33. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

ŽERJAVČEK – SPOMIN NA MOJ KRAJ

Raziskovalci: učenci 7. a razreda Osnovne šole Trzin, Mengeška 7/b, 1236 Trzin

Eva Gerkšič, Zara Kolenc, Blaž Klopčič, Amadej Miličevič, Matija Nemanič, Ava Pečar Strajnar, Lara

Pevec, Miha Ručigaj, Hana Šinko

Mentorici: Stanka Jaklič, profesorica angleščine in diplomirana pedagoginja

Jožica Valenčak, članica TD Kanja Trzin

Trzin, januar 2019

Stran 2

Kazalo 1 Uvod ............................................................................................................................................... 3

2 POJEM TURISTIČNIH SPOMINKOV ......................................................................................... 4

2.1 Tipologija spominkov .............................................................................................................. 4

2.1.1 Tipologija spominkov po posameznih zvrsteh: ............................................................... 4

2.1.2 Tipologija spominkov po lokacijski vezanosti: ............................................................... 4

2.1.3 Tipologija spominkov po načinih izdelave:..................................................................... 5

2.1.4 Tipologija spominkov po načinih prodaje: ...................................................................... 5

2.1.5 Tipologija spominkov po njihovih funkcijah: ................................................................. 5

3 PREDSTAVITEV OBČINE TRZIN ........................................................................................... 6

3.1 Kulturne znamenitosti ............................................................................................................. 7

3.2 Zgodovinski oris .................................................................................................................... 10

3.3 Naravne znamenitosti v občini Trzin .................................................................................... 11

3.4 Tradicionalne prireditve v Trzinu .......................................................................................... 12

3.4.1 Spuščanje gregorčkov – gregorjevo ............................................................................. 12

3.4.2 Florijanov sejem in Florijanova nedelja ........................................................................ 12

3.4.3 Mednarodni folklorni festival ........................................................................................ 12

3.4.4 TRZ*NFEST ................................................................................................................. 13

4 Turistični spominki našega kraja .................................................................................................. 14

4.1 Katalogi in knjige: ................................................................................................................. 15

4.1.1 Jefačnikova domačija. Vodnik po stalnih razstavah ...................................................... 15

4.1.2 Župnijska cerkev sv. Florijana v Trzinu ........................................................................ 15

4.1.3 Trzinski zbornik (1998-2013) ........................................................................................ 16

4.1.4 Trzinski rojak - Ivan Hribar ........................................................................................... 16

4.1.5 Trzin na fotografijah in razglednicah ............................................................................ 17

4.1.6 Pozdrav z bojišča ........................................................................................................... 17

4.2 Otroški kotiček ...................................................................................................................... 18

4.2.1 Ongrovci, prvi Trzinci (Arheološke priče preteklosti) .................................................. 18

4.2.2 Učilnica v naravi - učna pot Onger ................................................................................ 18

4.2.3 Ajdovski kevder ............................................................................................................ 19

4.2.4 Razglednice Trzina ........................................................................................................ 19

4.2.5 Ostali spominki .............................................................................................................. 19

4.3 Kulinarika – trzinska klobasa – priložnost za turistično promocijo občine ........................... 20

4.4 Rezbarji ................................................................................................................................. 21

4.5 Vezilje ................................................................................................................................... 21

5 TURISTIČNI SPOMINEK - ŽERJAVČEK................................................................................. 22

5.1 Trženje in promocija ............................................................................................................. 23

5.2 Finance .................................................................................................................................. 23

6 Zaključek ...................................................................................................................................... 24

Stran 3

1 Uvod

Učenci turističnega krožka iz 7.a razreda Osnovne šole Trzin smo se skupaj z mentoricama odločili, da

v okviru 33. festivala TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA na temo Turistični spominek mojega

kraja, proučimo in pripravimo raziskovalno nalogo z naslovom Žerjavček – spomin na moj kraj. V

pomoč pri pripravi naloge in turističnega proizvoda nam je bil dokument Strategija spominkov in

organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod tržno znamko slovenskega

turizma avtorja prof. dr. Janeza Bogataja.

Teoretičnemu delu naloge, v katerem smo pojasnili pojem turističnih spominkov oz. spominkarstva ter

tipologijo spominkov, sledi predstavitev Občine Trzin ter pomembne kulturne, naravne in

zgodovinske posebnosti kraja. V nadaljevanju smo raziskali in predstavili dosedanjo lokalno

turistično ponudbo kraja in ponudbo trženja obstoječih spominkov Trzina. Zavedamo se, da je naloga

le del vpogleda v lokalno turistično ponudbo, ki smo jo poskušali nadgraditi s končnim ciljem –

turističnim produktom, z oblikovanjem in izdelavo spominka, ki ga bomo podarili učencem iz drugih

držav (Švedska, Francija, Romunija), s katerimi sodelujemo v mednarodnem projektu Erasmus+

oziroma prodali turistom in obiskovalcem Trzina.

Zelo težko se je bilo odločiti o izboru spominka. Na koncu smo se soglasno odločili za podobo

močvirskega tulipana oziroma žerjavčka (kot ga imenujemo prebivalci Trzina), ki je ponos občine

Trzin, saj se nahaja v njenem grbu.

Stran 4

2 POJEM TURISTIČNIH SPOMINKOV

Ljudje se za potovanja in obiskovanja tujih krajev odločamo iz različnih razlogov; od želje po

sprostitvi, rekreaciji, počitku, izobraževanju pa vse do poslovnih ali tudi verskih razlogov. Ko pa je

potovanja konec in se vrnemo v svoje domače okolje, večina želi obdržati nek spomin na obiskan kraj,

ljudi, kulturo in doživetja. Spominek, je v skladu z (Bogataj in Hosting, 2008, str. 4): » … vsak

predmet, izdelek ali spoznanje, ki nam predstavlja posebnosti naravnega okolja in ustvarjalne

različnosti vsakdanjikov in praznikov prebivalcev dežel, pokrajin, dolin, mest, vasi, tudi posebnosti, ki

nam jih ponujajo v muzejih, naravnih parkih, turističnih centrih idr. Vse te predmete, izdelke, drobne

pozornosti in (ali) darila ponesemo v svoja domača, primarna kulturna okolja, kjer nam pomenijo nova

spoznanja o deželah in okoljih, ki smo jih obiskali, spominjajo nas na prijetna doživetja in utrjujejo

nova spoznanja ali pa nam celo omogočajo nova odkritja na področjih prehranjevanja, oblačenja, skrbi

za lastno zdravje ali oblikovanje kakovostnega bivalnega okolja. Odpirajo nova znanja, razvedrijo s

svojimi zvočnimi sporočili ali so le drobne pozornosti, s katerimi smo razveselili prijatelje ob vrnitvi

domov. Paleta spominkov je zelo pestra, torej raznolika, tako kot smo raznoliki ljudje, naše želje,

predstave, vrednote in cilji, ki si jih postavljamo kot turisti.

Spominkarstvo je dejavnost načrtovanja, izdelovanja in na drugi strani tudi zbiranja spominkov.

