Erika Koncilija: ŽIVLJENJE V BELI KRAJINI NEKOČ

V spodnjem besedilu se bom dotaknila življenja v Beli krajini nekoč. Predstavila vam bom

nekaj značilnih hiš in gospodarskih poslopij te pokrajine iz časov pred drugo svetovno vojno,

ki so danes del kulturne dediščine Bele krajine. Zelo zanimiva so tudi oblačila tistega časa.

Vemo, da so se ljudje nekoč oblačili drugače kot danes. Spoznali boste najznačilnejše noše v

Beli krajini, nekatere so se obdržale in nosile vsak dan še nekaj časa po drugi svetovni vojni,

danes pa so del belokranjske folklore. Marsikomu od nas se danes zdi nepredstavljivo, da

nekoč ni bilo supermarketov in trgovin na vsakem vogalu. Kako so ljudje prišli do določenih

dobrin? Skoraj vse so pridelali in izdelali sami doma, od hrane do oblačil in obutve. Kje so

kupili nošo? Niso je kupili, pač pa so jo sami naredili. Kako so prišli do platna, sem opisala v

tretjem delu z naslovom Izdelava domačega platna in tkaničenje. Kot zanimivost pa sem na

koncu dodala nekaj iz ljudske umetnosti, ki se je prenašala iz roda v rod – nastajanje

belokranjskih pisanic in drsank.

1. BELOKRANJSKE HIŠE NEKOČ

V Beli krajini sta le dve mesti: Črnomelj in Metlika. Stari mestni jedri kažeta bahava pročelja

nekdanjih trgovskih in obrtniških meščanskih hiš, vendar se predvsem na obrobju mestnega

jedra za marsikatero belo fasado skriva lesena in le ometana struktura.

Hiša Bare Juričine v Metliki je lesena

in le ometana, prekrita s slamo.

Drugače v Beli krajini prevladujejo razložena naselja, sestavljena iz ene ali več gruč.

Arhitektura stanovanjske kmečke hiše iz preteklosti večinoma ni nič posebnega, saj takšne oz.

podobne hiše lahko srečamo po vseh slovenskih pokrajinah.

V osrednjem ravninskem delu Bele krajine so bile hiše pritlične, zgrajene iz lesa in pokrite s

slamo. V Poljanski dolini ob Kolpi so bile grajene predvsem iz kamna, podkletene in

pokrite s skodlami (les). Na pobočjih Gorjancev pa so bile hiše položene v pobočja, tako da

dajejo videz nadstropnosti. Kletni del je bil kamnit, bivalni pa lesen. Pokrite so bile

večinoma z rženo slamo. Pri kmečki dejavnosti so imela vedno zelo pomembno vlogo

gospodarska poslopja, ki so bila ponavadi lesena (skednji, hlevi, svinjaki, kokošnjaki),

nekatera pa tudi zidana (kašče, sušilnice, hlevi).

200 let stara zidana hiša v Velikem Nerajcu, v

kateri je sedaj informacijski center.

Med številnimi predmeti v hiši so za Belo krajino

najbolj značilne preslice in tuhača za tolčenje lanu.

Črna kuhinja s pregrado in številnimi orodji ter

kuhinjskimi pripomočki na obeh straneh.

Hiša v Velikem Nerajcu ima samo dva prostora, črno kuhinjo in hišo, kar je bilo za

prebivalce Bele krajine nekoč nekaj čisto običajnega. Če je imela hiša tri prostore, poleg

kuhinje še dve sobi, so sobo s pečjo imenovali prva hiša, drugo sobo pa zadnja hiša. V hiši z

eno samo sobo so v sobi živeli in spali starši in hčerke, za fante pa je pogosto zmanjkalo

prostora. Zato so premožnejši kmetje v bližini stanovanjske hiše postavili še en majhen lesen

objekt imenovan "his", v katerem so prenočevali fantje ali/in mladoporočenci. Zato so jim

rekli "hisi za deco delat". Sicer pa so fantje največkrat spali v hlevih, poleti pa na skednjih.

