojata sloboda da ja `rtvuvaat, pa ponekoga{ duri i ja prodavaat i svojata ma-la niva, samo da bi steknale za{tita na nekoj golemec. A na ovoj mu e potrebna stalna rabo-tna snaga za obrabotuvawe na poliwata. Taka slobodnite lu|e malku- pomalku se pretvoru-vaat vo koloni. Tie se napoliti~ari, pravno slobodni, ama vrzani za zemjata koja ja obra-botuvaat, dodeka nivniot za{titnik odgovara za niv pred dràvata vo finansiski pogled imoè, vo slu~aj na potreba, da gi brani od navaluvawe na razbojni~ki bandi koi go napa|aatseloto (kako Bagaudi vo Galija). O~igledno e deka toga{ nastanuvaat golemite posedi, vilae,~esto mo{ne golemi i utvrdeni. Vo niv ìvee gospodarot. Toj vodi ìvot na selski blago-rodnik, primaj}i prijateli, odrùva golemi korespodencii vo koi se sostojal duhovniotìvot. Toa negovo pokrovitelstvo i li~na vrska ja nagovestuva pojavata na selskiot feuda-lizam koj bi moèl da ja zagrozi centralnata vlast.

Politika na carstvoto i odbrana na imperijata. Centralna vlast. Zablagodaruvaj}i

na dobro organizirana administracija, centralnata vlast i ponatamu upravuva so celataimperija.înovnicite se se pomnogubrojni (gi ima pove}e otkolku poreskite obvrznici, ka-ùva eden sovremenik). Da bi bile {to poefikasni, do{lo do nova podela na provinciite.Vo IVvek ima preku sto provinci, koi so~inuvaat diecezi (12), a ovie se grupirani vo ~e-tiri prefekturi (dve na zapad: Italija i Galija, i dve na Istok: Ilirija i Istok). 2Senatoti visokite sudski zvawa, koi u{te sekoga{ postojat, pove}e ne igraat nikakva uloga. Prvomesto go zavzema carot, optereten so va`ni funkcii. Ipak Konstantin, pomognat so galska-

2Ilirija so centar Solun, makedonski grad. Pa toga{ imalo samo ~etiri narodi.


7/104

7

ta vojska, ne okleva da gi ostrani svoite soparnici i 324. postanuva edinstven imperator.So toa napravil kraj na reìmot tetrarhija, ili podobro da se re~i, na onoj {to od toj re-ìm u{te ostanalo. Po negovata smrt (22. maj 337), negovi sinovi Konstantin II, Konstant iKonstancij IIgo podelile carstvoto. Ama od toa soparni{tvo najprv ispadnal KonstantinII, koj bil pobeden i ubien kaj Akvileja (april 340), Konstancij IIgo zadràl Istok, a Ko-nstant Zapad. Po smrtta Konstantova (350), Konstancij II postanal edinstven imperator

(350- 361). Smrtta go iznenadila koga trgnal protiv svojot sinovec cezar Julijan, koga nego-vite trupi vo Lutecij go proglasile za avgust. Taka Julijan go osvojuva carstvoto bez borba,ama gini vo golemiot voen pohod na istok protiv Persijcite (27. juni 363). Sega ilirskatavojska, kako i vo IIIvek, na carstvoto moè da gi nametne svoite kandidati. Toa bil prvo Jo-vian (363- 364), potoa dva bra}a, Valentinijan I(364- 375) i Valens (364- 378). Tie me|usebnoja podelile imperijata. Vojnite gi iscrpile site nivni snagi. Gracijan go nasledil svojottatko Valentinijan Ina Zapad (375- 383). Po porazot i smrtta na carot Valens kaj Adrijano-pol, kade go pobedile Gotite (9. avgust 378), toj go imenuva za isto~en imperator odli~niotvojskovodec Teodosij (379- 395), koj se pokaàl kako golem dràvnik i u{te pogolem vojnik.Noviot vladetel e hristijanin, so poteklo od [panija, toj pobedonosno gi {titi granicitena carstvoto, i 388. se me{a vo nastanite vo Zapadnata imperija, se do svojata smrt. Godi-nata 395. go delat carstvoto dvajca sinovi, Arkadij i Honorij. So toa Rimskoto Carstvo bi-lo definitivno podeleno.

Voop{te zemeno, moè da se re~e deka imperatorite vo IV vek bile dorasnati naogromnite zada~i koi gi o~ekuvale. Ako ne uspeale da gi zavr{at, toa e zatoa {to toga{imperijata bila izloèna na se pojak pritisok na varvarite i {to stalno se vojuvalo.

Vojska. Vojskata koja od osnova se izmenila zadava stalni griì. Legiite odat vo dr-ug plan, iako vojnata slu`ba e obvrska na sekoj podanik vo imperijata. Regrutovaweto na tr-upite se so osreden kvalitet. Odredite na varvarite, koi ja so~inuvaat glavinata na rimska-ta vojska, zadrùvaj}i go svoeto odelo (pantaloni) i svoeto oru`je (dolg me~ spata), uìva-at pogolem ugled od starite legii. Tie trupi se rasporeduvaat na granicite, kade malku- po-malku borcite se pretvoruvaat vo vojnici zemjodelci (limitanei), koi se vo sostojba da ja na-pu{tat ètvata da bi se latele so oru`je. Oficerite isto taka se varvari koi izuzetno seistaknati, kako na primer frane~kiot vojskovodec Arbogast. Oficerskite ~inovi potpo-lno se promeneti. Od strav od vostanie, grani~nata vojska pove}e ne e pod civilnata uprava.Vojnite stare{ini se narekuvaat dux(voda~). Ama zatoa sposobni da interveniraat tamu ka-de se pokaè potreba. Toa se komitatenses, ~ii stere{ini se vikaat comites. Ova ludstvo, koemoè da dostigne 700000, pa i 800000 vojnici, ne e postojano, ama e efikasno. Bilo vo sostoj-ba da go zadrì pritisokot na varvarite vo tekot na eden del na IVvek.

Opa|awe na carstvoto.Vo tekot na celiot IVvek Persijcite gi napa|aat Rimjanite. Naro~ito toa go pravi

[afur II(Sapor II, 310- 379). Toj ja vospostavil svojata vlast nad Ermenija i Mesopotamija.Na zapad imperijata na sekoga{ vojnobornite Alemani ja preminuvaat Rajna 332. i ja napa-|aat severnoisto~na Galija, kade kaj Strazbur 357. Julijan gi pobedil. Opa|aweto na rim-skata mo}, kako posledica na stalniot pritisok na varvarite, gi pottiknalo i drugite malipla~ka{ki narodi,3koi dolgo na Rim mu ukaùvale po~ituvawe, da preminat vo napad ili dadignat buna. Toa se Pikti ({kotski varvari), [koti (irski Kelti) i Saksonci od Bretani-ja (368), potoa pla~ka{koto pleme Bleme vo Egipet,Mavri od Firm vo severna Afrika (372-374) itn.âs ovde, ~as onde, granicite stalno popu{taat, taka da varvarite, kako nekakva bu-ica prodiraat pred {to linijata moè da se vospostavi. Da ne bi stalno se borele, impera-

torite gi zemaat ovie varvari vo slu`ba kako bi gi suzbile novite, koi doa|aat od dale-~inata i koi se poopasni oti se pomalku civilizirani.4Toa sozdalo poverewe vo civiliza-torskata mo} na Rim, {to vo ovoj sistem imalo uspeh. Varvarite se pokaùvale kako vernipodanici, èlni da u~estvuvaat vo odbrana na imperijata, ~ii blagodeti i sami gi uìvale.Taka mo`da e ve}e Konstantin (341- 342), ama sigurno Julijan 358, gi naselil Frankite vo

3Se govori za drugite mali pla~ka{ki narodi. A gi nema najbrojnite Sloveni. Ovie ovde gi nema. 4 Za najbrojnite i najneciviliziranite Sloveni, koi gi ni{tel duri i Hitler, ova ne vaèlo, za-toa{to vakvi ìvisu{testva nikoga{ ne postoele.Na str. 281 ima karta.Site gi ima, no ne Slovenite.


8/104

8

Toskandrija na leviot breg i vo blizina na ustieto na Rajna, otkade tie malku-pomalku japreplavile cela Belgija. Zapadnite Goti, koi ve}e na po~etokot na IVvek se naselile pome-|u Dnjepr i Dunav, toa vlijanie go ~ustvuvaat indirektno, so samo so toa {to dobar del odniv go primile arijevskoto hristijanstvo od episkopot Vulfila (okolu 311- okolu 383). Ehirotonisan vo Carigrad ve}e 341. Vulfio gotskiot jazik na svojot narod go vozdignal nastepen knièven jazik i ja zel novata azbuka, so poteklo gr~ka, koja Zapadnite Goti gi zapo-

znala so Noviot svet. Po nekolku navleguvawa vo Trakija (364- 369), zapadnite Goti, izgledakone~no se naselile severno od Dunav, na osnov na dogovorot od 369. godina. Toga{ nadoa|a-at Hunite, koi za dolgo se smetani za Hiong- nue, narod koj ja osvoil Kina. Taa pretpostavkaizgleda denes potpolno e potvrdena antropolo{ki, lingvisti~ki i so arheolo{ki dokazi.Moè da bide deka Hunite se potomci na zapadnite Hiong- nua, mongolidno pleme koe na kr-ajot na Ivek pred n.e. se naselilo vo blizina na Aralskoto ezero. Bidej}i @uan- @uani gipotisnale nazad, a Je- ~ei spre~ile da se upatat na jug, tie se dviàt na zapad, ja premunuvaatVolga, i go uni{tuvaat Alanskoto Carstvo. Potoa napa|aat isto~nite Goti, ~ija dràva iz-~eznala po porazot na nivniot kral (375). Upla{eni so toa, drugite germanski plemiwa,Markomani, Alemani, Franci, iako bile naseleni daleku na zapad, begaat pove}e zapad, iRimskoto Carstvo postanuva plen na osvojuva~ite. Se javuva opasnost najprvo na Dunav, kadeZapadnite Goti, hristijani, nesposobni da se sprotistavat na navaluvaweto, dobivaat doz-vola da prebegnat vo Trakija kako sojuznici (vo proletta 376). Iljada drugi odat po niv.Me|utoa, takvo re{enie e opasno. Poradi lo{oto postapuvawe na rimskite slu`benici, tiedignuvaat vostanie i odat na Carigrad (377), ja pusto{at Trakija i Makedonija. Imperator-ot Valens, koj bil vo vojna so Persijcite, ja napu{ta Azija i ita kon niv vo presret. Kaj An-drijapol, 9. avgust 378. e pobeden i poginuva. Negoviot naslednik Teodosij I, po ~etiri voju-vawa, bil prinuden da im odredi kako sojuznicida se naselat vo Trakija (382) i da im do-zvoli pristap vo vojskata i administracijata. So toa varvarizacijatana administracijatai vojskata bile znatno ubrzani. Taka, zna~i, imperijata ne prestanala da ìvee sled nedo-statok na ìvotnata snaga, tuku bila zagu{ena vo buici na osvojuva~i duri i pred {to Teo-dosij pred smrtta ja podelil imperijata na dva dela koi od sega }e bidat odvoeni, kako Is-to~no i Zapadno Rimsko Carstvo.