Dejavnost ima torej svoje ustvarjalne, zaposlitvene, ekonomske in tudi izobraževalne učinke ter

pomene. Predmete in izdelke, ki nastajajo v okviru spominkarske dejavnosti, imenujemo spominke. v

Sloveniji se pogosto še uporablja izraz turistični spominki, ki pa je neprimeren, saj ozko označuje le

opredmetenje spominov na turizem. Tudi v tujini se uporablja izraz spominki – souvenirs.«

2.1 Tipologija spominkov

Paleto spominkov, tako v vsebinskem kot tudi tehnološkem smislu, lahko razdelimo na naslednje

temeljne skupine (Bogataj in Hosting, 2008, str. 7):

2.1.1 Tipologija spominkov po posameznih zvrsteh:

turistični idr. vodiči, monografije, poštne znamke, razglednice, zemljevidi, karte, zloženke, prospekti

in drugi tiskarski izdelki, maskote, lutke, spominki s področja (lokalnih) mitologij, miniature in

pomanjšave, množični spominki ali spominkarski kič, izdelki sodobnega unikatnega in maloserijskega

oblikovanja, kulinarični in gastronomski spominki (tudi vina in ostale pijače), spominki s področja

zdravega življenja (čebelji izdelki, čaji, zelišča), spominki s področja življenja v naravi, spominki s

področja športa, glasbila in zvočila, spominki s področja glasbenih in video medijev, izobraževalni

spominki, igre in igrače, spominki za razvedrilo, muzejski spominki (replike), spominki ustanov,

duhoviti in humorni spominki, turistično promocijski spominki, industrijski izdelki, spominki s

področja higiene in osebne nege, spominki s področja kulture in mode, lectarski izdelki, medičarski in

svečarski izdelki, lončarski in keramični izdelki, klekljane in kvačkane čipke, vezenine, kovaški in

umetnostno kovaški izdelki, ribniška suha roba in ostala lesna galanterija, pletarski, strugarski in

steklarski izdelki, replike gmotne dediščine, sestavljeni izdelki iz več gradiv, ročne poslikave na

različnih temeljnikih, pletenine, tkanine, izdelki iz papirja in ročno izdelan papir, zlatarski izdelki,

vitraž in tiffany, izdelki iz slame, izdelki iz koruznega ličja, kamnoseški izdelki, krpanke, sodarski,

kolarski, mizarski, rezbarski in pozlatarski izdelki, intarzije, puškarski izdelki, izdelki usnjene

galanterije, šiviljski in krojaški izdelki, bižuterijski izdelki, suho in umetno cvetje, izdelki iz (slanega)

testa, sedlarski izdelki.

2.1.2 Tipologija spominkov po lokacijski vezanosti:

- hišni spominki

- krajevni spominki

- regionalni spominki

- državni spominki

Stran 5

2.1.3 Tipologija spominkov po načinih izdelave:

- unikatni, avtorski spominki

- maloserijski spominki

- velikoserijski spominki (tudi industrijski izdelki)

2.1.4 Tipologija spominkov po načinih prodaje:

- trgovine s prodajnimi mesti za spominke

- (spominkarski) kioski

- ponudba v muzejskih trgovinah

- delavnice odprtih vrat

- občasni načini prodaje (ob prireditvah, nastopih idr.)

- (stalna) razpoznavna veriga spominkarske ponudbe

- ostali načini prodaje (na letalih, po internetu, v okviru poslovnih daril)

2.1.5 Tipologija spominkov po njihovih funkcijah:

- uporabni

- dekorativni (sem sodi tudi spominkarski kič)

- promocijski

- reprezentativni (zlasti spominki v funkciji poslovnih, promocijskih in

protokolarnih daril)

Stran 6

3 PREDSTAVITEV OBČINE TRZIN

Na poti iz Ljubljane v Kamnik ali po poti na letališče Jožeta Pučnika na Brniku se peljete skozi Trzin,

ki je od leta 1998 samostojna občina. Čeprav je Trzin tretja najmanjša občina v Sloveniji, meri le 8,6

km2, velja za eno najbogatejših in gospodarsko najpomembnejših občin v Sloveniji, saj je bilo v kraju

leta 2016 prijavljenih 923 podjetij. To se kaže v urejenosti kraja, tako hiš kot infrastrukture.

Zaradi svoje ugodne lege Trzin sodi med tista slovenska naselja, ki so se v zadnjih letih najbolj

razvijala in v katerih je prebivalstvo najhitreje naraščalo. V nekaj desetletjih se je iz umirjene

predmestne vasice s približno 700 prebivalci spremenil v živahno naselje z nekaj tisoč prebivalci

(3.869) ter bogato podjetniško in obrtno dejavnostjo.

Naselje je razdeljeno na tri dele: stari Trzin, novo stanovanjsko naselje Mlake in obrtno-industrijsko

cono.

Stari del, ki je še ohranil nekatere značilnosti nekdanje podobe kraja, se od vzhodnih obronkov hriba

Onger širi proti trzinskemu polju. V tem delu naselja je sedež občine, farna cerkev z župniščem,

osnovna šola in več trgovin ter gostišč in drugih lokalov.

Kljub bližini prestolnice in hitremu razvoju pa je Trzin še uspel ohraniti svojo identiteto, ki se je z

ustanovitvijo lastne občine še okrepila. Občina se ponaša z dokaj visoko življenjsko ravnjo

prebivalstva. V naselju je razvito družabno in društveno življenje s številnimi kulturnimi, športnimi in

drugimi prireditvami, ki so lahko zanimive tudi za obiskovalce od drugod.

Zaradi prijetne, še dokaj neokrnjene narave v okolici, je Trzin lahko prijetno izhodišče za izlete k

bližnjim izletniškim točkam, kot so Dobeno in Rašica, gozdovi in travniki v okolici naselja pa nudijo

tudi lepe možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi.

Občina Trzin je prejemnica naziva Branju prijazna občina in prejemnica certifikata Mladim prijazna občina za obdobje od 2017 do 2021.

Kaj pa lahko Trzin ponudi domačemu in tujemu gostu? Zaklade Občine Trzin najbolje spoznamo po

naravnih in kulturnih lepotah ter po številnih tradicionalnih prireditvah. Te bomo predstavili v

nadaljevanju naše raziskovalne naloge, ki ima za končni turistični produkt oblikovanje in izdelavo krajnega spominka, ki ga želimo podariti oziroma prodati obiskovalcem kraja.

DOBRODOŠLI V OBČINI TRZIN!

Ploščad pred Centrom Ivana Hribarja s fontano Pomlad

Stran 7

3.1 Kulturne znamenitosti

V starem delu naselja – vaškem jedru – je več spomeniško zanimivih hiš, spomine na stare čase pa

nam obujajo tudi leseni kozolci, kašče in še nekateri drugi spomeniki kulturne dediščine kraja. Med

pomembnejšimi so: kamnito kužno ali mrliško znamenje, cerkvena obcestna znamenja, hišna imena,

spominske plošče, grad Jablje, Jefačnikova domačija in cerkev Sv. Florijana. Najpomembnejši trzinski

kulturno-umetniški spomenik je župnijska cerkev Sv. Florijana. Stoji precej umaknjena od prometnih

poti, tik pod hribom Onger.

Cerkev Sv. Florijana

Prvotna cerkev je bila postavljena sredi 14. stoletja. Od te je še nekaj ostankov, najpomembnejši pa je

kipec Sv. Florijana. Prvič so jo omenili v nekem seznamu s cerkvenimi dragocenostmi leta 1526.