Nasploh so hisi v Beli krajini pomemben del stavbne dediščine. Praviloma je imel his le en

prostor za spanje, medtem ko so kuhali v hiši. Le izjemoma sta bila v hisu dva prostora, ki sta

bila že pravo razkošje. Tako je bil en prostor namenjen umivanju, drugi pa spanju. Posteljo so

pozimi za silo ogreli tako, da so pod njo vrgli v peči segreto opeko. Hisi so bili vedno pokriti

s slamo. Ponavadi je bila ržena, pridelali pa so jo sami doma.

Ker je Bela krajina vinorodna pokrajina, so bile nekoč med vinogradi bele kamnite zidanice in

temni leseni hisi. Vinogradniški hisi se od ostalih hisov razlikujejo po tem, da je poleg

bivalnega prostora v njih še prostor za vino. Zato imajo mnogi te vrste hisov za predhodnike

kasnejših zidanic.

Ankin his s Tanče gore

Soseska zidanica je tudi posebnost Bele krajine. Obstajale naj bi že od 17. stoletja naprej.

Največji razcvet soseskih zidanic v Beli krajini je bil do pojava trtne uši med letoma 1880 in

1890, potem so začele množično izginjati. Značilno je, da so zidane iz kamenja. Bile so last

vaške skupnosti, ki sta jo upravljala dva člana. V njih so hranili nabrano vino in žito, ki so ga

morali prispevati vsi člani skupnosti. Ko jim je med letom vina ali žita zmanjkalo, so si ga

izposodili v soseski zidanici na rovaš1. Vračali so pridelek v naravi (vinu in žitu) s 50-

odstotnimi obrestmi. Jeseni so morali poldrugo količino izposojenega pridelka vrniti.

Soseska zidanica v Drašičih Rovaš

1 Nekdaj po dolgem preklana palica, na katero so z zarezami označevali količino nečesa,navadno pri menjavi blaga ali posojilu.

Posebnost Bele krajine so tudi domačije, imenovane belokranjski dvori. Ohranile so se še iz

burnih časov turških vpadov. Podobne so majhnim utrdbam. Objekti so oblikovani in v

domačijo sestavljeni tako, da skupaj z ograjo oblikujejo navzven zaprto in težko dostopno

celoto. Vhod v objekte je mogoč le iz notranjega dvorišča, ki je z zunanjim prostorom naselja

povezan z velikimi dvokrilnimi lesenimi vrati v visoki ograji. V sestavi belokranjskega dvora

se zidane stanovanjske hiše različnih oblik (pritlične ali vrhkletne), prostorsko in likovno

skromne, vidno navezujejo na arhitekturno podobo stavb sosednjih krajin.

Šokčev dvor v Žuničih

DODATNE SLIKE (klik desnega gumba na miški, odpri hiperpovezavo)

2. BELOKRANJSKA OBLAČILA NEKOČ

Tako kot drugod po Sloveniji so nekoč tudi v Beli krajini ljudje doma pridelali in izdelali vse,

kar je bilo potrebno za življenje. Tudi obleko in obutev. V domači hiši so bili sejalci lanu,

žanjice, terice, predice, tkalci, krojači, jermenarji, kožuharji, šivilje, krojači, čevljarji, vezilje

…

Oblačili so se v različne noše, ki so se med seboj razlikovale od vasi do vasi. Za Belo krajino

je značilna bela platnena noša.

Črnomaljska noša

Ženska noša

Vsa obleka je iz domačega platna. Dolga bela srajca čez krilo, opasana s tankim usnjenim ali

rdečim tkanim pasom; dolgi rokavi, pri vratu drobna čipka. Na glavi peča, zavezana na

petelina. Visoki čevlji z vezalkami.

Moška noša

Bela srajca iz domačega platna, ki sega čez pas, z malim ovratnikom in dolgimi rokavi. Širok

usnjen pas, ki se ob strani zapenja na dva tanka usnjena paska z zaponko. Dolge in široke bele

platnene hlače z resicami. Na glavi črn klobuk. Črni čevlji.