Posleden blesok na anti~kata kultura. Vo ovoj period knièvnosta i umetnosta jadostignuvaat vrvnata sozdava~ka mo} prilagodena na uslovite i novoto op{testvo so pesni-cite koi ja opejuvaat radosta na ìvoto, mirot na poliwata i vo selata vo provinciite, iligoleminata i ugledot na Rim. Najpro~ueniot profesor na retorika vo Bordou, Ausonij (oko-lu 310- okolu 395), potoa Klaudijan (okolu 370- okolu 404 ?), Grk roden vo Aleksandrija, kojpreminal na Zapad i pi{el na latinski. Po prekinuvawe vo IIIvek, so Makrobij i Vegecijerudicijata ponovo se pojavuva. Pokraj niv treba da se pomenat i lu|e so prose~no obrazo-vawe koi se odavaat na retorika a me|u koi e najpoznat mnoguboèc Simah. Najposle, me|uistori~arite e najpoznat Grkot Amijan Marcelin (okolu 330- 400), koj isto taka pi{el nalatinski. Pokraj ovie dela proèti so paganstvo vo koi na umetnosnosta formata dominiraso su{tina, treba da se spomenat i hristijanski pisateli koi svojata inspiracija ja crpatod drug izvor. Tie se pod vlijanie na eden svoj prethodnik, Tertulijan, (okolu 155/160- okolu220), sjajen pisatel i èstok pamfletist. Osven ve}e spomenati crkveni otci nie najduvameme|u toga{nite hristijanski pesnici kako {to se Preudencij (348- 410), ili sveti Paulinod Nola (353- 421), Ausoniev u~enik. Sveti Ambrosij bil mo{ne istaknat besednik, a svetiHieronim e erudita koj u~i evrejski (aramejski, R.I.) da bi go dal prevodot na Biblijata to-lku zna~aen {to vo sredniot vek postanal Vulgata. Voop{to zemeno, IVvek dal zna~ajni kni-èvni dela. Iako IVvek ne moè da se smeta sjajen, toj ipak prestavuva usporuvawe na opa-|awe na latinitetot i ponoven uspon na kulturata. Ovoj sud mora da bide pesimisti~ki kogae zbor za helenizmot, osven vo oblasta na teologijata, vo koja sprotivno se misli doìvuva-we na svetiot razvitok. Umetnosta, me|utoa, ne pokaàla tolku ìvotna snaga. Na urbani-zmot, arhitekturata i vajarstvoto e potrebna pomo{ na dràvata. Vojnata gi iscrpuva sitesnagi. Zna~i, ne e nikakvo ~udo {to IV vek dal mnogu pomalku monumentalni spomenici.Najdobrite primeroci se reprodukcija na najstari dela. ûenata Tetrarhijana Sv. Markovo Venecija se odlikuva so krutost, neve{ta tehnika, koja ipak ne ja isklu~uva ni veli~ina-ta ni emocijata. Ama, ne mari: kulturata pokaùva, po zborovite na Andrea Pigenjol (Andr


9/104

9

Piganiol) deka Imperijata ne umrela od prirodna smrt. Taa bila ubiena. (Vulgata: vulg=bulg + ar = bulgar=vulgar, vulgarenlatinski, narodenlatinski; Bulg=Burg, Burgas, R.I.)

Na str. 281 e navedena karta. Vo nea se kaàno e vneseno. Samo ne postojat Sloveni.So ova se potvrduva najbitnoto, vo IVvek nemalo Sklavini. Pa Sloveni bile faklsifikat.

Na str. 289 e naslovot Svet vo dobata na selidbata na narodite, so del za Evropa.Pa ipak, Evropa prestavuva glaven rezervar na varvari. Sloveni, ~ija prapostoj-

bina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rimjanite do Vvek.5

VoBritanija, so napu{tuvaweto na Hadrijanoviot yid po 383, zemjata e prepu{tena na upaditena Piktite od Kaledonija, Skoti od Irska i germanski gusari. Od ona strana na Rajna i Du-nav, Germanite, podeleni na voeni sojuzi, odnosno narodi, se {irat od balti~kite bregovii beskrajnite hercinijenski {umi se do ukrainskite stepi.6 Bidej}i verojatno do{le odSkadinavija vo doba na evakuacija na Dakija (po 270) postanale sosedi na Rimskoto Carstvo.Gotite, vo koi gi vbrojuvame Gepidite i Herulite, so~inuvaat, na desniot i leviot breg naDnjepr, grupata na Vizigoti (mudri Goti) i grupa na Ostrogoti (sjajni Goti),7i vo dopirso vojnobornite Alani, poslednite prestavnici na iranskite Sarmati.8Visla, Dunav i Raj-na pribli`no ja odbeleùvaat granicata na Svevite, Vandalite, Longobardite, Alemanite,Burgundite i Frankite. Frankite, koi se pojavile vo dobata na Galijanite (253- 268), se de-lat na Isto~ni Franki (oblast okolu Keln) [vsu{nost Ripueri nikoga{ ni postoele !]9i naSaliski Franki, gospodari na Toksandrija (ustieto na Rajna i Meze) 358. godina. Na sever

na Germanija ìveat narodi od moreto: Juti i Angli na poluostrovoto Jitland, Frizi po-me|u rekata Emsa i Rajna, Sasite me|u Emsa i Sale, vojnobornite sosedi na Frankite, opa-sni gusari koi go pla~kaat bregot na Britanija i Galija.10

Na tie germanski narodi samoto prestojuvali{te go nametnuva razli~niot na~in naìvot: lov, zemjodelstvo, sto~arstvo, drvodelstvo se zanimawa na narodi naseleni vo {umi-te; nomadsko sto~arstvo- zanimawe na stepskiot kowanik; ribolov, gusarewe i trgovija- za-nimawe na narodite od moreto. Kaj site niv op{testveniot ìvot se zasniva na semejstvo iplemstvo. Potpolna poslu{nost na stare{inite i prevlast na aristokratijata po roduvawego so~inuvaat osnovot na politi~kata organizacija. Glavno zanimawe im e vojnata, tie pri-

5Do ovde se istakna: Stepite, {umite, pustiwite na Azija i Afrika, bregovite na severnite mori-wa- toa e podra~je na varavarite...Civilizacijata na tie tursko- mongolski narodi. Nivnite pro-stori bile severno od rekata Dunav so Crno More. Toa bile prostori na Skitite=Gotite=Tatarite

=Bulgarite=Arnautite. So ovie prostori Rimjanite imale vrska, koi prvo so legii, a potoa so grani-cata Dunav, gi kontrolirale i proteruvale, duri tie na Gotite im dale dozvola, ovie da se preselat najug, na Balkanot. Zna~i, Rimjanite znaele se {to na kontinentot imalo, duri vo Kina i Indija, so koitrguvale, a bez osnova ovde odnenade` Slovenite od nekade se pojavile. Sledi navodot: Sloveni, ~ijaprapostojbina se nao|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, se nepoznati na Rimjanite do Vvek.A koje lud i neka veruva. Karta na str. 235 ju`niot Balkan bil naselen; karta na str. 249 Sredozemni bazenod IXdo IIIvek pred n.e. isto~no od Odra i Visla, severno od Dunav se samo SKITI. Na karta na str.270 Rim od osvojuvawe na Italija do Dioklecijanovoto doba prostorite na SKITITE se prestaveniso GOTI (166/230). Na karta na str. 281 Rimsko Carstvo i prostirawe na hristijanstvoto 395. isto~nood Visla, a severno od Dunav se prestaveni Ostrogoti i Vizigoti, duri poisto~no od niv zapadno odVolga se Alanite, a od nea poisto~no Hunite. Pa kako bilo mo`no Sloveni, ~ija prapostojbina se na-o|a me|u Visla i gorniot tek na Dnjepr, koi se Belci so jazik na Belci, tn.slovenski, da poteknuvaatod prostorite na mongolskite Skiti=Goti, tursko- mongolski narodi. Slovenite 100% falsifikat.6Na str. 281, na kartata Rimsko Carstvo i prostiraweto na hristijanstvoto 395, isto~no od Rajna seSaksonski Franci i Burgundi Markomani, Svevi Kvadi i Vandali. Pa isto~no od Visla, a severno odDunav Vizigoti i Ostrogoti, zapadno od Volga Alani i isto~no od Volga Huni. NEMA SLOVENI.7Vizigotite ne bile mudri, niti Ostrogotite sjajni, tuku dobile viza i bile ostri. E falsifikat.8Zna~i, se u{te NEMA SLOVENI, zatoa{to prostorite bile na Skitite, a vakvi bile Sarmatite.Naprotiv, Persijcite bile Belci. Vizigotite dobile viza=vazi, da se naselat na prostorite na Ri-mjanite, a Ostrogotite napa|ale ostro, bez sjajni. E vidlivo postepeno doteruvawe: Mongoli=Belci.9vsu{nost Ripueri nikoga{ ni postoele !Ovie ne postoele, Sloveni morale da se sozdadat so laga.10Se navedeni mno{tvo narodi, duri za prv pat Slovenite. Da vidime {to pi{uva toga{niot svedok,Konstantin Veliki. Toj kako sedumnaeset godi{en se dopi{uval so Salvianus Galianus. Se navedu-vaat: Germani, Kelti, Belgi i Britani...Goti, Langobardi, Alemani ili Franki. Zna~i, Konstantinso kow propatuval po Vardar, Morava, Dunav...nikade ne videl nekakvi ìvi su{testva Sloveni.


10/104


11/104

11

I pokraj ovie navali avtoritetot na Rim, vo pravniot pogled, go za~uval i zako-nodavstvoto koe se odnesuva na letite, hospite i federatite se primenuvaat na novite za-vojuva~i. So ukazot od februar 398. e regulirano stambenoto pra{awe, so toa {to na sekojìtel mu e naredeno, na osnov na prostiot nalog, da ostapi tretina na svojot dom (tertio). Po406. se postavuva novonastanatoto prehrambeno pra{awe na varvarite na teritorijata naimperijata. Da bi toa zakonski se re{ilo, carskata vlada gi pro{iruva propisite so ukazot

od 398. i na posedot (zemja, {uma, livadi) i na rabotna snaga (robovi). Prema toa, po ok-rilje na zakonotvarvarite se naseluvaat vo imperijata se do selidbata na Hunite.Huni pod Atila. Odma po 376, Hunite obrazuvale carstvo koe na po~etokot na Vvek

se prostiralo od Kavkaz do Elba i gi sobralo starite germanski plemiwa pretvoruvaj}i givo vazali. Hunite vo po~etokot bile podeleni na pove}e kagani, ama 441. se pokoruvaat naedinstvenata vlast na Atila, koj go napa|a Isto~noto Carstvo od 441. do sklu~uvawe na mir448. godina. Ama 450, od za sega u{te nepoznati razlozi, Atila se svrtuva prema zapad seej}inaokolu strav i trepet. Vo proleta 451. negovata vojska, vo koja pokraj Huni se najduvaat iSarmati i Germani, ja preminuva Rajna, go osvojuva i pali Mec voo~i Velikden (7. april451). Pretrpuvaj}i neuspeh pred Pariz koj e spasen blagodarej}i na hrabrosta na svetiot Ge-neveve, go opsednuva Orlean. Particij Aecij na kogo nemo}niot Valentijan III(424/425-455)mu ja poveril odbranata na Galija, prestrojuva varvarski odredi za borba protiv Atila. Uzpomo{ na Vizigotite go primoralo Atila da ja podigne opsadata na Orleans i vo letoto