Valvasor jo v knjigi Slava vojvodine Kranjske omenja le kot podružnico mengeške župnije. Leta 1902

je dobila prvega stalnega duhovnika (duhovnija), a le do leta 1938. Od 1. januarja 1974 je samostojna

župnija. V cerkvi so dela nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov. Med cerkvenimi

umetninami tako lahko najdemo dela iz znamenite ljubljanske kiparske delavnice, dela Franca

Jelovška, Leopolda Layerja, Matija Koželja, obeh Matij Bradaškov (mlajšega in starejšega) in tudi

Jožeta Plečnika (misijonski križ, luster, kropilnik).

Med arhitektonsko zanimivimi starimi trzinskimi hišami je najstarejša trzinska hiša Šuštarčkova

domačija.

Najstarejša hiša v Trzinu – Šuštarčkova domačija Mačkovo ali mrliško znamenje Kraljevo znamenje

Stran 8

TRZIN – rojstni kraj znamenitega župana Ivana Hribarja

Med starimi hišami ima poseben pomen v občini tako imenovana Jefačnikova domačija ob Jemčevi

cesti. Stoji v središču stare vasi na mestu rojstne hiše najbolj znamenitega vaščana Trzina Ivana

Hribarja, zaslužnega ljubljanskega župana. Skromna domačija Hribarjevih je pogorela, ostali pa so

gabariti nekdanje zazidave. Ivan Hribar je bil velik rodoljub, častilec slovanstva, gospodarstvenik,

politik, publicist, prevajalec in pesnik ter častni doktor slovenske univerze. Še posebej dobro je znan

kot župan Ljubljane v času od 1896 do 1910.

Zaradi zgodovinskih dogodkov in avtentičnosti lokacije nekdanje Hribarjeve rojstne hiše je

Jefačnikovo domačijo odkupila občina Trzin in jo leta 2008 razglasila za kulturni spomenik lokalnega

pomena. Na podlagi starih vzorcev je dala zgraditi povsem novo hišo skupaj z gospodarskim

poslopjem. Vanjo so na način tradicionalnega stavbarstva vgradili staro opeko iz trzinskega

Frnihtovega bajerja, ki so jo našli na posesti, nekaj kosov so razrezali in jih položili po tleh v

pritličnem delu hiše, da je tlak videti kot prava umetnina.

Od nekdanjega gospodarskega poslopja se je ohranilo le originalno pročelje s spominsko ploščo.

Prenovljeno Jefačnikovo domačijo so odprli leta 2014, še prej pa so leta 2003 kot poklon Hribarju po

njem poimenovali Center družbenih dejavnosti v novem delu Trzina.

Obnovljeno gospodarsko poslopje Jefačnikove domačije je danes muzej, v katerem so v treh

nadstropjih uredili različne zbirke o zgodovini kraja. Poleg Hribarjeve spominske sobe, ki so jo uredili

s predmeti iz starinarnic ter ponazarjajo opremo in duha časa, v katerem je odraščal, so v hiši še soba,

posvečena obdobju NOB z imeni padlih Trzincev, prikaz za Trzin značilno mesarsko obrt z Ledenico,

to je prostorom za shranjevanje mesa, ter stalna zbirka Po sledeh trzinske preteklosti – razstava od

prvih arheoloških najdb do ustanovitve samostojne občine Trzin, ki je nastala v sodelovanju z

Medobčinskim muzejem Kamnik.

Razstava je zanimiva za vse generacije, saj je zasnovana interaktivno – otroci spoznavajo igre skozi

čas, različna žita, pobirajo mitnino, se oblačijo v nošo kmeta iz 15. stoletja, pomerijo lasuljo plemiča

iz 18. stoletja ..., starejši pa se medtem zabavajo s tuhtanjem, kaj neki pomeni ministerial itd.

Notranjost muzeja

Stran 9

Center Ivana Hribarja

Center Ivana Hribarja predstavlja informacijsko središče in postaja vedno bolj kulturno in turistično

središče Trzina. CIH je danes večnamenska stavba, kjer so sedež Turističnega društva Kanja,

Knjižnica Tineta Orla, dolgoletnega urednika slovenske revije Planinski vestnik, in dvorana Marjance

Ručigaj, neutrudne režiserke in igralke.

V prostorih Centra Ivana Hribarja si lahko ogledamo kiparski portret tega znanega Slovenca, ki je delo

Miha Kača, pred centrom pa fontano Pomlad, delo Metoda Frlica.

Center Ivana Hribarja Foto: Nejc Slatner

Grad Jablje

Trzinci smo čustveno še vedno močno vezani na grad Jablje, ki je sedaj v sosednji občini. Grad, ki je

nedvomno najpomembnejši kulturno-umetniški spomenik v naši okolici, je bil v preteklosti precej bolj

povezan z življenjem v Trzinu in je dal temu tudi svoj pečat.

Grad Jable (zapisano tudi Jablje, Habbach ali Habach) je v virih prvič omenjen že leta 1268, kasnejše

omembe pa segajo še v 14. stoletje. Začetek sedanje, renesančne grajske stavbe velja letnica 1530.

Skozi 16. stoletje in v prvi polovici 17. stoletja so bili lastniki gradu Lambergi. Kako in kdaj so grad

dobili v posest baroni Janežiči, zaradi pomanjkljivih podatkov ni mogoče dognati, vemo pa, da je bil

lastnik Jožef Anton baron Janežič. Lichtenberg-Janežiči so na Jabljah gospodovali vse do druge

svetovne vojne, ko je leta 1941 brez krvnih potomcev umrla zadnja iz tega rodu, Marija Hipolita,

baronica Lichtenberg Janežič.

Konec vojne je grad dočakal kot nemška vojaška postojanka. Po drugi vojni je grad doživljal usodo

številnih drugih slovenskih gradov. V njem so bili ženski zapori in stanovanja uslužbencev bližnjega

kmetijskega posestva, skladišče umetnega gnojila in semen, v devetdesetih letih preteklega stoletja pa

še pribežališče bosanskih beguncev.

Grad Jablje

V gradu imata sedaj svoj sedež ustanovi Center za evropsko

prihodnost in Ministrstvo za zunanje zadeve – Služba za

strateške in študijske analize.

Danes grad služi tudi za protokolarne zadeve, kulturne

prireditve in razstave, sprejeme, seminarje, predavanja,

praznovanja, poroke idr.

Stran 10

3.2 Zgodovinski oris

Trzin ima izredno pestro zgodovino, ki sega v mlajšo kameno dobo. To nam dokazuje kamnita

sekirica, ki so jo našli v trzinskem kamnolomu, in arheološko najdišče na hribu Onger ter meč iz

Jabelj. Leta 2004 je bil naključno odkrit bronast polnoročajni meč, ki prvotno izhaja iz vodnega

zajetja pri gradu Jablje. Skupaj z dvema kratkima mečema iz Avstrije predstavlja skupino najstarejših

polnoročajnih mečev v vzhodnih Alpah. Glede na oblikovne in okrasne posebnosti te meče uvrščamo

v zaključek zgodnje bronaste dobe.

Skozi Trzin je vodila rimska cesta Emona-Celeia, o čemer pričajo

izkopanine, ki potrjujejo, da je bil kraj poseljen tudi v rimski dobi.

Trzin je znan po bitkah, ki so se odvijale na poljih ob mostovih vse

od turških vpadov, med vojno s Francozi v času Napoleona, med

prvo in drugo svetovno vojno in med osamosvojitveno vojno leta

1991.

Najbrž je večini neznan tudi podatek, da je imelo avstrijsko

poveljstvo med prvo svetovno vojno v Trzinu letalsko bazo za

oskrbovanje vojakov na soški fronti (1917).