3. IZDELAVA BELOKRANJSKEGA PLATNA (od žetve do platna) IN

TKANIČENJE 2

Ko je lan poleti dozorel, so ga populili in povezali v snopiče. Laneno seme so osmukali in

uporabljali kot zdravilo pri ljudeh in živalih ali pa so naredili laneno olje – firnež. Lanene

bilke pa so razgrnili po pokošenem travniku in jih približno tri tedne pustili izpostavljene

dežju, rosi in soncu, da dozorijo, da so leseni del lažje ločili od vlakna.

Pobiranje lanu, l. 1920, hrani Slovenski etnografski muzej

Ko je bil lan popolnoma suh, so ga stolkli v tolkaču (tukaču) – tolčenje lanu. Sledilo je

trenje lanu. Nato so ženske stolčene in otrte lanene bilke razčesale na železnem grebenu, da

so dobile lepa gladka vlakna. To se imenuje mikanje lanu. Dobljena vlakna je bilo potrebno

spresti v nit. Predenje je bilo izključno žensko opravilo.

Ga. Nada Cvitkovič prikazuje predenje iz mikanega lanu. Foto: Ema Koncilija

2 Družina Cvitkovič iz Adlešičev še danes goji starodavno tradicijo pridelave platna.

Nato so prejo s posebnimi postopki belili. Ko je bila suha so jo navili v klopke.

Klopka oprane lanene niti. Foto: Ema Koncilija

Iz dobljene niti so morali pripraviti osnutek. Ta je moral biti narejen natančno, saj je bilo od

osnutka odvisno dobro tkanje.

Pripravljen osnutek. Foto: Ema Koncilija

Iz osnutka so pripravili prejo za predenje na statvah.3

Ga. Nada Cvitkovič za statvami. Foto: Ema Koncilija

3 Belokranjci statvam rečejo krôsna.

Najpogosteje so tkali gladko platno v eni ali več barvah.

Platno so uporabljali za različne izdelke. Šivali so oblačila, izdelovali rjuhe, blazine, posteljna

pregrinjala, namizne prte, otirače (brisače), zavese, torbe. Vezli pa so še razne predmete za

okras bivalnih prostorov.

Tkaničenje je tehnika vzorčastega ročnega tkanja. V 19. stoletju je bila tkalska tehnika

tkaničenja prenesena na vezilsko področje. Priljubljeni barvi sta bili rdeča in modra v

kombinaciji. Oblike so geometrijske, vlada stroga simetrija, v veliko primerih najdemo tudi

motive iz živalskega sveta. S tkaničenjem so krasili namizne prte raznih velikosti. Predvsem

pa manjše prtičke, otirače4 in dele oblačil.

Različni vzorci tkaničenja. Iz zbirke družine Cvitkovič. Foto: Ema Koncilija

4. PISANICE IN DRSANKE

Adléšičke pisánice gospe Nade Cvitkovič. Foto: Ema Koncilija

4 Brisače.

Pisanice so značilnost Adlešičev.5 Za pisanice so uporabljali kokošja, redkokdaj tudi račja

jajca.

V pisač6 vložimo vosek, ki se topi, ko pisač držimo nad plamenom goreče sveče in rišemo po

spihanemu jajcu. Okrašeno jajce potopimo v mrzlo rdečo barvo in ponovimo postopek risanja.

Jajce nato damo v hladno vodo, ki smo jo obarvali s črno barvo, nato jo segrejemo do

vrelišča, da vosek odstopi in lahko še vročega obrišemo z mehko krpo. Tam, kjer je vosek

pokrival lupino, se barva ne prime in ostane jajce belo ali rdeče.

Najpogostejši motivi so pikčasta, trikotna in kvadratna polja, cvetlične vejice in cvetovi,

motivi stelje,7 smrekove vejice in različni pasovi. Napisi so nabožni ali posvetni, velikokrat je

pisanica brez njih.

Pisač levo ob svečki: leseno držalo z pločevinastim lijačkom. Foto: Ema Koncilija

FILM: KAKO SE NAREDI ADLÉŠIČKA PISÁNICA (Film si oglejte na dnu spletne strani)

Metlika z okolico se ponaša z drugo tehniko izdelovanja pirhov, imenovanih drsanke.

