ɗerewol karallaagal ndema karot e nder diiwaan...
TRANSCRIPT
GOLLE PONNDUGOL E ɓAMTAAREFAGGUDU E NDER DIIWAANÑAAy O
Duuminde golle men, woni ndaɗɗudi wune men
ɗEREWOL KARALLAAGALndema karot e nder diiwaanñaay ɗo e Senegaal
ngol ɗoo ɗerewol karallaagal, ngol loowi ko njeñtudi golle galletoppitiiɗo ɓamtaare ndema roose. ngol tuugnii ko e loowdiɗerewol ngol fedde waɗooɓe ndema roose nde Faas Booyyuɓɓini.
Aawre Fuɗngo Baramlefi 2 Baramlefi 4 Baramlefi 9 Kaaɗtudi manngu Coñal
Daawe ndema
balɗe 90 haa 120
HAATUMERE AAWRE
Karot ko ndemanteeri soñeteendi laaɓi ɗiɗi e hitaande. iwdi mum ko asioksidantaal. Ko ndi waawndi remeede, e nder dumunnaaji tati (3) e nderdiiwaan ñaay o. karot ina moofti e nder ɗaɗi mum, geɗe ɗe boɗewol majjeabbitii e oolo, sabu jogaade ko wiyetee karoten.
Karot ko ɗaɗol ñaameteengol, alɗungol e witaamin aa, Bee, See.
Samwiye Feeburye Mars awril Mee Suyeŋ Suliye Ut Settambur oktoobur nowam-
burdesambur
Jamaanu ɓurɗo moƴƴudee ndema karoot
Dabbunde
Ceeɗu
nangude ñalngu aawre fawii ko e dumunna demeteeɗo o : Gasirdendunngu (Jamaanu ɓurɗo moƴƴude e ndema karot), dabbunde, ceeɗu
Hono no suɓngo ñalnguaawre, suɓngo aawdi fawii koe dumunna demeteeɗo o.
SUɓNGO SIFAAJI AAWDI
AAWRE
Dabbundenantaise, new Kuroda,F1 japon cross F1, F1 amazonia, Manga, Malibu, Chantenay
Ceeɗunew Kuroda, amazonia, Malibu, Manga, nantaise, pamela
Set - NowNow - Mars
Mars - Suy
Ndema DAbbUNDEɓuri waɗde ngartam
yuɓɓinde aawre nde waɗtora hakkille e njuuteendidumunna o kañum e heɓlanaade coñal ngal
Suɓde sifaajimoƴƴi tuugnaadee dumunna o
Dumunna Sifaaji aawdi
Jamaanu ɓurɗomoƴƴude e
ndema karot
new Kuroda, F1 Japon Cross F1, F1 amazonia, Manga, Malibu, pamela, Chantenay
NGULEEKI
Saanga nde remetee, nguleeki moƴƴuki e jalluɗi ɗi ko 15 haa 20 degere.Waɗde, ɓuri kosuɓaade jamanuuji ɗi nguleeki hawruki. Karot noon ina jaɓa nguleeki tolniiki e 30 haa 35degere.
15 haa 20degere
Waɗtude hakkille e nguleeki hawruki kañum e jamaanugonaaɗo o
KO REMETENOO E LOWRE HE WALLA KO SAKKITII REMEEDE HEEN
ɗee ɗoo ina mbaawi jiilneede
Anndude ko remetenoo, walla ko sakitii remeede e lowre he ina moƴƴi
ɗee ɗoo potaani jiilneede
Waklitgol leydi ngol foti ko luggineede fotde 25 haa 30 santimeeter.
palaŋeeje ɗe ɓetirtee ko ɓoggi pontaaɗi hakkunde penɗe 4.