451., na Katalunskite poliwa, blizu gradot Troa, go pobedil do noze. Atila se povlekol voItalija (452) ostavaj}i zad sebe ru{evini. Najposle preminuva vo Panonija kade i umrel(453). Toga{ se pobunuvaat podjaremenite narodi (Gepidi, Ostrogoti). Carstvoto na Hunitenestanuva 454. Dve hordi ipak ja preìveale ovaa propast na sever na Crno More, Utrigurii Kutriguri, koi podocna }e bidat poznati pod imeto Bugari.14

Varvarite vo Italija. Kraj na Zapadnoto Rimsko Carstvo (455-476). Zapadnoto Ri-msko Carstvo koe go spasil Aecij i samo srqa vo propast. Po ubistvoto na Valentinijan III(455) carskata vlast ja prisvojuva varvarinot Ricimer koj postavuva i svrgnuva imperatori.Gajzerih e nivni za{titnik. Najposle, 476. varvarski najamnici na rimskatavojska za kralgo izberat Odoakar. Vo Ravena, prestolninata na Zapad od po~etokot na Vvek, varvarskiotkral od prestolot 4. septemvri 476. go svrgnuva posledniot imperator Romul (Romulus Augu-stulus) i vo Vizantija gi ispra}a carskite oznaki. Toa e kraj na Zapadnoto Carstvo.15

Ovoj nastan ostanuva nezapazen votolku pred {to Odoakar ja prodolùva politika-

ta na Rim, ja brani Italija od varvarite (pohod protiv Ruga od 482-488), ja povratuva Dal-macija (481) i Sicilija (od Gajzerih). Me|utoa, negovata mo} mu pre~i na imperatorot Ze-non, koj 488. sve~eno na Teodorih- kralot na Ostrogotite, mu ja poveruva zada~ata ponovo daja osvoji Italija.

Ostrogotite vo Italija (kraj na Vvek). Hunite 405. godina gi isterale Ostergoti-te koi u{te 380. vo Panonija se primeni kako federati. Hunskiot voda~ Radogais ja pusto-{i severna Italija 405. godina, ama Stiloho go pobeduva.Po propasta na Atilovoto carstvoOstrogotite izvesno vreme se vra}aat vo Panonija ama naskoro ja napu{taat i odat vo Do-lna Mezija, koja im ja prepu{ta imperatorot Zenon (pred 475). Vizantija go obasipa so titu-li ostrogotskiot kral Teodorih, ama toj postanuva opasen za imperijata, pa Zenon, od opre-znost, go ispra}a vo Italija. Vo esenta 488. godina site Ostrogoti ja napu{taat imperijata.Stignuvaj}i vo dolinata na rekata Po po~etokot na 489, Teodorih se oslobodil od Odoakarso toa {to najnapred go pobedil (Ada, avgust 490), a potoa naredil da go ubijat (mart 493).

Mitot od tobo`noto pot~inuvawe na imperijata u{te sekoga{ se odrùva, ama Teodorihvsu{nost vladee kako apsoluten imperator do svojata smrt (avgust 526). Negovata vlast se

14Zna~i, Skiti=Goti=Tatari=Bugari, ama i Huni=Bugari, samo Mongoli. Nivnite imiwa se makedon-ski: Skiti, koi skitale; Vizigoti, koi dobile viza; Ostrogoti, koi napa|ale ostro; Utriguri=u tri gu-ri; Kutriguri=kutri guri. Ovie bile tatarski narod. A niv Makedoncite gi imenuvale Bugari=narod.15Bidej}i vrz patrijarhot i papata bil carot od Carigrad,a vo negova slu`ba bile i Gotite so hristi-

janskiot verski pravec na Carigrad, koi vladeele so Vatikan (=vati kan) i papite, papstvoto pove}ene bilo kanonsko. Tokmu zatoa Petrovata crkva nikoga{ pove}e ne moèl da ima primat pred Makedo-nskata crkva, Pavlovata, koja prerasnala vo Justinijana Prima, a potoa i vo Ohridska arhiepiskopija.


12/104

12

pro{irila nad cela Italija i vo nejzinite granici (Panonija, Dalmacija, Recija, Provan-sa). So ve{tata politika sklopuvawe brakovi toj mu se nametnuva na ostanatite germanskikralevi, ama negovoto delo ipak ne go nadìvealo: negovata }erka, namesnica na mladiotAtalarih, ni negoviot ne~ak, ambiciozniot Teodohat, ne bile vo sostojba da go prodolàtnegovoto delo.

Pojava na Frankite. Ni Vizigotite, dominira~ka sila vo Galija po 476, ni Ostro-

gotite, ne uspeale na ru{evinite na Rimskata Imperija da sozdadat dràva koja bi bilaedinstvena geografska celina. Toa go ostvarile Salijskite Franki.16Do padot na Rim Salijcite se odnesuvale kako verni federati. Hilderih, kral na

edno pleme od oblasta na Turnea,im pomognal na Rimjanite vo borba protiv Vizigotite(463,469) i Sasite (470). Ne priznavaj}i i~ija vlast, negoviot sin Hlodeveh (480/482- 511) okolu486 (bitka kaj Soason) go osvojuva ona {to preostanalo od rimskata Galija: oblasta pome|uLoara i Soma na kralot na Rimjanite, Siagrijus. Me|utoa toj se sudruva so Alemanite koi,vo nastojuvawe da ja pro{irat vlasta na leviot breg na Rajna, gi napadnale rajnskite Fra-nki. Frankite gi potisnale kaj Tulpiakum (Cilpih ili Tolbijakblizu Keln ?) okolu 495,a Hlodeveh po mo{ne o{trata borba (496 ?), gi proteral od Galija. Bidej}i go primil ka-toli~estvoto i postanal negov za{titnik- datumot i razlozite nas ne ni se poznati17- fran-kovskiot kral gi sobira pod svoja vlast kralstvata i vodi sveta vojna protiv VizigototAlarih II, koj go pobedil kaj Vujea (507). Hlodeveh zaposednal golem del na negovata teri-

torija, se nametnuva za kral na kelnskite Franki okolu 509, ama pretrpel neuspeh vo sudirso Burgundite (~ie kralstvo }e go osvoi negovite sinovi 534). Mnogu narodi na Germanijave}e od 536. ja priznavaat frankovata hegemonija, vospostavena na gotovo cela Galija.

Varvarski kralevini. Problem na fuzija. Zaseneti so goleminata na Rim, vladete-lite na prvite varvarski dràvi nastojuvale da postanat negovi naslednici. Osven anglosa-ksonski kralstva ~ija istorija, nedovolno poznata pred VIIvek govori za borbite na sopar-ni~ki kneèstva i za otporot na slabo romanizirano ìtelstvo, 18ostanatite kralstva pret-stavuvaat me{avina na rimski ustanovi i germanski duh.19Preprekite koi gi spre~uvalenarodite da se spojat- razliki doneseni od postojbini, na~in na ìvot i jazik- dosta brzoiz~eznuvaat.20Me|utoa, gotovo site varvarski vladeteli ja zadrùvaat personalnosta na za-konite{to znatno go usporuva stopuvaweto. So vekovi Rimjanite i Germanite ìveat od-voeno, sekoj go zadrùva svoeto pravo, obi~ai, ustanovi, do taa mera da vladetelite moraatda go sostavat kodeksite ili zakoniteza upotreba vo dvete zaednici. Pod vladeeweto na

Gundobada (501-516), lex Burgundiorum, nazvan zakon Gombeta, se utvrduva obi~ajnoto pravona burgundskiot narod; za Rimjanite vaì uprosteniot zakon na rimskoto pravo, lex romanaRomanorum.Za svoite podanici Rimjani, Alarih II506.pristapuva na izrabotka na zakonikotpoznat pod imeto Alarihov kodeks (Breviarium Alarici). Salijski zakon se primenuva na Salij-ski Franki. [to se odnesuva na krivi~nite dela, dodeka rimskoto pravo predviduva telesnikazni, dotamu varvarskite zakonigo priznavaat principot na pari~na o{teta (Wergeld, ce-na na krvta) vo srazmerot so op{testvenata polo`ba, a ne etni~ka pripadnost na `rtvata.Toa {to wergeldza eden Frank e pove}e otkolku za Rimjaninot ottuka doa|a {to Rimjaninot

16Koga Mongolite napa|ale na Rimskoto Carstvo, tie bile malkubrojni. Bidej}i dava~kite bile vi-soki, naselenieto ne bilo vo sostojba polo`bata da si ja podobri. Toa im se priklu~uvalo na Mongo-lite. Samo taka, Mongolite so domorodcite uspeale da im se nametnat na doti~nata vlast i s olesnat.17Toj dotoga{ bil so hristijanski verski pravec od Carigrad, a nezakonski stapil vo brak so kato-

li~ka princeza, {to ne bilo dozvoleno. Frankite imale balkansko poteklo, {to i samite go tvrdele...18Se govori za istorija nedovolno poznata pred VIIvek,kako {to be{e i onaa pred Frakite.Vsu{no-st, kontinentot ne be{e naselen. Toj se naseluval so Kelti so brigiska pismenost, {to vaì a i potoaso Brigi, ama i Makedonci kako robovi za vreme na Rimskata Imperija od starata era. Bidej}i Balka-ncite=Makedoncite Makedonskoto Carstvo go vozobnovile, prestolninata Rim ja premestile prvo voNikomedija, a potoa vo Vizant, koj stanal Carigrad, grad na carevite.Carigradski bil hristijanskiotverski pravec,a ne rimski.Sledi kaj Frankite so pu~ da go nametnat katolicizmot,a toa bil Hlodeveh.19Poimot German poteknuva od Makedonija: brigiska Prespa, vo severna R.Makedonija...German bil itn.slovenski bog. Imeto Tevtoni=Teuti e spored ilirskata kralica Teuta, ~ija vrska bila so Brigija.20Bidej}i Kontintalcite imale isto poteklo, tie imale ist jazik. Toj bil jazikot na Belci=Pelazgi.Bidej}i Mongolite bile malkubrojni, mongolskoto iz~eznalo...A postojat mongolski=gotski zborovi.


13/104

13

ne snosi teret na odmazda, kako {to e slu~aj kaj Germanite. Vera isto taka prestavuva ozbi-lna prepreka za fuzija. Taa }e bide potpopno ostvarena tek po{to germanskite kralevi inarodi go primat rimskiot katolicizam.21

Vandalsko kralstvo. Ova kralstvo vo Afrika prema ureduvaweto koe i go dal Gaj-zerih 442, ostanuva do 530. dràvata so vojni~ko i apsolutisti~ko ureduvawe. Vandalskitekralevi sakaat da bidat naslednici na imperatorite, gi nosat nivnata nosija i oznaki na

vlasta, kovat para sli~na na nivnata, go zadrùvaat latinskiot jazik vo zakonodavstvoto idiplomatijata i ja prifa}aat latinskata kultura. Pa ipak, tie se sprotistavuvaat na sekojvid me{awe, zabranuvaat me{ewe na brakovite pome|u svojot narod i Rimjanite,22go stavaatpravosudstvoto pod pe~at na personalnite zakoni. Nivnata neograni~ena podr{ka na arie-vstvoto, navistina, doprinesuva nivno odvojuvawe od rimskoto naselenie naro~ito koga Hu-nerih, Gajzerihov naslednik, fanati~en arievec, so svojot kaznet ukaz od 24. fevruari 484.prevzema svirepi represii protiv hristijanite. Oslabeni sled verskata podvoenost, vanda-lskoto kralstvo ne moè da se sprotistavi ni na pobunata na berberskite proleteri, koi gipla~kaat gradovite na visoravninata, nitu na pobunata na Mavrite, koi obrazuvale nezavi-sno kneèstvo, nitu pak na napadite, ve}e 523, na nomadite kamilari od Tripolija. Udarotkoi na Vandalite i go zadal eden berberski voda~ vo oblasta Gafsa, maj 530, predizvikalopad na slabiot Hilderih. Ama negoviot naslednik Gelimer, kr{ej}i go sojuzot sklu~en 477.so Vizantija, dovelo do intervencija na Justinijan Ivo Afrika.