Nekdanje letališče je bilo južno od železniške postaje v Trzinu.

Spominske plošče

Na vojni čas v kraju nas spominjajo spominska obeležja. Najbolj znana so spominska plošča pri

Jefačniku, spomenik žrtvam NOB in spominska plošča na Gregčevi hiši.

Na Jefačnikovo hišo so v spomin na najbolj tragičen trenutek druge svetovne vojne v Trzinu postavili

spominsko obeležje. V tej hiši so oktobra 1944 v srditem spopadu z Nemci in domobranci izgubili

življenje trije partizani.

Spominske plošče in spomenik Žrtvam NOB so leta 1956 postavili na vzhodni steni kulturnega doma.

Ob dograditvi nove šole so spomenik prestavili v park pred šolo.

Stran 11

Trzin je odigral pomembno vlogo v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj je ob trzinskem

mostu čez Pšato 27. 6. 1991 divjala ena pomembnejših bitk med pripadniki JLA ter slovensko

teritorialno obrambo. V bitki so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.

V spomin na dogodke v vojni za Slovenijo v juniju 1991 so postavili spominsko ploščo na hiši, ki je

bila v tem času najbolj poškodovana – Gregčeva hiša.

Trzin se ponaša z bogato, več stoletno tradicijo obrtništva in kasneje podjetništva. Trzinci so bili skozi

zgodovino poznani po različnih izdelkih in storitvah. Poznani so bili po prevozništvu, trgovini,

gostinstvu, pekarstvu, usnjarstvu, krojaštvu, kovaštvu in drugem. Še najbolj je bil kraj prepoznan po

prekupčevalcih živine in mesarjih. 21 je celo znanih; domačih opekarn na močvirnih tleh, mizarjev za

potrebe mlinarstva, pletilcih mrež, slamnate obrti. Delovale so priročne trgovine, mnogi so se ukvarjali

tudi z žganjekuho.

3.3 Naravne znamenitosti v občini Trzin

Med naravne znamenitosti spada kraški Onger, trzinska mokrišča ter rastlinske in živalske vrste.

Rastišča močvirskega tulipana so na južnem robu občine in najrajši imajo močvirne travnike ob

Pšati. Cvetijo spomladi in travnike spremenijo v škrlatno barvo. Netopir – mali podkovnjak (domuje v

gozdovih Ongra in Rašice) je najmanjši netopir v skupini podkovnjakov in je velik za človekov palec.

Ime ima po nenavadni kožnati tvorbi okrog nosnic v obliki konjske podkve. Kotišče malega

podkovnjaka se nahaja tudi v občini Trzin, in sicer v cerkvi Sv. Florijana. Ob toplih poletnih večerih,

takoj po sončnem zahodu, ga lahko opazimo celo na vrtovih. Priba je ptica, ki ima rada mokrotne

travnike in barja. Zaradi spreminjanja travnikov v njive ji je človek ustvaril ekološko past, prisiljene so

gnezditi na njivah. V Trzinu jih najdemo na območju južno od železniške proge.

Večina Občine Trzin prekriva gozd, v njem pa najdemo prijetne sprehajalne poti. Med bolj znane poti

sodijo trim steza, ki je priljubljena med rekreativnimi tekači, gozdna učna pot Onger,

okolica Fernihotvega bajerja in Bela cesta.

Trzinski bajer Pot po gozdni učni poti nam kaže veverica

Pod Ongerjem je nekoč potekala rimska cesta Emona–Celeia, na območju trzinskega kamnoloma pa

so našli tudi sekirico iz kamene dobe, ki jo je odkupil ljubiteljski zbiralec starin, veterinar Josip

Sadnikar, iz Kamnika. Ker jo je imel v svojem domačem zasebnem muzeju, so se nekoč v hiši pojavili

obiskovalci iz Italije in v trenutku nepazljivosti gospodinje sekiro ukradli. Takšne stvari so radi počeli

tudi rokovnjači, ki spadajo v okvir manj čedne trzinske tradicije; prav v okolici Trzina je namreč

deloval zloglasni rokovnjač Dimež.

Naravne zaklade Trzina najbolje spoznamo s sprehodom po gozdni učni poti Onger (hrib), kamor

vodniki radi peljejo zlasti otroke in šolarje.

Stran 12

3.4 Tradicionalne prireditve v Trzinu

V Trzinu se skozi vse leto odvija mnogo zanimivih prireditev, ki jih organizirajo različna društva in

privabljajo v kraj čedalje več obiskovalcev. Za ohranjanje izročila, zaščito in ohranitev dediščine, šeg

in običajev, zbiranje muzejskega gradiva skrbi predvsem Turistično društvo Kanja Trzin.

3.4.1 Spuščanje gregorčkov – gregorjevo

Gregorjevo postaja čedalje bolj zanimiva in obiskana prireditev ne samo za občane Trzina, ampak tudi

za obiskovalce od drugod.

Na predvečer godu sv. Gregorja (12. 3.) otroci po vodi; po potoku Pšata spustijo 'gregorčke' – hiške in

druge predmete z dodanimi gorečimi svečami. S tem zaznamujejo prihod pomladi in se spomnijo

tradicije obrtnikov, ki so na ta dan nehali delati ob luči.

3.4.2 Florijanov sejem in Florijanova nedelja

S prireditvami je najbolj zapolnjen mesec maj, ko občina praznuje svoj občinski praznik. Tradicionalni

Florjanov sejem – sejem domače in umetnostne obrti s ponudbo lokalne kulinarike traja po dva dni,

spremlja pa ga cela vrsta prireditev. Glavni organizator sejma je Turistično društvo Kanja Trzin, ki

posebno pozornost namenja promociji lokalnih turističnih zanimivosti, dobrot in rokodelstvu. Z

veseljem pa sprejmejo tudi razstavljavce ekološko pridelanih živil.

Potico velikanko je razrezal župan Trzina Peter Ložar

3.4.3 Mednarodni folklorni festival

je organiziran v Trzinu v sodelovanju z ND Maribor v času festivala – LENT FOLKART- nastopi

priznanih folklornih skupin iz Slovenije in tujine.

Stran 13

3.4.4 TRZ*NFEST

je kulturni festival Občine Trzin, ki poteka v maju in juniju. Na njem so koncerti etno skupin, koncert

za mlade, trzinski talenti, predstave ljubiteljskih gledališč tako za odrasle kot otroke, potopisna

predavanja, otroške delavnice, stojnice z umetniškim nakitom in celo ledena dirka. Trzn'fest se odvija

že od leta 2000, znan tudi pod imenom Trzinska pomlad. Vsako leto z znanimi gosti in brezplačnimi

dogodki (okoli 8 – 12 dogodkov) privablja precejšnje število ljudi, tudi iz sosednjih občin.

Poleg že naštetih tradicionalnih prireditev se vsako leto odvijajo tudi druge prireditve, kot je

miklavževanje v decembru z gledališko predstavo za otroke in pestro ponudbo stojnic.

Tek Petra Levca Skirca organizira Športno društvo Trzin. Njegova posebnost je 5-kilometrski tek s

kužki. Štririnožne tekače je po prihodu v cilj mogoče ohladiti v bližnjem potoku Pšata.