ɓetooji jamiraaɗi ko : njuuteendi = meeteruuji 10 (10 m)njaajeendi = meeteer pawɗo santimeeter noogaas (1,2 m)
Kilooji 400 ektaar fof
tonuuji 15 haa 20 ektaar fof
Leydi waklitaandi
Dorde ñolnaande
Eŋngere10 - 10 - 20
Huutoraade dorde ñolnaande nohaaniri nih kañum e enŋngere
Huutoraade tarakteer walla daabaa ngamyaafnude leydi demeeteendi ndi
Dorde nde ñolnaaka no haaniri nih addata koñaw gaana e karot o
Leydi mbaɗndi lamdɗam walla tooke kanñum e ndiyam ndoosirtee ɗammbaɗɗam lamɗam walla tooke moƴƴaani e karot (woto ɓur ph6,5 haa 7)
ɓetde palaŋeeje e nder lowre
ɓetgol palaŋeeje
1,2 m
10 m
ngam weeɓnude topitagol ngol (seekde, roosde, remde,ɗooftaade, safrude), laabi ɗi 50 santimeeter njaajeendi (caggalgori jeegomkala) hakkunde palaŋeeje ɗe ina poti yuɓɓineede
0,5 m
WAKLITGOL E GOLLE LEyDI NDEMETEENDI
WUURTINGOL LEyDI
ɓETO PALAŊEEJE
Laabi ɗi 0,50 mhakkundepalaŋuuji ɗi
AAWGOL
ɓuuɓnude lowre nde ko adii aaware
Aawre
aawde e dow ciifol ɓuri, ɗum waɗi wasiyaama yo cumwaarJuuɗe mo ciifol gootol huutore walla mo ciifi keewɗi. e nder diiwaan ñaay o ɓuri huutoreede ko suyde.
So tawi ko sifaa goowaaɗo huutorteede o, keeweendi aawdi e nderektaar ko kilooji ɗiɗi haa kilooji jeegom. So tawi ko cumwaar juuɗe o,ektaar fof aawata ɗum ko kilooji ɗiɗi tan. Kono so tawi ko suyde,ektaar fof aawata ɗum ko kilooji nay haa kilooji jeegom..
Woto kuutoree aawdindi laamu seedtaaki
Suyde Aawirde cumwaarjuuɗe
Waktu fuɗngo
ko balɗe 6 haa 20caggal aawre Keeweendi aawdi e nder ektaar ko
kilooji 2 haa 6 tuugnaade e no aawiraa
0,2 mLoowgol cumwaar juuɗe
Jolɗe hakkundeciifi ɗi
12 kaas attaay = 125 g x 4 = 500 g woni ko hebbinta 2500 m2
ɗum firti ko ektaar fof aawata ɗum ko kilooji ɗiɗi(ɗum woni ko yamiraa so tawi aawiraa ko cumwaar juuɗe)
Hiisaade keewal gaɓɓe ɗe ngam fottinde lowre nde.
Fotde 10g
Aawirde cumwaar juuɗe mo ciifolgootol :
-10 haa 30 cm hakkunde ciifi ɗi
- 3 haa 10 cm hakkunde gulle gonnduɗi e ciifol
REMGOL E ɗOOFTAGOL
Yamiraa ko yoo erbisit waɗe ko adii fuɗngo e caggal fuɗngo e dowɗoftaade sarɗiiji no erbisit foti waɗireede nih (ɓeto ngo e kabirɗedeentorɗe).
ndema ka waɗetee ko balɗe 30 haa 45 caggal aaware, ina wonaremde tan walla yaadina heen ɗooftagol ngol.
Remde ngam reentaade woto pooɗondiralwaɗde hakkunde ndiyam ɗam e dordeñolnaande nde e geɗe wuurnooje leydi
ɗooftagol jalluɗi 20 haa 50 gonnduɗi e palaŋ waɗata ko balɗe 15 haa30 caggal aaware, rewa heen roosde. So tawii ko aawre junngo saɗarema, wullo fof ustu haa heddoo jallungol gootol.
ɗooftaade mbele jallukon karot kon ina mawnano haaniri nih
Ndemtu junngo
Ndemtu balɗe30 walla 45
caggal aawre
ɗooftagol lowre
e tuugntaade e hettere leydi ndi, so karot o ƴoƴii,no coñal ngal ɓattortoo fof, noon ndiyam ɗam ustortoo.