Kralstvo na Ostrogotite vo Italija. Vo gledaweto na imperijata niedna varvarskadràva ne oti{la taka daleku kako ostrogorska. Nastapuvaj}i kako kral vo odnosot na svoj-ot narod, a kako voen stare{ina vo odnos na Vizantija, shodno so dekretite od 483. i 488. isporazumot od 497, Teodorih e re{en da go ovekove~i uspomenot na Rim po pat na ustanova icivilizacija. Toj dodu{e odlu~il Gotite, koi podlegnuvaat pod svoite sopstveni zakoni isluàt vojska, strogo da gi odvoi od Rimjanite koi i ponatamu se koristat so svoite zakoni.Ama toj ja zadrùva politi~kata i administrativnata organizacija, ekonomskiot i finan-siski sistem na imperijata, pokaùva, bar do 524, golema trpelivost prema hristijanite, na-stojuva da ja so~uva ravnoteàta na Zapadot zaposednuvaj}i ja Provansa, koja go zagrozuvaHlodeveh (508-510). Vospitan vo Vizantija vo duhot na po~ituvawe na anti~kata kultura, tojgi sobira na svojot dvor pisatelite i nau~nicite (Kasiodor, Enodija, Boetija), na ~lenovi-te na svoeto semejstvo im pruà gri`livo obrazuvawe, go podignuva Rim od ru{evinite, jarazubavuva Ravena. Me|utoa, kako ni Gajzerih, toj ne odobruva me{awe na svojot narod so Ri-mjanite.23Na Gotite, koi se pregrupirale vo severna Italija, im zabranuva me{oviti bra-kovi i prosvetuvawe, na Rimjanite- nosewe oru`je. Uz toa, vo Italija, kako i Afrika, vera-ta prestavuva kamen na sopnuvawe. Progonot na arievcite vo Vizantiskoto Carstvo na kraj-ot na vladeeweto na Justin I, go primoruva Teodorih na politika na ~vrsta raka i netrpeli-vost prema hristijanite svrzani so Rim (524-526). Kaj negovite naslednici Vitiges, a naro-~ito Totila, pobornikot na gotskata reakcija, netrpelivosta go krie vistinskoto neprija-telstvo prema rimskata kultura.

Iberisko kralstvo na Vizigotite. Bidej}i se povlekle vo [panija po porazot kajVujea, Vizigitite, do 567, ve}e na samiot po~etok nai{le na te{kotija: upadi na Frankitena sever (510-531), vizantiskata ofanziva na jugoistok (550-554), pobuna vo zemjata na Ba-skite i vo Andaluzija. Na ovaa neredovna sostojba napravil kraj Leovigild koj go obnovuvaedinstvoto pobeduvaj}i gi Svevite i Vizantijcite. Negoviot naslednik Rekared go primahristijanstvoto (8. maj 589) i na crkvata mu dava vode~ko mesto vo kralstvoto; od sega kral-skata politika se izgraduva na soborite vo Toledo. Stopuvaweto na Vizigotite i Hispano-

Rimjanite, proces koj zapo~nal u{te vo VI, postanuva vistina vo VIIvek. Edinstveniot zako-nik Liber iudiciorumili Forum iudicum654. go zamenilo staroto zakonodavstvo. Se odobruvaatme{ani brakovi, Rimjanite se primaat vo vojska, ustanovite na imperijata se odrùvaat, od-21Vera=vera, a taa bila so pravec od Carigrad, i toa se dotoga{ tie ne go primaat rimskiot katolici-zam. Dotoga{ oblastite na hristijanski verski pravec od Carigrad se vikale sklavini, za tn.Sloveni.22Vo toa vreme latinskiot jazik bil zakonski. Tokmu toj zakon ne dozvoluval da se stapuva vo brakme|u pripadnik na hristijanskiot verski pravec od Carigrad so Rim. Tokmu zatoa tie bile so hristi-

janski verski pravec od Carigrad. Sledi tie da se protiv nivniot narod da stapuva vo brak so Rimjani.23Teodorih kako pripadnik na hristijanski verski pravec od Carigrad bil samo edno: MAKEDONEC.


14/104

14

nosno za~vrstuvaat. Sprotivno na ona {to se odigralo vo ostanatite kralstva, kaj Vizigo-tite ipak romanizacijata gi dovela vo pra{awe izgledite na monarhijata oti protiv nea japredizvikala opozicijata na krupnite zemjodelci koi qubomorno gi ~uvaat svoite privile-gii i nerado gledaat na semo}nosta na crkvata.Oslabena so borbata protiv aristokratijata,li{ena od podr{kata na vojskata koja, na krajot na VIIvek se feudalizira, vizigotskata mo-narhija ne }e moè ozbilno da se sprotistavi na prodiraweto na Arapite.

Galija pod Merovingite. Razvitokot na kralstvoto. Kaj Frankite vladee kako edinkral Hlotar Iod 558. do 561. godina. Po negovata smrt, kralstvoto na Merovingite (po Me-rovej, pomalku-pove}e legendaren osnova~ na dinastijata) e podeleno na negovite sinovi ipostanuva predmet na krvavi borbi vo koi se vme{ani kralicata Brunhilda i Fredegund.Ovie sudiri ja poja~uvaat partikularisti~kata tendencija na Austrazija (istok), Neustrija(sever i severozapad), Burgundija (starato kralstvo na Burgundite) a Akvitanija, koja nevlegla vo podelbata, e prepu{tena na pla~kawe na soparni~kite vojski. Hlotar IIi Dago-bert ponovo vospostavuva edinstvo i presti` na Merovingite. Nivnite potomci, deca iliporo~ni mladi~i, pa|aat pod vlijanie na upravitelot na dvorot, koj se bori za prevlast. Po-bedata na Pipin Heristalski kaj Tertrija 687, ja nametnuva prevlasta na Austrazija i boga-toto semejstvo na Pipin. Karlo Martel, vonbra~en sin Pipinov, ja za~vrstuva mo}ta na Au-strazija so pobedata nad Neustrijcite (717. i 728) i ja spasuva monarhijata so niz pobedi nadSasite (720, itn.), Alemanite (730), Akvitancite (731), Arabjanite (Poatje, 732; Aviwon,737) i Frizite (733-734). Go nasleduvaat sinovite Pipin i Karloman (741). Najposle, 751.Pipin (Mali) go svrgnuva Merovingot Hilderih III. Po odobruvawe na papata Zaharija, epriznat za kral, a go krunisal i miripomazal Bonifacije,biskup vo Majnc.24

Merovinski institucii. So doa|aweto na prestolot novata dinastija Karolinga(za uspomen na pobednikot kaj Poatje) se zavr{uva periodot od dva i pol veka vo {to iz~e-znuva poimot dràva. Frankovskiot kral, ne obrnuvaj}i se na op{tiot interes, go smeta kr-alstvoto na svoe dedovstvo, koe pri prilika na sekoja promena na vladatelot,ponovo se deli.Kralot, pred se, voen voda~ i ne nastojuva da se identifikuva so carevite; negovata nosija ikralski znaci se vojni~ki. Kako gospodar na biv{ata teritorija na imperijata koja ja eksp-lotira, toj nema odredeno boravili{te, tuku se seli, prema potrebata,od vila vo vila (villa).Toj ne raspolaga ni so vistinska vlada ni so vistinska administracija, negovi edini sovet-nici se vojnite drugari (antrustioni, leudi) so koi se pruà za{tita (menbur) i li~ni slugi:{efot na kowu{nicata (konetabl), ekonom na negovite dobra (majordom), {ef na poslugata(sene{al), glaven kowu{ar (konetabl), ekonom na negovite (komornik).25Upravuvaweto nagradovite i pagimite se poveruva na grofovite na koi im se dodeluvaat gra|anski i vojniovlastuvawe ne obyirnuvaj}i se na rimskiot(nekoga{ relativen) princip na podelba na vla-sta. Po Hlodovehovoto preminuvawe vo hristijanstvoto, se poja~uva vlasta na biskupot,edina sila koja ostanala neokrwena vo vrtlogot na selidbata. Bogat (daruvawe na posed, os-loboduvawe na porez), relativno kulturen, uìvaj}i go poveruvaweto na vladetel, biskupotupravuva so gradot naporedo so grofot, nekoga{ i protiv nego. Faktorite kako {to se: me-{oviti brakovi, sluèwe vojska, zaedni~ki sudovi go zabrzuvaat stopuvaweto na Frankitei Galo-Rimjanite, so {to se doprinesuva u{te i pripadnosta na istata vera.26

Me|utoa, po smrtta na Dagobert, monarhijata kako ustanova opa|a. Osetnoto slabe-we na trgovskata dejnost ve}e na krajot na VIvek go li{uva kralot na mo{ne krupen doho-dok od (va{arina, porez na roba) i doveduva do nestanuvawe na toj porez. Da bi ja svrzal zasebe uslugata leuda, kralot ponatamu im deli zemja i taka, dodeka tie se bogatat, toj posta-nuva se posiroma{en. Neosetno vlasta preo|a od vladetelot na zemji{nata aristokratijakoja raspolaga so vojskata, a naskoro, sled ja~awe na majordomot, }e raspolaga i so dràvata.Biskupite, koi i sami se krupni zamjoposednici, se posvetuvaat na upravuvawe so svoite do-24Bonifacij govori za Sklavini (tn.Sloveni), koi bile odvratna rasa, koja treba da se uni{ti. Pa taabila onaa so hristijanski verski pravec od Carigrad. Taa ìveela isto~no od rekata Rajna: Germanci.Pa toa {to go zapo~nal Bonifacij prodolìlo vo slednite vekovi. Sledi edno: Germanci=Sklavini.25Poimite se na jazikot na Belcite=Pelazgite, koj bil samo tn.slovenski. Na primer, kow=kon itn.26Biskupot gi pokatoli~uval pravoslavnite, koi kako Sklavini=oblasnici ìveele isto~no od reka-ta Rajna. Tie bile samo Germanci=Doj~eri. A tie imale balkansko poteklo. Najbitno e {to ovde stoi,za me{ani brakovi. Tie bile samo me|u pravoslavnite i rimskite=katoli~ki. Prvite bile Germanci.