Stran 14

4 Turistični spominki našega kraja

V nadaljevanju naše raziskovalne naloge bomo predstavili že obstoječe (turistične) spominke našega

kraja. Razdelili smo jih v pet skupin, in sicer:

1. knjige – najbolj trajen spominek

2. otroški kotiček (Ongrovci, Učilnica v naravi-učna gozdna pot Onger, Ajdovski kevder)

3. razglednice, kartografski material

4. spominki (svečarski, keramični, rezbarski izdelki; vezilje; obeski za ključe, magnetki idr.)

5. kulinarika – trzinska klobasa

Povezali smo se z lokalnim Turističnim društvom Kanja Trzin, ki ima z odločbo Ministrstva za kulturo

Republike Slovenije status društva v javnem interesu na področju kulture. Osrednje področje

delovanja društva je živa dediščina oziroma nesnovne dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih

skupnosti, skupine in posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na

svoje okolje, naravo in zgodovino in s tem razvijajo občutek identitete, kontinuitete in ustvarjajo

spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost.

Osrednji prireditvi društva sta vsakoletni Florijanov sejem in Mednarodni folklorni festival, sledijo

razstave na temo dediščine od pletenja, vezenja, dediščine motociklizma v Trzinu, izdelovanja opeke

iz domače ilovice itd. Društvo razpisuje vsakoletni natečaj za Trzinsko zgodbo, organizira predavanja

priznanih strokovnjakov: Dušice Kunaver, Janeza Bogataja, Žive Deu, Bogdana Dolenca idr.

Folklorni skupini društva sodelujeta na večini turističnih dogodkov v Trzinu in po Sloveniji. Od leta

2012 se društvo vključuje v večdnevni program Dnevi evropske kulturne dediščine. Večja vsakoletna

prireditev je še Gregorjevo, Miklavževanje, Kresna noč, Dnevi narodnih noš v Kamniku, Praznik

cvetja v Volčjem Potoku, Podelitev priznanj za urejene domove in okolico, slikarsko rezbarska

delavnica v gradu Jable in vodenje po poteh trzinske dediščine. Društvo vsako drugo leto organizira

srečanje s trzinskimi rojaki.

TD Kanja Trzin prireja razstave in natečaje za originalne turistične spominke, med katere sodijo tudi

izdelki domače obrti. Rezbarska enota v času božično-novoletnih praznikov razstavlja jaslice v 14

krajih po Sloveniji, občasno tudi Italiji in Avstriji. Vezilje vsako leto v CIH-u pripravijo razstavo

svojih čudovitih vezenih izdelkov. Vsako drugo leto pa so prisotne v Velenju na festivalu vezenja.

Raziskali smo, kaj vse društvo ponuja turistu kot spominek s področja knjig (monografije, zborniki,

katalogi …) in ugotovili, da je ponudba te zvrsti spominkov kar pestra in raznolika. Društvo izredno

dobro sodeluje z Medobčinskim muzejem Kamnik, katerega zasluga je, poleg domače občine, muzej o

trzinski preteklosti in sedanjosti v obnovljeni Jefačnikovi domačiji. Za obiskovalce (domače turiste) so

na voljo številne publikacije, ki jih je možno kupiti v Medobčinskem muzeju Kamnik in Turistično

informacijskem centru v Centru Ivana Hribarja.

Stran 15

4.1 Katalogi in knjige

4.1.1 Jefačnikova domačija. Vodnik po stalnih razstavah

Avtorici: Zora Torkar in Janja Železnikar. Kamnik, 2017. – 80 str.

Kratka zgodovina Trzina od najstarejših arheoloških najdb na Ongru do ustanovitve občine Trzin

1998, predstavitev značilnih obrti – mesarstva in ledeničarstva – ter trzinskega rojaka Ivana Hribarja.

Cena: 4,5 €

4.1.2 Župnijska cerkev sv. Florijana v Trzinu

Avtor besedila: Marko Lesar, foto: France Stele. Kamnik, 2013. – 80 str.

Vodnik po župnijski cerkvi v Trzinu. Cena: 7 €

Stran 16

4.1.3 Trzinski zbornik (1998 – 2013)

Urednica: Janja Železnikar, avtorji člankov: dr. Bojan Ogorelec, dr. Ljubo Žlebnik, Andreja

Slameršek, Maja Brozovič, Jure Slatner, Jernej Figelj, Janja Železnikar, Jernej Kotar, mag. Zora

Torkar, mag. Teja Hlačer, Renata Pamić, Marko Lesar, Tone Peršak, Brigita Ložar, Miro Štebe in

Jožica Valenčak. Kamnik, 2013.

V zborniku so predstavljene geologija in naravna dediščina Trzina, zgodovina Trzina (od

prazgodovine do 20. stoletja), kulturna dediščina in zgodovina nastanka moderne Občine Trzin ter

predstavitev delovanja nekaterih društev. Cena: 20 €

4.1.4 Trzinski rojak – Ivan Hribar

Avtorica besedila: Zora Torkar, fotografije iz zbirke MMK, Mestnega muzeja Ljubljana. Kamnik,

2011. – 16 str.

Predstavitev trzinskega rojaka, ki je imel v zgodovini mesta Ljubljana in celotne dežele Kranjske

izredno vlogo. Cena: 3 €

Stran 17

4.1.5 Trzin na fotografijah in razglednicah

Avtorica besedila: Zora Torkar, razglednice in fotografije iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

et al. Kamnik, 2010. – 80 str.

Izbor najlepših in najbolj atraktivnih fotografskih upodobitev Trzina na razglednicah in starih

fotografijah. Cena: 7 €

4.1.6 Pozdrav z bojišča

Avtorja besedila: Milan Škrabec in Zora Torkar, prva svetovna vojna in boj za meje po njej na

razglednicah. Kamnik, 2008

Stran 18

4.2 Otroški kotiček

4.2.1 Ongrovci, prvi Trzinci (arheološke priče preteklosti)

Knjižica pripoveduje zgodbe o Trzinu in ostalih pomembnih toponimih s tega področja skozi

etimološke razlage. V publikaciji je prikazana zgodovina arheoloških raziskav in opis vse doslej

znanih arheoloških predmetov s tega območja. Predstavljene so arheološke najdbe, okoliščine, v

katerih so bile odkrite, potek raziskav, idr. Obširneje so predstavljamo rezultati arheoloških sondažnih

raziskav na Ongru leta 2007.

Pojasnjena je zgodba o trzinski skirci, o "rimski cesti" in še o čem.

4.2.2 Učilnica v naravi – učna pot Onger

Avtorji: Janja Železnikar, Maja Brozovič in ostali sodelavci Zavoda RS za varstvo narave

OE Kranj, ilustracije Andreja Peklar, Kamnik, 2016

S priročnikom na spoznavanje gozda, sveta narave ter raziskovanje človekove ustvarjalnosti po učni

poti Onger v Trzinu. Cena: 2 €

Stran 19

4.2.3 Ajdovski kevder

Knjiga za otroke – slikanica z lokalno zgodbo Trzina, Mengša in okolice je nastala kot produkt

študijskega krožka Etno Fletno v maju 2018.

Cena: 15.90 €

4.2.4 Razglednice Trzina

Foto: J. Seljak Foto: M. Iglič Foto: D. Mohorič

4.2.5 Ostali spominki

V TD Kanja Trzin imajo tudi mnoge druge uporabne spominke narejene iz različnih materialov, kot

so: sveče s podobo žerjavčka, zvončki iz keramike, magnetki – relief občine Trzin, rezbarski izdelki,

keramična posoda za kislo mleko, keramični krožnik z motivom piramide v IOC, pleteni copatki,

vezilje – prt z izvezenimi žerjavčki, kip Ivana Hribarja, številni unikatni izdelki, likovna dela z motivi

Trzina, replika sekirice iz muzejske zbirke izdelana na rokodelski način, kartografski izdelki itd.

svečnik zvonček relief občine Trzin

Spominki so unikatni, imajo certifikat avtorice Polone Zajc.