Roosgol deggondirngol, mbele leydi ndiwonnda e ɓuuɓol e kala sahaa, ngam reentaadeŋakkere ndiyam, teeŋti noon caggal aaware
Roosirde masiŋcirƴoowo
Roosde 6 haa
9 mm ñallal, 6
haa 9 liiter
meeter kaare
fof
WUURTINGOL LEyDI NDEMA
10-10-20 saaku NPKmo 50 kilo
Suydeeŋngere 10-10-20
Eŋngere 10 - 10 - 20, meeter kaare fofyamiraa heen ko garamuuji 30. ɗumwoni ektaar fof kilooji 300 (wonata ko saakuuji 6 ɗi kilooji 50)
Suyde eŋngere NPK sahaa demal ngal suddira ɗum leydi ndi
Waɗetee ko
balɗe 20 haa40 caggal
fuɗngo
ɗooftagol
balɗe 15 haa 30caggal aawre
ROOSGOL
Caɗeele ɓurɗehawreeɗe
Rhizoctonia : ñaw leydi
Bonanndeejiteskaadi
Peeje cakkaaɗe
CH
AM
PIG
NO
NS
NÉM
ATO
DES
KO
OW
OO
JEH
UƊO
-PO
SONE
Ustoreede tekkeendi,ñolgol, natta wuurde
Jiilnugol ndemaajiHuutoraade aawdi moyƴiri
Alternariose : ñaw haako
Patte e dow haako ko
Mancozèbe (Dithane M 45)Iprodione (Ippon 500 SC)Miclobutanil (Systane240 EC)
Cercosporiose : ñaw haako
Mancozèbe (Dithane M 45)Horsinde jiilnugol ndemaaji
Oïdium : ñaw haakoPattedaneejegonndu ɗe e puseer e dow haako ko
Reentaade ndiyam ɓurtuɗamOxychlorure de cuivreSoufre Iprodione (Ippon 500 SC)
Meloidogyne sp.Jiilnugol ndemaajiAawdi moƴƴiriwaɗde gerte ngam hebde nématodes
Mbuubu karot (Psila rosae)
Ñolol karot o sabu bikkonbuubi kon
DeltaméthrineSpinosad Acetamipride et Cypermethrine (Conquest)Pirimiphos-méthyl Chlorpyriphos-ethyl (Dursban 5G)
Hoowndere Gudde e dow karot oPittol (potiiji ngubbee haa tembondira e leydi)
Sifaaji keewɗiPooɗondiral hakkundendiyam ɗam e eŋngere o
Remirde junngohuutoraade Glyphosate
Patte e dow haakoso ɓooyii yoora
Puƴe e ñaw gaanaManngu ngu timmaaniTago ngo feewaani
Denndaangal porodiwiiji gonɗi e nder haatumere nde ɗo, ko ɗi jabaaɗi to galle feewnooɓe porodiwi ndemaroose, biyeteeɗo komite saheliyen de pestisid (CSP) (Nowambur 2012)
Falaade ñaɓɓuuli e geɗe bonnooje ndema
So kullon walla ñaɓɓuuli ngarii, so feere alaa yamiraa ko yoo porodiwi huutore e dow ɗoftaade sarɗiiji no fotihuutoreede.
So sikke walla naamne mbaɗii, jokkondirde e karallo golle ɗe.
NDEENKA CELLAL DEMANTEERI NDI
Unité de Coordination du Programme (UCP)122, Quartier Carrière, Bp 946 Thiès SénégalTél. +221 33 951 19 39 / Fax +221 33 951 16 [email protected] / www.paden-senegal.org
ɗoofdude karot o e haako ko, ngamweeɓnude ɗoofgol ngol
Kaare ɗoofeteeɗo o foti ko rooseede waalda heen.Karot ɗoofirtee ko jam-jam, huutortee ko cawelnjamndi walla kala kuutorgal baawngal waɗde golleɗe tawa karot o gaañotaako.
Caggal ɗoofgol ngol, lamol ngol ɓetee fotdesantimeeter taƴee, Karot o waɗee joowe-joowe ender lowre he.
Ngartam mo tonuuji 20 walla 60 e nderektaar gooto, keɓotoo ko e saanga ɓuuɓol
(desambur haa mars)
Saaku mo 80 kilo
Loowde e saakuuji ɗi 80 kilo koko haaɗaa.Sabu so heewii haa ɓurti fiiliraa finndifeer,
finndifeer nde bonnat karot o
Markude saakuuji ɗi walla keesuuji ɗi ko adii nawgol
Sarsude kamiyoŋ o sarsugolpeewngol
walla Kilooji 25 Kilooji 10 Kilooji 1
COÑGOL, LOOWGOL E NAWGOL
Saaku piilaaɗofinndifeer
Kamiyoŋ carsaaɗono haaniri nih
MiniSTère de l’aGriCUlTUre eT de l’éQUipeMenT rUral
aFFaireS éTranGèreS, CoMMerCeeT développeMenT Canada
Coñal balɗe90 haa 120
ɗoofde subakareentoo wak tuujigulɗi
Suɓde karot o waɗa cewɗe ɗe bannge, waɗa ɓutte ɗe bannge
Karot cuɓaaɗo o waɗee e nokku laaɓɗo :Kees ɓuri yiɗeede walla saaku wallambuusuuji baɗooji Kilooji 25 walla 10walla kilo 1
© 2
015,
Gou
vern
emen
ts d
u C
anad
a et
du
Sén
égal
- T
ous
droi
ts r
éser
vés
- M
uuln
go F
eebu
rye
pula
ar 2
015