15/104

15

bra, u~estvuvaat vo svetovnite borbi, te gi zanemaruvaat duhovnite zadatoci so koi edino sebavat manastirite. Opa|awe na moralot, koe e odlika na merovinskoto doba pred kraj, ne japo{tedilo ni crkvata, ~ie bogastvo raste vo srazmer so darovite koi gi davaat vernicite.Taa postanala takva opasnost za dràvata, da Karlo Martel e prinuden da prevzemi merkizaradi povra}awe na golemiot del na svoite dobra.

Obnovuvawe i odbrana na carstvoto. Duri ni na vrvot na svojata mo}, vladetelite

varvari nikoga{ ne pomislile da ja dovedat vo sumlivost prednosta na imperijata nad za-padot, ama isto taka ni isto~ni Romeji27ne se mirele so pomislata da se odre~at. Vo tojsmisol probaweto na Justinijan Ida go obnovi Rimskoto Carstvo izgleda kako podfat kojago nametnuva minatoto, duri i kako istoriska besmislica(Ferdinand Lot).

Vlasta na Justinijan I(527- 565). Justinijanovo obnovuvawe na carstvoto. Justini-jan Ibil sovladatel na svojot vujko, Justin I, ve}e od 518, a na prestol stapil 527. JustinijanI- za ~ie ime do 548, se svrzuva Teodorino- nameruva da go iskoristi slabeeweto na vandal-skite, ostrogotskite i vizigotskite kralski vlasti. Svrgnati od prestolot, odnosno spre-~eni da go zavzemat, Hilderih 530, Amalsvinta, 534, Atanagild, 549, mu se obra}aat na Ju-stinijan. Bez obyir na protiveweto na svojata okolina, pokraj ozbilnite nemiri koi vo Ca-rigrad ja predizvikala strankata vrzana za hipodromot (pobuna Nika, 532), Justinijan podnepovolni uslovi (danok od 11000 zlatni livri) ja okon~al vojnata so Persijancite, koja tr-aela do 527 (mirot sklopen 532). 22 juni 533. toj vo Afrika ispra}a vojska od 15000 do 16000

pe{aci i kowanici pod komanda na Velizar, vrsen vojskovodec i odli~en general. Dve bi-tki nedaleku od Kartagina (Ad Decimum, septemvri, i Tricamarun, dekemvri 533) kako i za-robuvawe na Gelimer (proletta 534) go napravile krajot na vandalskata vlast vo Afrika,koja postanuva prefektura. Ve}e 535, so samo 9000 lu|e, Velizar zapo~nuva da ja osvojuvaItalija. Zagospodaruvaj}i so Sicilija na krajot na 535, toj go osvojuva Napuq (noemvri536), a 9- 10. dekemvri 536. vleguva vo Rim. Tuka go opsednuva Vitiges so ogromna vojska (fe-vruari 537- mart 538). Od esenta ili vo zimata 539-540, bidej}i najposle dobil poja~uvawe odJustinijan, toj ja opsednuva Ravena, vleguva na prepad na gradot, maj 540, i go zarobuva Viti-ges. Italija (koja podocna postanuva prefektura pod zapovedni{tvo na ravenskiot egzarh) ie vratena na imperijata. [to se odnesuva na [panija, e osvoena samo Andaluzija i primor-skata oblast na jugoistok, so mo{ne oskudni sredstva, so zasluga na patricijata Liberija od550. do 554. godina. Vizantija vo nea organizira vojno zapovedni{tvo.

Nadvore{ni opasnosti: Persijanci i Sloveni.28Justinijanovata obnova, rezultat

na izuzetni priliki, ne go spasila carstvoto od opasnosta koja mu se zakanuvala na istok.Kr{ej}i go ve~itiot mirod 532, Persijancite na po~etokot na 540. ja napa|aat Antiohija,gradot go razorile i stanovni{tvoto go raselile. Velizar gi pobeduva na Eufrat, ama Ju-stinijan e prinuden so niv, 546, potoa 562, da go obnovi mirot koj se pove}e go ~inelo. NaBalkanot se pojavuva nova opasnost: Slovenite, prvo bitno nastaneti pome|u Baltikot, Vi-sla, blatoto Prijepet i Karpatite,29pod stalen pritisok na zavojuva~ite od Azija, se pode-lile vo tri grupi i zapo~nale, ve}e od Vvek da se {irat vo pove}e pravci, {to nastavilo ipo VIIvek. Zapadnite Sloveni go zavzemaat, pome|u Elba i sredniot tek na Dunav terito-rijata koja ja napu{tile Germanite. Isto~nite Sloveni- po zborovite na istori~arot Jor-danes- verojatno vo VIvek obrazuvale,30me|u Dwestr i Don, kralevina na Antite. Od nivni-

27Nikoga{ vo Isto~noto Rimsko Carstvo nemalo Grci, nitu Vizantijci. Ova bilo samo poradi toa{to nikoga{ nemalo Grcija, nitu Vizantija.Taa bila Romeja, so Romejci, ~ij glaven grad bil samo Kon-

stantinopol.Ova sekoga{ vaèlo za Elada so nejzinata Atina, koja vo 18 i 19 vek bila samo edno: selo.28Mesto Sloveni od Bo`jo Slovo, treba da stoi Sklavini. Vakvi bile site oblasti isto~no od Rajna.29Site Sklavini imale balkansko poteklo. Ova se potvrduva i so dokazot, deka na Balkanot nema nie-dno doma{no ìvotno od kontinentot, tuku kontinentot bilo naselen so Balkanci i nivni doma{niìvotni, {to vaì so site vidovi rastenija koi so sebe gi ponele vo nenaseleniot kontinent. Za po-tvrda deka Slovenite e germanski politi~ki falsifikat se naveduva dokazot, so koj se tvrdi, Slove-nite poteknale od Zatkarpatite. Vakvi ima ~etiri: istok, jug, zapad i sever. Avtorite na zemjite odovie ~etiri strani site pi{at, tie poteknale od Zatkarpatite. Vsu{nost, tie se samo ruski Zatkar-pati, Balkanot,kade bila Ilirija. Nestor (11-12 vek) pi{i, Rusite poteknale od Ilirija,od Balkanot.30Vo VIvek n.e. bilo najstaroto vreme koga na tie prostori se oformeni samo tn.vizantiski sklavini.Toa bilo za vreme na Justinijan, usta=ista:V+istina=vistina. Toga{ bil Prokop-ij: Prokop=pro kop.


16/104

16

te plemiwa Varjagi ili Rusi, koi vo IXvek gi pregrupirale Skadinavcite, }e nastane31Ru-sija.32Ju`nite Sloveni se pojavuvaat na dolniot Dunav na krajot na vladeweto na carot Ana-stasija. Pod Justinijan tie vo nekolku mahovi (sekoj godina od 548. do 551) ja preminuvaatneza{titenata granica i upa|aat se do Solun i Carigrad. Vo isto vreme druga grupacija(pretcite na Srbite i Hrvatite) stigaat do Jadranot (536). [to se odnesuva za plemiwatanastaneti pome|u Dunav i Solunskiot zaliv, tie podpa|aat pod vlasta na Hunite Kutriguri

ili Bugari, ~ie ime go primaat. Ovie ja pusto{at Trakija, Ilirik, Grcija do samite priodina Carigrad (538, 540, 558). (Vo enciklopedijata se navedeni mno{tvo poimi, koi se odnesu-vaat ne za edna rasa=eden narod, tuku dve rasi=dva narodi: severno od rekata Dunav Mongolii ju`no Belci, R.I)33

Problem na Zapadot. Te{kotiite vo koi se najduva Isto~noto Carstvo se odrazuvana Zapad kade se javuvaat pobuni. Vo Italija energi~en kral Totila ponovo go osvojuva sko-ro celo poluostrovo, vklu~uvaj}i go Rim, pome|u 542. i 547. godina. Velizaroviot naslednikNarzes, na kogo Justinijan mu poveruva, pokraj znatnoto poja~uvawe, vrhovnoto zapovedni-{tvo nad Italija, zastanal na patot na Totila (552). Po porazot i smrtta na Tejas (1. okto-mvri 552), Vizantija se vra}a opusto{ena i oslabena zemja, odnapred preodredena za seli-dba. Vo Afrika samo blagodarej}i na energijata na guvernerot Jovan Troglit, e zagrozenapobunata na Berberite (546- 548).

31Zna~i, Anti=Anti so balkansko poteklo, {to vaì za Veneti=Veneti, a i nivni oblasti=sklavini,no ne Sloveni od slovo...Rusite za Sloveni se izjasnale duri vo 860 godina. Tie prethodno ne bile Slo-veni, od slovo, tuku rocki narod, od recki. Tie bile Varjagi=Varezi=Vikinzi, so simbol rogovitena balkanskoto govedo, {to denes gi nosat skadinavskite zemji i od niv isto~no. Sloveni falsifikat. 32Ova se potvrduva i so navodot vo DER GROSSE READERS DIGEST WELTATLAS, VERLAG DAS BESTEG.M.B.H., Stuttgart Zrich Wien, 1966, na str. 122 stoi: Trevno- i `bunoviti stepi: [iroko bezdrvnitrevnipoqani so slabovrne`ni regioni na umereni {irini so plodni zemji so crna po~va. Denes va-`no p~eni~na oblast (ju`na Rusija) ili koristewe kako polodelstvo i pasi{ta (Pampa). Odgleduvawena ovci i goveda vo `bunovitite stepi na u{te posuvite oblasti. Me|utoa, ovcite i govedata bile sobalkansko poteklo i toa od VIvek n.e., nikako porano. Za dokaz se i slednive navodi. Da se navede {toHerodot i Hadrijan pi{ele za prostorite severno od Dunav, tie ne bile naseleni, kako i deka Egipetbil ìtnica za Balkanot so Mala Azija vo starata i novata era. A se govori za VIvek n.e., a Vojvodinastanala ìtnica od vtoriot milenium. Vo atlasot stoi: Denes va`no p~eni~na oblast (ju`na Rusija).Me|utoa, ne se govori, toga{ taa bila ìtnica. A so pomestuvawe na suviot pojas toa }e bide i Sibir. 33Pa ne moè na isti prostori da poteknat dve rasi: Mongoli (Skiti=Goti=Tatari=Bugari, koi bileHuni, zna~i, Skiti na tn.slovenski i Huni na mongolski jazik) i Belci. Vtorive bile od jugot, koiseverno sozdale Sklavini vo VIvek, a tokmu Prokopij pi{el za Justinijan i Sklavinite. Justinijansozdal sklavini, koi bile grani~ni trupi. Ostrogorski pi{i: Vo vojskata disciplinata mo{ne opad-nala i ~esto doa|alo do otvoreni manifestacii na nezadovolstva, dotolku pove}e {to vladata, pri-nudena da {tedi, ~esto im ja zadràvala platata na vojnicite. Koga 602 godina, vojskata dobila na-redba povtorno da prezimuva od onaa strana na Dunav, izbuvnala buna. Pobunetite vojnici go dignalena {tit i go proglasile za car, podoficerot od poluvarvarsko poteklo i napu{taj}i gi svoite pozi-cii, trgnale kon Carigrad. Toga{ i vo samata prestolnina plamnalo vostanie. Rivalskite stranki nasinite i zelenite se obedinale vo borba protiv carskata vlada. Mavrikij e soboren, a Foka so sogla-snost na senatot e krunisan car. Pak, spored Obolenski nekoj si Hilvud, slovenski poglavar so iz-vonredni sposobnosti koj bil nagovoren da stapi vo slu`ba na Vizantija vo 530 godina, bil nazna~enza glaven zapovednik na Dunav i nekolku godini uspe{no go branel. Ostrogorski vo fusnotata 129naveduva: (M.V. Lev~enko, Veneti i prasini v Vizantija v 5- 7 v.)...Me|utoa, pomalku e zna~ajno dali