Stran 20

Ročno delo z motivom žerjavčka Keramični krožnik (piramida)

ročno delo Eti Svit Kamnik

Kartografska karta Trzina CD o Trzinu, avtorica Zinka Kosmač

4.3 Kulinarika – trzinska klobasa – priložnost za turistično promocijo občine

Med posamezne zvrsti spominkov spadajo tudi kulinarični in gastronomski spominki. Trzinska

klobasa, ki jo delajo po izvirnih receptih iz 19. stoletja še danes, sodi med kulinarične specialitete

kraja in je tudi enkratna priložnost za prepoznavnost in turistično ponudbo Trzina.

Mesarstvo je bilo v Trzinu nekoč zelo pomembna gospodarska dejavnost. Sredi 19. stoletja je bilo v

Trzinu kar 18 mesarjev, kar dokazuje, kako donosna je bila v tistem času ta dejavnost. V Trzinu

izdelane klobase pa niso bile cenjene samo v bližnji okolici, ampak tudi v Trstu, Celovcu in Beljaku.

Razcvet mesarstva je trajal vse do 1. svetovne vojne, sledil je manjši zastoj, ki pa je bil po 2. svetovni

vojni izrazitejši. Ledenice, prva je bila v Trzinu v osemdesetih letih 19. stoletja, so bile opuščene.

Trzinska klobasa je bila preko zbiralnic v Kranju na jedilniku po celotni takratni Avstro-Ogrski in kot

je povzeti po ustnem izročilu tudi ena tistih, ki so jo poimenovali »kranjska klobasa«. V Trzinu si

Stran 21

prizadevajo obuditi mesarsko dejavnost, po kateri so bili (zlasti po klobasah) nekdaj znani v širši

okolici.

RECEPT ZA TRZINSKO KLOBASO (povzet iz zbrane dokumentacije za zaščito trzinske klobase)

Poleg kakovostnega svinjskega mesa, trše slanine in začimb je potrebna tudi skrbna priprava. Dobro

ohlajeno meso so mesarji zrezali z ročno mesoreznico, in sicer meso nekoliko bolj drobno kot slanino.

Meso so nato nasolili in odišavili s česnovo vodo in poprom. Na kg mesa so dodali 2,5 dkg soli in četrt

dkg popra, nekateri so dodajali tudi belo vino. Maso so nato napolnili v tanka čreva in jih dva dni

pazljivo dimili v hladnem dimu.

Med mnogimi gostinskimi lokali v Trzinu se posebej odlikuje gostinstvo Narobe, ki je v Trzinu ena

najstarejših in najuglednejših stoletnih slovenskih gostiln z najdaljšo tradicijo, opremljeno v

starinskem slogu in z bogato ponudbo jedi slovenske kulinarike.

Gostilna Narobe

4.4 Rezbarji

V okviru TD Kanja Trzin delujejo tudi rezbarji, ki v prostorih Osnovne šole Trzin vsako torkovo

popoldne že sedemnajsto leto ustvarjajo kakovostne umetnine in uporabne spominke iz lesa. Vsako

leto TD Kanja Trzin organizira skupinsko razstavo rezbarskih del in vezilj v Centru Ivana Hribarja in

v gradu Jablje.

4.5 Vezilje

Stran 22

5 TURISTIČNI SPOMINEK – ŽERJAVČEK

Po pregledu dosedanje turistične ponudbe s področja znamenitosti in tradicionalnih prireditev ter

obstoječih spominkov v kraju, smo se učenci, v iskanju ideje za zasnovo turističnega spominka

našega kraja, znašli pred veliko dilemo, kaj izbrati oz. izpostaviti, saj menimo, da je občina Trzin

mozaik zelo različnih naravnih, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. V ožji izbor smo vključili

naslednja področja:

- arheološke najdbe: znameniti bronasti meč iz Jabelj in slavno trzinsko sekiro iz

mlajše kamene dobe,

- kulinariko: trzinsko klobaso,

- naravo: zaščiteno rastlino – močvirski tulipan ali močvirsko logarico

(žerjavček).

Zelo, zelo težko se je bilo odločiti o izboru spominka. Na koncu smo se soglasno odločili za podobo

žerjavčka. Žerjavček, kot ga imenujemo prebivalci Trzina, je močvirski tulipan ali močvirska logarica,

latinsko fritillaria meleagris, ki je zaščitena rastlina in je ponos občine Trzin, saj se nahaja v njenem

grbu. Odprti cvet žerjavčka na ščitu je grb občine Trzin.

Med Trzinom in Dobravo so ohranjeni ostanki nekdaj obsežnejših mokrišč, ki so življenjski prostor

številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Mokriščem grozi tako naravno

zaraščanje kot tudi zaraščanje s tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Proti vzhodu površje prehaja v

obrobje kamniško-mengeškega polja z »ukročeno trmoglavko« Pšato. Ob spodnji Pšati na skrajnem

jugovzhodnem delu občine so ohranjeni fragmenti močvirnih travnikov in logov. Tu še uspeva

močvirski tulipan ali močvirska logarica. Žerjavček raste na močvirnih travnikih na jugovzhodnem

delu občine, zato so bili ti predeli vsako pomlad obarvani značilno vijolično. Vendar se je zaradi

osušitve njegovo rastišče zelo skrčilo.

Hoteli smo, da bi bil turistični spominek uporaben. Želeli smo izbrati izdelek, ki bi ga odlikovala tudi

estetska vrednost, pri oblikovanju in izdelavi spominka smo razmišljali o ekološki izdelavi embalaže,

uporabi naravnih materialov, privlačnem dizajnu, povezavi z lokalnim okoljem in pa o zgodbi

spominka (legenda o ajdovski deklici in zgodba o izgubljeni sekiri). V mislih smo imeli tudi transport,

saj je glavni, končni cilj raziskovalne naloge izdelati spominek, ki ga bodo odnesli domov naši

partnerji (učenci) v mednarodnem projektu Erasmus+ iz Švedske, Francije in Romunije.

Stran 23

O načrtu izdelave spominka z motivom žerjavčka z različnimi materiali (bela glina, les, papir) in v

različnih tehnikah smo se obrnili na učiteljico likovne umetnosti in učitelja tehnike. Spominek –

broška s podobo močvirskega tulipana "žerjavčka" bo izdelana iz bele gline. Glino bomo okrasili s

posebnimi mineralnimi premazi (podglazurami, glazurami), zato bomo govorili o keramičnem izdelku.

Izdelali bomo relief, ki je vmesni člen med sliko in kipom, saj je vezan na podlago (ozadje), iz katere

se bočijo podobe figur kot visoki ter nizki relief ali vdirajo vanjo kot poglobljeni relief. Pri tehniki

(obdelava lesa) bomo izdelali obeske za ključe z vgravirano podobo žerjavčka. Spominki – izdelki so

še v izdelavi, predstavili jih bomo na stojnici na turistični tržnici v Ljubljani.