Izdelava drsank je preprostejša in hitrejša. Postopek poteka tako, da z v trdo kuhanega jajca v

vodi s čebulnimi olupki, z nožičem spraskamo barvo in tako ustvarimo različne vzorce in

ornamente. Tehnika se je pojavila po prvi svetovni vojni, ko zaradi revščine ni bilo ne krep

papirja ne voska, ne drugih barv za izdelavo klasičnih belokranjskih pisanic. Mladenke so se

znašle, ker so se jim s čebulnimi olupki obarvana rdečerjava jajca zdela preveč pusta za

obdarovanje in so na njih začela drsati (praskati) najrazličnejše motive, najpogosteje iz narave

(klas, poljsko cvetje, grozdje, belokranjski vzorec …). Motivi niso določeni. Nekako velja, da

5 Kraj v Beli krajini. 6 Priprava (pisalo) za risanje na jajca, sestavljen iz lesenega držala in pločevinastega lijačka. 7 Praprot.

se drsanka razdeli podolgem ali počez z linijo in se vzorci oblikujejo zrcalno na obe polovici

jajca. Najpomembnejša značilnost drsanke je simetričnost oziroma vzorci, ki se ponavljajo.

Drsanke, KD Orel Semič

Viri in literatura:

Dr. Živa Deu: Podeželske hiše na Slovenskem, 101 zaklad, Založba Kmečki glas, Ljubljana 2006.

Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin: Dolenjska in Bela krajina, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.

Dušica Kunaver: Ljudske noše od pomladi do pomladi, Zbirka Pod lipo domačo, Sozaložba TOP Regionalni

izobraževalni center Radovljica in Dušica Kunaver, Radovljica 1997.

Staša Košak – Blumer: Sto narodnih noš na Slovenskem, Koledarska zbirka, Prešernova družba d. d., Ljubljana

2009

Alojz Cvitkovič: Turistične in etnografske zanimivosti Adlešič in okolice, Zbirka narodnih vezenin Adlešiči,

Adlešiči 1993.

http://www.metlika-turizem.si/content.asp?sif_co=22

http://www.kam.si/etno_kmetije/veliki_nerajec_in_njegova_kulturna_dediscina.html

http://www.dedi.si/dediscina/98-sokcev-dvor

www.ankinhis.si

http://slovenia-slovenija.com/velikonocni-pirhi-pisanice-drsanke-remenke/

https://www.google.si/search?q=DRSANKE&espv=210&es_sm=93&tbm=isch&imgil=oxxRCKI6jXvcVM%25

3A%253Bhttps%253A%252F%252Fencrypted-

tbn1.gstatic.com%252Fimages%253Fq%253Dtbn%253AANd9GcTgbmZAQvy7c1VknruxVJ1u-

rFKdZp3c5I1sVs7XQMwIGYJeuNZ%253B600%253B450%253Bazs1C648gt1z0M%253Bhttp%25253A%252

52F%25252Fwww.lokalno.si%25252F2010%25252F03%25252F20%25252F59088%25252Fzgodba%25252Fv

asa_zgodba_drsanke_za_velikonocne_praznike%25252F&source=iu&usg=__ascFSUG9Lb-

qXzpkQ_mci4lEif8%3D&sa=X&ei=ZnAdU8W-

JsmGswaa7oGIBg&ved=0CCkQ9QEwAA&biw=1517&bih=714&dpr=0.9#facrc=_&imgdii=_&imgrc=4cxO13

sS1LMBuM%253A%3BdZQnW8YqNmqjjM%3Bhttp%253A%252F%252F3.bp.blogspot.com%252F-

KfaK5Maayeo%252FT37ZwbR2NRI%252FAAAAAAAAAH4%252FE394KODBfD8%252Fs1600%252Fdrsa

nke_6314.JPG%3Bhttp%253A%252F%252Forelsemic.blogspot.com%252F%3B1600%3B900