zelenite raskinale so Foka vo 603 ili 609 g., va`no e {to tokmu zelenite odigrale uloga vo pa|awetona Foka. Se gleda deka toga{ Sklavini severno od Dunav bile Venetite, koi bile so poteklo od MalaAzija so Balkanot, a toga{ (5- 7 vek) tie se naveduvaat na Balkanot, pokraj Dunav so Crno More iseverno od niv, site prostori na Trakite. Zna~i, Traki=Veneti=Sklavini. Se ova govori, se bilo tn.vizantisko. Pa na carot Foka eden roditel mu bil Sklavin, drugiot od jugot. Spored Heterington-Forman, Fokas (602- 610) pripa|al na dinastijata Justinijan. So ova se potvrduva deka Sklavinite se-verno od Dunav bile samo makedonski (tn.vizantiski). Zna~i, cel Balkanski Poluostrov bil so skla-vini=oblasti, a na nego imalo i temi=oblasti. A so toa {to samo Sklavinite bile proglaseni za edennarod, a ne Temanite, koi ostanale posebni narodi, poimot sklavina se ispolitiziral. Sledi Srbiteda bidat Traki i Iliri, Hrvatite Veneti i Iliri, a Srbite i Hrvatite Iliri. Ama i Rusite Iliri.Pa Teutoni od Teuta,a i Germani od German,s samo so balkansko poteklo,duri Sklavini do reka Rajna.


17/104

17

Vnatre{na politika na Justinijan I. Po~nuvaj}i od 555. Justinijan sam odustanuvaod osvojuvawata. Godinite, finansiskite te{kotii, lo{ite trupi go prinuduvaat da premi-ne vo defanziva. Da polesno bi se oduprel na varvarite, nareduva da se izgradi, odnosno do-polni, sistem na utvrduvawa, ~ii ostatoci vo Tebesi, Setif, Timgad, na primer, predizvi-kuvaat divewe.34Od druga strana, neuspehot vo nadvore{nata politika ne moè da se frlivo zasenok na onie trajni spomenici kako {to se Kodeks (529), Digeste i Institucii (533),

koi prestavuvaat osnov za na{i izu~uvawa na rimskoto (od Skopjanec i Makedonec samo ma-kedonsko, R.I.) pravo, ili kako {to se gradewata Sveta Sofija i bazilikata vo Ravena.35Opa|awe na Vizantiskoto Carstvo (565- 610). Vizantijcite, koi na zapad bile pri-

meni mnogu pove}e kako osvojuva~i otkolku osloboduva~i, po Justijanovata smrt (565), go na-pu{taat svojot son za ponovno obedinuvawe. Rimskata Imperija, i svoite nastojuvawa gi us-meruvaat na spasuvawe na isto~niot del na carstvoto od novi opasnosti. Godinata 557. podimeto Avari, na Dunav se pojavuvaat narodi koi pred se Mongoli otkolku Turci Ujguri, akoja ekspanzija na Tu-kiu mo`da gi oterala od Azija.36Ve}e 567. tie sklopuvaat sojuz so La-ngobardite- koi se naselile vo Panonija u{te vo VIvek- i pomognuva da im go uni{tat kra-lstvoto na Gepidite. Ama naskoro tie samite }e frlat oko na Panonija i od nea }e gi iste-rat Langobardite, koi toga{ otpo~nuvaat da ja osvojuvaat Italija (568). Avarite, mo}ni so-sedi na imperijata, pobaruvaat od Justinijanovite naslednici da im go ostapat Sirmium ida pla}aat danok. Po niza vojni, Justin II 571, Tiberij II 574- 575. i 582, Mavrikij 600. seprinudeni da pristanat na nivnite pobaruvawa. Mirot so Persijancite, sklopen 562. e pre-kr{en 572, ama Mavrikijevite vojni pohodi go prinuduvaat Hozroj IIda go prifatat sklopu-vaweto na nov ugovor i da ostapi eden del od persiska Ermenija (591). Toa bilo samo primi-rje, oti 603, iskoristuvaj}i ja te{kotijata vo koja se najduva carstvoto (pobuna na vojskatavo Azija i Evropa, vostanie 602, vo kogo Mavrikij e svrgnat od prestolot od niìot oficerFoka),37persiskiot kral povtorno otpo~nuva vojna,prevzema niz uspe{ni ofanzivi i prodi-ra do Halkedon (604- 609).38 Slovenite ne se zadovoluvaat so pusto{eweto na BalanskotoPoluostrvo okolu 580, tuka na nego se naseluvaat.39Vo tretata godina na vladeeweto na ca-rot Tiberij, pi{i Jovan Efeski, prokleti slovenski narod go preplavil carstvoto. Toj japreminal cela Grcija, provincijata Tesalija i Trakija, zavzema mnogu gradovi, pusto{i, pa-li,pla~ka i osvojuva zemja i vo nea se naseluva bez ikakva bojaznost, kako na sopstveno tlo.

Iraklij i obnova na Vizantiskoto Carstvo (610- 641). Isto~noto Carstvo, dovedenodo rabot na propasta, go spasuva Iraklij, kartaginski egzarh, koj postanuva car na 5. okto-mvri 610. godina.40Da bi vospostavil red vo zemjata, e prinuden da im dozvoli na Persijan-34Justinijan pokraj Dunav izgradil mno{tvo grani~ni=tn.sklavinski utvrduvawa. Pa toa bilo na dve-te strani na Dunav. Taa bila sklavinska, koja izvira samo vo edna: sklavinska=tn.slovenska Germanija.35Na istata 294 strana e kartata Vizantisko Carstvo. Slovenski svet i Persijanci od 330. do 1205. Vo[panija, a severno od Kordova, e Karolinsko Carstvo. Toa se protega se do sever od Milano do Dunav,sosedstvo na Bugari, kako i zapadno od gorniot tek na Elba se do severno od Dunav. Isto~no od Elba iseverno od Dunav do Visla, bile zapadnite Sloveni (IXvek).Me|utoa,ovie ne bile Sloveni, tuku Skla-vini, kako {to bile se do isto~no od Rajna, koi Bonifacius zapo~nal da gi katolizira. Sklaviniteimale verskiot pravec koj bil upravuvan od Carigrad. Na kartata, se i isto~nite Sloveni so Kievska-ta dràva (912.). Me|utoa, ju`no od Dunav, kade bile ju`nite Sloveni, postoi samo Isto~no RimskoCarstvo. Tie bile samo Traki=Veneti=Iliri so tn.slovenski jazik. Pa sledi Anti=Veneti=Sloveni.36Mongolite=Turcite kako lovci i ribari mnogu lesno oboluvale od ~umata, kako {to bile Avarite.Pak, Sklavinite so doma{ni ìvotni mnogu poretko zaboluvale. Ovie bila samo edno: Balkanci. 37Na str. 292 e tabela na Justinijanovata dinastija. Vo nea Foka (602-610) e posleden na taa dinastija.38Se naveduvaat severno od Dunav Mongoli, ju`no Vizantijci:bez nikakvi severno dunavski Sklavini.39Spored Ostrogorski, vizantiskiot Balkan se raspadnal vo redica sklavinii: Taka ottoga{ gi vi-kale samite Vizantijci oblastite, koi im pripa|ale na Slovenite i vo koi vizantiskata centralnavlast fakti~ki ne funkcionirala. Spored navodite, sklavinite ozna~uvale oblast. Ovde se postavu-va pra{aweto, zo{to sklavini ottoga{ gi vikale samite Vizantijci oblastite? Odgovorot e edno-staven, oti nivniot jazik bil samo tn.slovenski, a koine bil mrtov. Tokmu zatoa denes opstoil samotn.slovenski, a kako reformiran koine vo 19 vek toj vo Grcija stanal slu`ben jazik duri vo 19 ve}. Ko-ine i gr~ki bile dvorasni, tn.slovenski ednorasen. Ovoj bil kopijana koptskiot od starogeipetski.40Vent naveduva, sekade pome|u Vavilon i Gibraltarskiot tesnec patuvale helenskite svetski ski-tnici. Gr~kiot jazik postanal Linqa francana anti~kiot svet. Spored Lange, vo godinata 425 bil osno-


18/104

18

cite da go zavzemat Erusalim, maj 614 (zemawe na relikviite na Hristoviot krst), i go osvo-juva Egipet po padot na Aleksandrija (619); isto taka na Slovenite41 im ostava da go pu-sto{at Balkanot (617- 619) a Avarite da go pla~kaat predgradieto na Carigrad (617).42Voj-nata koja ja vodi protiv Persijancite od 622. do 625, a potoa od 627. do 629, se zavr{uva soporazot Hozroj II kaj Niniva (12. dekemvri 627) i negovata smrt 24. fevruari 628. godina.Iraklieviot ugled e taka golem da toj ja zema titulata basileus.43Avarite, koi ponovno go

opsednale Carigrad (krajot na juni 626), Romeitepobeduvaat na more vo Zlatniot Rog 10.juli 626. godina. Me|utoa, Slovenite kone~no se naseluvaat vo Makedonija i vo Grcija (Pe-loponez, R.I.) kade obrazuvaat sklavinii.44 Od druga strana, na Zapad mu izmaknuva car-stvoto. Od 568. do 572. Langobardite ja osvojuvaat Italija bez te{kotija, po zaludnoto pro-bawe Vizantija da im se sprotistavi na Frankite. Po~nuvaj}i od 584, pod mo{ne zna~ajnikralevi, Langobardite ja u~vrstuvaat svojata prevlast na poluostrovoto. Ama nivniot okru-ten osvojuva~ki stav, odbivawe sekoe me{awe so domorodcite do krajot na VIIIvek, nivnotopozno preminuvawe vo hristijanskata vera (pome|u 653. i 661, pod vladeeweto na Aripert I)na carstvoto im ovozmoùva vo Italija da gi zadràt nekoi posedi, dodeka svoite posedi gigubi vo [panija pod vladeeweto na Sizebut i Svintil (pome|u 612. i 629).

Hristijanstvoto po selidbata na narodite. Podelbata na carstvoto, koja postanalau{te vidliva po Justinijanovoto neuspe{no probawe da go obnovi, a na istok, po Iraklie-vata pobeda, razvitok na edno gr~ko,odnosno vizantisko carstvo,go potvrdilo i potencira-lo razmimoiloèweto koe, ve}e od krajot na VIvek se sozdalo pome|u dvete polovini na hr-istijanskiot svet. Sekoja polovina sega ponatamu }e ìvee so svoj ìvot- mada kontaktitese odrùvaat-se dodeka najposle 1054.{izmata ne go ozna~ila nivnoto kone~no rascepuvawe.