5.1 Trženje in promocija

Spominke bomo ponujali oz. prodajali:

- na tradicionalnih dobrodelnih šolskih prireditvah (božično-novoletni koncert, dobrodelni koncert

Zate, zame, za nas),

- na sejmih (Florjanov sejem v Trzinu, Mihaelov sejem v Mengšu) in tržnicah v okoliških krajih

(Domžale, Kamnik),

- v muzeju Jefačnikova domačija,

- v turistično informacijskem centru – CIH Trzin,

- občanom s plakati in povabilom, ki ga bo dobilo vsako gospodinjstvo,

- številnim podjetjem in gostilnam v industrijski coni Trzin kot promocijo ali poslovna darila.

Pri oglaševanju bomo izkoristili družabna omrežja Facebook, Instagram, ki sta trenutno najbolj

obiskana in odmevna medija. Ugotavljamo, da so uporabniki Facebooka ljudje vseh starosti. Učenci

bomo oblikovali Facebook dogodek in ga posredovali vsem svojim fb-prijateljem s prošnjo

posredovanja naprej.

S turistično nalogo se bomo tudi letos predstavili javno vsem občanom. Reklamni oglas bomo objavili

v lokalnem časopisu Odsev. Reklamno obvestilo pa bomo objavili tudi na spletnih portalih

domžalec.si.

5.2 Finance

Za izdelavo našega spominka smo se obrnili na učiteljico likovne umetnosti in jo prosili, da bi učenci

v okviru likovnega krožka izdelali broške s podobo žerjavčka. Učiteljica se je z veseljem odzvala in

nam svetovala pri oblikovanju, izbiri materiala in tehniki izdelave. Material (bela glina, glazure) ima

šola, učenci pa bomo sami izdelali spominke – broške (keramični izdelek). Minimalen strošek bo

embalaža končnega izdelka, ki bo predvsem ekološka. Razmišljamo o preprosti kartonski škatlici ali o

vrečici iz recikliranega blaga. Naš spominek bomo promovirali na zgoraj omenjenih prireditvah in

prodajali za 1 €.

Za izdelavo obeska za ključe s podobo žerjavčka smo prosili učitelja, ki poučuje izbirni predmet

obdelava lesa, in ga prosili, če bi lahko z učenci izdelali lesen obesek za ključe z vgraviranim motivom

žerjavčka. Tudi učitelj tehnike se je prijazno odzval na našo prošnjo in naš spominek je v izdelavi. Les

ima šola, učenci bomo vgravirali podobo žerjavčka v les, ki bo imel obliko grba z napisom Trzin.

Tudi ta spominek bomo prodajali za 1€.

Povezali smo se z rezbarji in veziljami ter jih prosili, ali lahko v okviru svojih delavnic oz. srečanj

izdelajo rezbarski izdelek s podobo žerjavčka, in veziljami, da izvezejo podobo žerjavčka na prt. Tudi

te izdelke bomo predstavili na naši stojnici na turistični tržnici v Ljubljani. Dogovorili se bomo tudi o

ceni izdelkov.

Stran 24

6 Zaključek

Učenci 7. a razreda smo v nalogi raziskali in predstavili kulturne, zgodovinske in naravne posebnosti

občine Trzin. Ugotovili smo, da jih premalo poznamo, čeprav so izjemno bogate in raznolike. Skozi

vse leto se v Trzinu dogaja veliko tradicionalnih prireditev različnih društev, ki privabljajo v Trzin

čedalje več obiskovalcev. Tu vidimo priložnost za promocijo in trženje trzinskih spominkov. Povezali

smo se s TD Kanja Trzin in z njihovo pomočjo raziskali dosedanjo ponudbo in trženje obstoječih

spominkov Trzina, ki smo jih v nalogi tudi predstavili. Ugotovili smo, da je naš kraj Trzin kar dobro

založen s spominkarsko ponudbo, ki je kvalitetna, estetska in uporabna, nabor turističnih spominkov

kraja je pester in raznolik, vendar jih premalo promoviramo v turistični ponudbi kraja. Ugotavljamo,

da sta promocija in trženje teh spominkov razdrobljena in nesistematična ter največkrat posledica

ljubiteljskih pristopov. Predlagamo nekaj načinov promocije (trženja), večjo povezavo z domačimi

rokodelci, zlasti rezbarji in veziljami, ki v glavnem razstavljajo svoje izdelke, premalo pa jih tržijo.

Ugotovili smo, da smo premalo vešči v promociji in trženju spominkov, tudi ne izkoristimo vseh

danosti za objavo dogodkov (družabna omrežja) ali preko Turistične zveze Slovenije.

Potrebno bi bilo postaviti trden spominkarski sistem že obstoječih spominkarskih možnosti, predvsem

urejeno promocijo in prodajo spominkov na krajevni ravni. Glede dejstva, da je Trzin ena

najbogatejših občin v Sloveniji, predlagamo TD Kanja Trzin, da bi se povezali s številnimi (923)

podjetji v Trzinu in jim ponudili izdelke – trzinske spominke, da bi jih odkupili in jih podarili svojim

poslovnim partnerjem.

Stran 25

Viri

»Strategija spominkov in organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod

tržno znamko slovenskega turizma« pri Slovenski turistični organizaciji, prof. dr. Janez

Bogataj&Hosting svetovanje, junij 2008

STRAŽAR, Stane. 1993. Mengeš in Trzin skozi čas. Mengeš; Trzin: Krajevna skupnost Mengeš;

Krajevna skupnost Trzin

TRZINSKI zbornik: ob 15. obletnici ustanovitve samostojne občine Trzin 1998 – 2013. 2013.

Kamnik: Medobčinski muzej. ISBN 978-961-6599-22-1.

Odsev, glasilo Občine Trzin, letnik VI – izredna številka, oktober 1999: Kaj lahko Trzin ponudi

obiskovalcem?

http://www.td-trzin.si/

https://www.muzej-kamnik-on.net/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Trzin

Fotografije: Zinka Kosmač, Miro Štebe, internet

Priloge: Povzetek

Okvirna vsebina predstavitve turističnega proizvoda na turistični

tržnici

Kje si, trzinska sekirica?

Stran 26

OKVIRNA VSEBINA PREDSTAVITVE TURISTIČNEGA PROIZVODA NA TURISTIČNI

TRŽNICI

Na turistični tržnici bomo učenci 7. a iz Osnovne šole Trzin predstavili naš turistični proizvod, ki

temelji na naši raziskovalni nalogi z naslovom ŽERJAVČEK – SPOMIN NA MOJ KRAJ. V

prospektu (zloženki) bomo predstavili turistično ponudbo kraja – znamenitosti Trzina (naravne,

kulturne in zgodovinske) ter tradicionalne letne prireditve kraja, na katerih bomo predstavili in tržili

naš spominek. Poleg našega spominka – žerjavčka v različnih materialih (les, papir, glina) in tehnikah

– bomo predstavili/razstavili tudi druge dosedanje spominke Trzina (knjige, kataloge, brošure,

prospekte in ostale publikacije, razglednice).

Našo stojnico bomo popestrili s programom in nastopom ob spremljavi harmonike – frajtonarice z

udarno pesmijo našega kraja Trzinko ter Kdo, kdo, kdo so pa to … Trzinci, Trzinci, Trzinci so to.