Na istok crkvata e pot~ineta na dràvata. Carot gi donesuva zakonite vo verskitepra{awa; toj svikuva sobori, imenuva patrijarh (od Vvek rimska, carigradska, antiohiska ierusalimska patrijar{ija prema doktrinata se so apostolsko poteklo);45toj i interveniravo izborot na papata.46Me|utoa, verskoto edinstvo na Vizantiskoto Carstvo trpi èstoki

van Univerzitetot vo Konstantinopol, kade {to prednost imal gr~kiot vo odnos na latinskiot jazik.Latinskiot se odràl kako oficijalen jazik do vladeeweto na Iraklij (610-640), koga toj bil zamenetso gr~kiot jazik. Ostrogorski naveduva, deka postoi razminuvawe vo jazikot: na zapad se gubi gr~kiot,a na istok gr~kiot zema prevlast i latinskiot jazik ve{ta~ki se odrùva. Taka, vo Carigrad gr~kiteprofesori bile pove}e zastapeni od latinskite. Zna~i, Konstantin Veliki i Justinijan koine i la-tinskiot kako ve{ta~ki jazici morale da gi nau~at, a tie govorele so narodniot tn.slovenski jazik.

Tokmu na ovoj oblasta e sklavina, od sklava=s klava, bez v kla, na bitolski klava=kla=klai=klaj, soklavawe se postavuva klavnik=namesnik. Na latinski oblast bila provincija, kako {to bile Tesalijai Trakija za vreme na Iraklij, koga toj bil zamenet so koine, a Tesalija i Trakija bile temi od temena glava, koja upravuva se do Temeni.Se do vremeto na Iraklij, dodeka koine stanal edinstven slu`ben

jazik, se omasovile samo sklavinite na tn.slovenski jazik. Pa ovoj bil naroden=varvarski=pelazgiski.41 Bidej}i na Balkanot provincii=temi bile samo Tesalija i Trakija, site drugi preostanati pro-stori bile samo sklavini. Tokmu zatoa na ovie tn.vizantiski mnogu pomasovni sklavini vo odnos nadvete provincii=temi Tesalija i Trakija toj moral niv da im ostava da go pusto{at Balkanot.42Bidej}i masovnosta na Sklavinite bila ogromna, a tie bile obvrzani na nivnoto carstvo da im da-vat golemi dava~ki, koi poradi sudirot so Persijcite bile zgolemeni, nemoèj}i tie niv da gi izdr-àt, Sklavinite=oblasnicite gi smetale Avarite kako osloboditeli, kako {to bile Makedoncite voEgipet protiv Persijcite. Sekoga{ pot~inetiot narod bara spas od stranska intervencija, a i denes.43Basileus na koine so 24 bukvi,a na tn.Homerov=tn.slovenski Vasileus, Vasilej: Vasile=va sile==S44 Romil Xenkins kaùva deka Slovenite go naselile Epir, Elada i Peloponez i dvata gospodaru-

va~ki narodnosni elementi vo Grcija vo XIXvek bile Slovenite i Albancite (Arbanasite, R.I.).Senaselile Sloveni, go osvoile cel Balkan so se Peloponez. Za Ostrogorski, pove}e od dveste godini

Slovenite dominirale duri i na Peloponez.Vo Makedonija so makedonski Epir,vo 15 vek n.e. vo Epirpripa|ala Arbanija,a i vo Peloponez nema nieden materijalen dokaz, deka od severno od Dunav ne{tobilo doneseno na jug. Pa severno od Dunav se selele Balkanci i Maloazijci. Tamu ìveele Mongolite.45Na Carigradskata patrijar{ija ne i bil osnovopolo`nik apostol, kako {to bil Pavle na Makedon-skata Pavlova crkva=Justinijana Prima=Ohridskata Arhiepiskopija i Petar na Rimskata crkva. Pr-ed Rimskata crkva imala primat Makedonskata. Ova opstoilo se dodeka sultanot 1767 nea ne ja ukinal.46Vo 750. godina vo papskata kancelarija e napraven falsifikat so najdalekuse`ni posledici vo ist-orijata, takanare~enata Konstantinova darovnica. Spored ovie bizarni falsifikati, carot Konsta-ntin, navodno 312. godina na rimskiot biskup im gi poklonil site svoi carski insignii i regalii,


19/104


20/104


21/104


22/104

22

`no telo, trkalezna glava, krupni ìvi o~i, a kako takov go prestavuva, na kow, i mala sta-tua vo muzejot na Luvr. Biografot isto taka iznesuva naklonost na svojot gospodar prematelesnite ve`bi: ja pofaluva negovata pristapnost, iskrena pobo`nost, inteligencija, ra-doznal duh koj go goni da ja potpolni prazninata na svoeto obrazuvawe 55izu~uvawe na latin-ski i gr~ki jazik i slobodni ve{tini. Toj ne ja proreknuva negovata hrabrost, ama priznavadeka negovata prirodna blagorodnost i dlaboka humanost go naveduvaat da traga mirno re-

{enie pred {to steknuva slava na bojnoto pole.Osvojuvawata na Karlo Veliki. Pa ipak, sudbinata na ovoj miroqubiv vladetel mudosudilo stalno da vojuva. Sekoja, ili gotovo sekoja godina, na po~etokot na letoto zna~ipo~etok na vojnite operacii vo koi u~estvuvaat site slobodni lu|e koi so naredba se povi-kuvaat vo vojska (poziv na vojna). Ovoj poziv e obvrzan za sekoj, vo sprotivnost, se pla}a glo-ba do {esdeset sua. Sekoj sam gi snosi tro{ocite okolu opremata, oru`jeto, hranata i pre-vozot. Ama nametite postanuvaat taka te{ki da kralot mora da pristane na kompromis. Go-dinata 808, se obvrzani li~no da sluàt vojska samo posednicite na ~etiri mansusi i kral-ski vazali (vassi dominici); ostanatite se zdruùvaat i ispra}aat vo vojskata eden naoruànvojnik na ~etiri ili {est manusi.

Vojni pred krajot na VIIIvek, vodeni ~esto so nedevolen broj na qudstvo,imale za celuni{tuvawe na langobardskata mo}, kone~no teritorijalno utvrduvawe na kralstvoto i za-~vrstuvawe na granicite.

Vo uslovite sli~ni na onie vo koi vojuval i negoviot tatko, Karlo Veliki interveni-ra vo Italija. Deziderij, kralot na Langobardite od 756, ja vodel prema papstvoto istatapolitika kako pred nego Aistulf, so~uval teritorijata na svojata dedovina i prevzel noviosvojuvawa. Na maj~inoto navaluvawe Karlo Veliki najnapred sklu~il sojuz so Langobardi-te, ama 772. re{i da se javi na pozivot na energi~niot papa Hadrijan I. Vo proletta 773. tojodi vo Italija, i Dezdiderij, koj se za~vrstil vo Pavij,go prinuduva na predavawe (juni 744);potoa go oteral od kralstvoto, se domognal do èleznata kruna na langobardskite kralevi ise pojavil vo Rim kako rimski patricij. [esti april 774. mu ja povratil na Hadrijan Ida-rovnicata koja negoviot tatko mu ja dal na Stefan II754. godina. Istovremeno toj istapuvakako naslednik na Langobardite. 786-787. go zaposednuva kneèstvoto Benevent i se oglu{u-va za papiniot zahtev da mu se odobri pripojuvawe na toa vojvodstvo.

Vo Akvitanija vojvodata Gunald se pobunil 769.56So brzata intervencija e vospostav-en red, ama samo proglasuvaweto na Ludvig za aktivijanski kral (781) na Karlo Veliki mu seovozmoìlo da Aktivanija potesno ja povrze za centralnata vlast, po~ituvaj}i go vo istovreme avtonomnoto nastojuvawe na ìtelstvoto. Prema Bavarska toj vodi sli~na pomirlivapolitika. Bidej}i vojvodata Tasilon bil prinuden da priznae deka gi prekr{il svoite va-zalni obvrski, e optuèn za izdajstvo, e zato~en vo manastir (juni 788), a negovite zemji sepripoeni. Ipak vojvodstvoto gi zadràlo svoite granici, individualnosta i verskoto edin-stvo. (Tasilon=ta silon=silom, R.I.)

Za~vrstuvawe na granicite e glavna grià na Karlo Veliki. Da bi ja otklonil opa-snosta koja, na severnite granici na kralstvoto, prestavuva sosedstvo na nezavisni, vojno-borni, uz toa i paganski narodi, frankoviot kral trgnal vo dva vojni pohodi protiv Sasite772. i 774. godina. Sasite prividno se pokoreni, ama go otfrlaat jaremot ~im za toa im seukaè prilika (773. i 776). Vesfalskiot voda~ Vidukind 778. stapuva protiv Frankite voborba, koja se zavr{uva so negova kapitulacija, so primawe na hristijanstvoto i pokrstuva-we 785. godina. Saksonija toga{ e podvrgnata na strog reìm. Na osnova na edna sirova na-redba (kapitularij) se kaznuva so smrt odbivaweto na krstewe, neposlu{nost prema kraloti op{te sekoe probawe vra}awe vo paganstvo.57Pobunata izbiva ponovo 793. godina. E zagu-{ena 797. izemeno vo Vimodij, na krajot na sever, kade ìtelstvoto pruà otpor od 798. do804. Vo ostanata Saksonija reìmot na sporazum e zamanet so reìm na prinuda. Sega karo-

55Karlo Veliki bil nepismen ~ovek.Toj se potpi{uval so celata svoja {epa, koja ostavala svoi tragi.56Se kaà: vojvodata Gunald se pobunil:Gunald=gunalt=gun|alt, gun|al=bunel=govorel=lafel=lael.57Navedenite prostori s u{te ne bile katolizirani. Vsu{nost, tie bile Sklavini, duri pagani...Pokatoli~uvaweto na Sklavinite po~nalo so Merovingite, {to prodolìlo i potoa. A protiv poka-toli~uvawe se borele Baskite, ~ij jazik bil razbirliv so na Maite, no ne so {panskiot jazik vo XVIv.


23/104

23

linskite posedi se pruàat do Laba, a osvojuvaweto na Frizija (784-790), severni granici sepomeruva od ustieto na Rajna na ustieto na Vezer.58

So zaposednuvawe na Bavarska i Saksonija Frankite doa|aat vo dopir so slovenskiotsvet.59Dodeka na krajot sever Obodritite spontano gi pokruvaat (785), e potrebno nekolkuvojni pohodi da bi se izleglo na kraj so ostanatite plemiwa. Slovenite (Sklavinite, R.I.)od Koru{ka, koi bile povrzani za Bavarskoto vojvodstvo i pred {to Frankite gi zavzele,

potpadnuvaat pod frankovskata hegemonija i pristanuvaat da go primat hristijanstvoto.Pak ostanatite narodi ostanuvaat verni na paganstvoto.60Poopasni se sosedite Avari, koi na krajot na VIIIvek se po~esto gi napa|aat isto~ni-

te granici na kralstvoto. Vo letoto 791. Karlo Veliki go prenesuva boji{teto na nivnototlo. Po vodstvo na Pipin, kralot na Italija, 796. jaka vojska go zavzema nivniot ring (utvr-den gradski bedem) i prisvojuva se {to vo tekot na dva veka opla~kale. Prevoduvaweto vohristijanstvo se sproveduva mo{ne vnimatelno i uspe{no.61

Ju`nite granici gi zagrozuvaat muslimanite od [panija. Prv voen pohod protiv nivzavr{uva so potpoln poraz. Vo Ronsevalskiot klanec (15. avgust 778), Baskite odnenade` ginapadnale i do noze ja pobedile (smrtta na Rolan, grofot na Bretawskata marka) za{titni-cata na glavnata vojska. Slednite godini site napori na Karlo Veliki se usmereni kon Ka-tolonija. Barcelona se predava 801. So padot na Pampelun 806. do{lo do pokruvawe i Nava-ra. [panskata marka, obrazuvana od teritoriite zavzemeni ju`no od Pirineite, gi {titiAktivanija i Septimanija od napadite na muslimanite.