Obiskovalcem bomo ponudili kulinarično specialiteto kraja – znamenito trzinsko klobaso, ki jo delajo

po izvirnih receptih iz 19. stoletja še danes. Javnosti se bomo predstavili oblečeni v žerjavčke, ki smo

jih izdelali iz filca pri likovnem krožku z učiteljico likovne umetnosti s povabilom, da rešijo kviz in

križanko o znamenitostih in spominkih Trzina. Za najuspešnejše bomo pripravili darilca, ki jih bodo

spominjala na naš kraj Trzin.

Stran 27

POVZETEK NALOGE

ŠOLA: Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Trzin, Mengeška c. 7/B, 1236 Trzin

tel: 01/ 564 45 52

fax: 01/ 564 17 66 e.mail: os-trzin@guest.arnes.si

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: ŽERJAVČEK – SPOMIN NA MOJ KRAJ

Avtorji:

1. Eva Gerkšič

2. Zara Kolenc

3. Blaž Klopčič

4. Amadej Milićević

5. Matija Nemanič

6. Ava Pečar Strajnar

7. Lara Pevec

8. Miha Ručigaj

9. Hana Šinko

Mentorici: Stanka Jaklič, profesorica angleščine in diplomirana pedagoginja

Jožica Valenčak, članica TD Kanja Trzin, častna občanka Trzina

Povzetek

Težnja in želja prebivalcev občine Trzin, ki je ena od najbogatejših in gospodarsko najbolj uspešnih v

Sloveniji, je, da postane za obiskovalce tudi turistično privlačen kraj. Namen naloge je bil predstaviti

dosedanjo turistično ponudbo, ki zajema pomembne kulturne, naravne in zgodovinske posebnosti,

tradicionalne prireditve ter proučiti stanje turističnih spominkov v kraju. V teoretičnemu delu naloge

smo pojasnili pojem turističnih spominkov oz. spominkarstva ter tipologijo spominkov, v

nadaljevanju pa smo raziskali dosedanjo ponudbo in trženje obstoječih spominkov Trzina. Nabor

turističnih spominkov kraja je pester in raznolik. Končni cilj naloge je bil oblikovanje in izdelava

spominka, ki ga želimo podariti našim partnerjem (učencem), s katerimi sodelujemo v mednarodnem

projektu Erasmus+ oz. ga bomo kasneje prodajali turistom in obiskovalcem Trzina. Za spominek smo

izbrali podobo močvirskega tulipana oz. žerjavčka, kot ga imenujemo prebivalci Trzina, ki je zaščitena

rastlina in je ponos naše občine Trzin. Odprti cvet žerjavčka na ščitu je grb občine Trzin. V načrt

izdelave spominka – broška in obesek s podobo žerjavčka – smo vključili različne materiale (bela

glina, les, papir) in tehnike.

Podali smo nekaj predlogov za izdelavo spominkov, za predstavitev in trženje kraja. Za uspešno

trženje, za katerega smo ugotovili, da je v kraju razdrobljeno in nesistematično, bi bilo potrebno

vključiti čim več občanov (šolo, društva, občino), v izdelavo spominkov pa privabiti domače

zasebnike, rokodelce (rezbarje, vezilje, unikatna keramika). Trzinske spominke bi ponudili in tržili na

tradicionalnih prireditvah, ponudili bi jih številnim gostilnam v kraju in podjetjem v obrtno-

industrijski coni kot poslovna darila svojim poslovnim partnerjem.

Vse te ideje in predloge smo skušali združiti v nalogi, ki smo jo popestrili s fotografijami znamenitosti

Trzina in turističnih spominkov.

Svoje delo bomo predstavili na turistični tržnici v Ljubljani in ob praznovanju občinskega praznika na

Florjanovem sejmu. Nalogo je mogoče dobiti v šolski knjižnici, v knjižnici Tineta Orla v Trzinu, svoj

izvod pa hranita udi mentorici turističnega krožka.

Ključne besede: turistični spominek, turistična ponudba, trženje, žerjavček

Stran 28

Kje si, trzinska sekirica?

Bilo je leta 1899, tri leta potem, ko je kamniški veterinar dr. Josip Nikolaj Sadnikar nastopil službo

okrajnega veterinarja. Ko so ga zaradi bolne živali povabili v Trzin h kmetu, je tam opravil svoje

veterinarsko delo. Ko je bil pregled živali opravljen in ko je veterinar končal potrebno terapijo,

povpraša gospodarja, ali ima morda kako zanimivo in staro stvar.

Gospodar mu pokaže nenavaden kamnit predmet z luknjo v sredini, kar Sadnikar seveda takoj

prepozna za sekiro naših prastarih prebivalcev. Kmet mu pove, da je predmet našel pri izkopu peska v

trzinskem starem kamnolomu. Veterinar, ki je takrat že kar nekaj let zbiral stare predmete (zbirko v

domači hiši je odprl leta 1893), zaprosi kmeta, da mu predmet proda. Ta mu sekiro preprosto podari.

Sadnikar seveda zanj dragoceni predmet uvrsti v svojo zbirko, vendar ga shrani v predal, saj je bil

prepričan, da je sekira kot pradobni artefakt pristna in s tem izjemno dragocena.

Po njegovi smrti (Sadnikar umre 4. novembra 1952) je očetovo zbirko prevzel z ljubeznijo v

skrbništvo sin dr. Niko Sadnikar. Zgodilo pa se je, da je nekoč vzel iz predala trzinsko kamnito

dragocenost ter jo položil na polico, s tem pa jo dal na ogled obiskovalcem cele zbirke. Po smrti očeta

in mame Sadnikarjevih je goste oz. obiskovalce vodila po zbirki v domači hiši na Šutni stara gospa

Rechbach, sicer nekdanja vzgojiteljica s Krumperka, ki je bila dolga leta nekakšen dobri duh

Sadnikarjeve hiše. Nekoč, bilo je v letu 1965 ali 1966, so prišli na ogled trije obiskovalci iz Ljubljane,

po zbirki pa jih je vodila omenjena gospa. Dva med obiskovalci sta bila Italijana, Slovenec, ki je bil z

njima, pa je pripoved in razlago gospe Rechbachove lahko prevajal. Obiskovalci so si seveda z

zanimanjem ogledali zbirko, posebno zanimanje pa so pokazali tudi za kamnito sekirico na polici.

Naslednji dan je pri čiščenju prostorov gospa Rechbach opazila, da sekirice ni več na polici. Zgroženo

je ugotovila, da jo je ob izhodu iz sobe nekdo od obiskovalcev izmaknil, s tem pa je sekirica za vedno

izginila iz Sadnikarjeve zbirke. Domači so ob izginotju storili vse, da bi ugotovili, kdo so bili

omenjeni obiskovalci. Ti se tudi niso vpisali v vpisno knjigo, kar je po ogledu zbirke pri Sadnikarjevih

v navadi. Tudi vsaka druga možnost, da bi identificirali obiskovalce, se je pokazala kot neuresničljiva,

na policiji pa so tudi ugotovili, da brez vsakršnih podatkov ne morejo storiti nič.

Izginotje trzinske sekirice je postalo usodno, saj te dragocene materialne dediščine iz pradavnine

Trzina ni mogoče v nobenem primeru nadomestiti. Vsa sreča je, da je ostala le skica dr. Staneta

Gabrovca, akademika in častnega meščana Kamnika, ki je ob ogledu sekirice nekoč napravil skico

dragocenega trzinskega predmeta. Tako imamo vsaj to skico. Nekje (kdo ve kje?) pa trzinska sekirica

živi svoje »življenje« še naprej. Morda se po kakem čudnem naključju vendarle nekoč vrne v svoj

domači kraj.