Na zapad Bretanskata marka, verojatno sozdadena za vladata na Pipin Maliot, so te-{ka maka go sovladale buntovnoto ìtelstvo. Pohodite od 786, 799. i 811. so priklu~uvawena tie marki na teritoriite povereni na Karlo Mladiot 790, kako i reorganizacija koja jasprovel grofot Gi na krajot na VIIIvek,dovele samo do prividno pokoruvawe na Bretancite.

Francite, koi nastojuvaat da ja za{titat svojata granica na kopno, moraat da se ~uva-at i od moreto. Na Sredozemno More, so pomo{ na italijanskata i provansalskata flota imse ovozmoùva da se sprotistavat na napadite na gusarite muslimani od [panija i Afrika.Me|utoa, pred 800. u{te ne postoi regularna flota koja bi go {titela zapadniot breg odskadinavskite pla~ka{i poznati pod zaedni~ko ime Nortmani ili Normani. Na svoite bro-dovi bez paluba (snekkjur), Dancite se pojavuvaat na bregot na Atlantik i Laman{ na po~e-tokot na IXvek (810. se iskrcuvaat vo Frizija). Karlo Veliki li~no 811. i 812. oti{ol voinspekcija na flotata vo Bulow-sir-Mer, nareduva da se obnovi gradskiot bedem i osposobiKulata na zapovest, Kaligulinoviot svetilnik. I pokraj ovie nastojuvawa, kralstvoto i po-

natamu ne e dovolno za{titeno od moreto.Zapadno Carstvo. Zablagodaruvaj}i na golemite osvojuvawa i prestiòt ste~eni so

intervenciite vo Italija, Karlo Veliki postanuva gospodar na Zapad, a otkako vo Vizanti-ja bespravno vladee Irina (797), vo negovite race e vistinskata vlast nad zapadniot hri-stijanski svet. Koga 799. papata Lav IIIpostanuva `rtva na zagovor, mu se obratil na KarloVeliki za pomo{. Karlo Veliki trgnuva za Italija vo esenta 800. Na Boì}, vo bazilikataSveti Petar, vo prisustvo na narodot, papata go krunisal za car na Rimjanite. Podocna, dabi go preduhitril negoduvaweto na Vizantija, toj }e nastojuva da prikaè deka sve~enosta eorganizirana bez negov znaewe. Vo sekoj slu~aj, Karlo Velik do svojata smrt (38. januar 814)ja misli carskata funkcija samo kako li~na i doìvotna. Shodno na frankovskata tradici-ja, toj 806. go podelil carstvoto na svoite tri sinovi: Karlo, Pipin i Ludvig. Toa {to celo-kupno carstvo go nasledil Ludvig, bilo pove}e sticaj na okolnost (prerana smrt na dvatapostari bra}a 810. i 811) otkolku èlbata na Karlo Veliki.

Ludvig Pobo`ni i hristijansko carstvo (814-830). Carstvoto Karolinga, u{te tro{-na tvorevina, zagrozena odnavdor, razgibano odvnatre, pripadnalo na vladtelot za kogo ist-ori~arite, sporeduvaj}i go so ostanatite vladteli, donele mo`da nepravi~en sud. Pa ipak

58Pokatoli~uvawe na Sklavini.ZNAÎ,GERMANCITE BILE SAMO EDNO: SAMO SKLAVINI.Toa {to denes se odbegnuva, tie da se tn.Sloveni, e normalno: Prusite se so tn.slovenski prezimiwa...59Frankite prodolùvaat da gi pokatoli~uvaat Sklavinite: Germanite si go menale verskiot pravec.60Heleni bile Evreite so koine...Rimjanite gi vikale Makedoncite Heleni, pove}ebo`ci=nevernici,spored Helios. I ìtelite na Peloponez i Rusija. Za Makedoncite Rimjanite bile pagani=nevernici.61Ova se odnesuva za vo katolicizmot,zatoa{to vo severna Italija,Avstrija i Slovenija bile vernici


24/104

24

mora da se priznae deka negovoto {iroko obrazuvawe, ~ove~kite osobini, pobo`nosta kojamu go donela nadimokot Pobo`ni, ne moèle da ja nadohnadat negovata slaba voqa. Impul-ziven, nedosleden, toj donesuva protivre~ni odluki i prifa}a tu|i re{enija. îm Ludvigstapil na prestolot, negoviot crkoven sovetnik Vala, korbiski opat,go pridobil za idejata,so koja se zanesuval i Karlo Veliki, za edno carstvo koe vo hristijanstvoto bi na{lo zalogza svoeto edinstvo a vo carskata li~nost zadolìtelen branitel na interesite na crkvata.

Ovaa odluka da bi se ostvarila, e potrebno ~inot na miropomazuvawe da e verski karakterna carskoto dostoinstvo i da se napu{ti frankovata tradicija podelba na carstvoto. Vo taacel, oktomvri 816. papata Stefan V pristapi vo Rems na ponovno krunisuvawe na LudvigPobo`ni, a so odredbata od 817. Lotar e priznat za edini naslednik na Carstvoto, e zemenza sovladatel i mu se podredeni bra}ata: Pipin, kralot Akvitanij, Ludvig, kral na Bavar-ska, i bratu~edot od strikoto Bernard, kralot na Italija. Ama bidej}i od vtoriot brak Lu-dvig Poboèn so Judita Bavarska se rodil 823. ~etvrti sin, Karlo, ponovo e doveden vo pr-a{awe aktot od 817. godina.Carevata odluka na toj sin da mu se dodeli edno kralstvo (Soborvo Vorms 829) doveduva, april 830, do pobuna vo koja se vme{ani Lotar, Pipin i Ludvig.

Karolinska civilizacija. So sovremenite termini so koi, vo nedostatok na podobri,pribegnuvame da bi ja definirale organizacijata na karolinskoto carstvo, ne odgovoruvaatna stvarnosta. Rimskiot poim dràva, koj nestanal vo dobata na selidbataa toa zna~i celkompleks na institucii izgradeni vo cel za{tita na zaedni~ki interesite{ko moè daoìvee vo hristijanskata monarhija, koja preuraneto ja zasnoval klerot na Karlo Veliki iLudvig Pobo`ni. [ireweto na vazalniot sistem i nedostatok na brojno i osposobeno admi-nistrativno osobje prestavuva glavna pre~ka. Ama zaslugata na Karolingata e {to bar pro-bale taa ideja da ja ostvarat, {to nastojuvale neredot nasleden od Merovingite da se zameniso reìmot vo kogo bi vladeel red.

Novo op{testvo: {irewe na vazalniot sistem. Instinktot koj gi goni slabite da po-barat pomo{ na mo}nite e odlika na site vremiwa. Ve}e od VIIIvek e voobi~aeno vazal (va-ssus, vassalus) da se naziva {titenik, dodeka negoviot za{titnik naziva senior. Vrskata kojagi soedinuva e predmet na poseben ritual. Vazalot mu se prepora~uva na svojot senior sta-vaj}i gi svoite race vo negovite: toa e ~in na primawe obvrska, na kogo, od 760, se dodava ipoglavje zakletva na vernost. Pod Merovinzite, pokraj za{tita, seniorot mu dava na svojotvazal feudalen posed (beneficum), naj~esto vo vid na zemja koja ja dobiva na uìvawe ili vosopstvenost, koja do toga{ bila privatna rabota, karakter ustanova. Karlo Veliki se opkr-uùva so vazalite (vassi dominici) koi gi vrabotuva na dvorot, vo administracijata i vojskatai na koi im dava priviligii i dodeluva na koristewe mansusi na fiskusite(kralski dome-ni) ili na crkovni dobra. Po ugled na vladatel i uz negova podr{ka kralskite lu|e, sveto-vni i crkveni, zemaat sopstveni vazali. Vazalskiot sistem, najnapred ograni~en na naviso-ki redovi, se {iri gotovo po site oblasti na carstvoto i gi obfa}a site op{testveni sloe-vi.

Ustanovi. Dvor. Naro~ito naklonosta na Karlo Veliki prema Ahen go napravilovoj grad nekoj vid prestolnina, no ipak dvorot i ponatamu ostanuva podvièn. Osven zva-weto upravitel na dvorot, ukinat 751, na dvorot postojat isti slu`bi kako i vo doba naMerovingite. Zapravo fiskovata e poverena na sena{alot i podrumarot. Vo nadle`nost nakralskata rizni~ar spa|aat onie dol`nosti koi porano gi vr{el majordomot. Konetabl, koje odgovoren za kowu{nici, dobiva pogolemo zna~ewe sled se pogolema va`nost na kowicata.Pod Karolinzite nekolku izraziti specijalizirani slu`bi prestavuvaat vlada vo za~etok.Okolu kapelata, koja na po~etokot bila privatno mesto za molitva, sega se sobiraat sve{-tenici vo slu`ba na vladetelot i negoviot dom. Se pot~ineti arhipelan, glavniot kralskisovetnik, ~ija polo`ba e mo{ne visoka.Od kapelata proistekuva kancelarijata, ~ii notari,se zadolèni za ispra}awe na kralski poveqi (darovnici), pot~ineti na kancelarot (cance-llarius). U{te vo doba na Karlo Veliki, obemot na raboteweto so koi li~no carot se baveltolku narasnal da bil prinuden eden del na svoite sudski nadle`nost da gi prenese na grof-ot palatini, svetov velikodostojnik koj pretsedava so kralskiot sud, donesuva presudi i gidostavuva na strankite.

Finansii. Kako {to ne imale ni vlada ni administracija, Karolinzite isto takanemaat ni finasiski sistem vo dene{en smisol. Glavniot izvor na prihodite bile dràvni-


25/104

25

te nameti, porezi i kuluk, koj se zemal od podanicite, od kralskite domeni, danok nametnatna pot~inetite narodi i vojniot plen. Neposredniot porez na lica (glavarina) i na posed(zemji{en porez) se najduval vo procesot na nestajuvawe. Niv gi zamenuva da`binata (vo na-tura ili pari), koi velmo`ite ja davaat pri prilika na op{ti proleterni skup{tini, madane e zbor za redovni porezi. Pazarnite taksi pod koi se podrazbiraat taksi za prenos, mo-starina, taksi za vino itn., kako i taksi na raboti sklu~eni na pazarot i sajmovite, pretsta-

vuvaat posreden porez. Ama sled razni zloupotrebi, nedovolna kontrola, osloboduvawe, os-tapuvawe na prava (npr. opatija Sen-Vandrij sobira va{arina Ruana), ili prosto sled osku-dna razmena na dobra, sredstvata koi gi dobiva vladetelot se dosta ograni~eni.

Teritorijalni slu`benici i na~in na kontrola. Otporot na izvesni novoosvoeniteritorii prema probaweto na asimilacijata, i ponatamu postoewe na nacionalnizakono-dav

evrop zlostori vrz mak.pdf

Documents