EPIDEMIOLOŠKE RAZISKAVE III

Pojem EPIDEMIOLOŠKA RAZISKAVA ima dva pomena:

1. Epidemiološke raziskave v širšem pomenu so lahko vse raziskave v medicini

2. Epidemiološke raziskave v ožjem pomenu so pregledne raziskave na populacijskem nivoju opazovanja

Cilj

Osnovni cilj epidemioloških raziskav je ovrednotiti povezanost med izpostavljenostjo in opazovanim izidom.

Da bi dosegli cilj, moramo primerjati pogostost opazovanega izida (npr. frekvenco bolezni) v skupini oseb, izpostavljenih domnevnemu dejavniku tveganja, s pogostostjo v skupini neizpostavljenih oseb.

To primerjavo lahko izpeljemo z izračunavanjem:

1. razmerja mere pogostosti izida (npr. incidence) med obema skupinama opazovancev. Pri tem razmerje nakazuje verjetnost razvitja bolezni med izpostavljenimi v primerjavi z neizpostavljenimi

2. razlike mere pogostosti izida (npr. incidence) med obema skupinama opazovancev, ki poda informacijo o absolutnem učinku izpostavljenosti med izpostavljenimi v primerjavi z neizpostavljenimi.

Namen epidemioloških raziskav

Temeljni namen epidemiološkega raziskovanja je enak splošnemu namenu raziskovanja v medicini -najti čim bolj primeren način razreševanja problemov (ukrepanja), povezanih z zdravjem prebivalcev.

Potek epidemioloških raziskav naj bi sledil splošnim načelom, ki so skupna vsem raziskavam:

1. Idejno načrtovanje (oblikovanje zasnove) raziskave (designing). 2. Načrtovanje izvedbe raziskave (planninig). 3. Organiziranje izvedbe raziskave oziroma priprave na njeno

izvedbo (organizing). 4. Izvajanje raziskave (implementing, conducting) - zbiranje podatkov in njihova analiza. 5. Predstavitev izsledkov (presentation of the results)

Potek

Etična načela Epidemiološke raziskave morajo slediti splošnim etičnim načelom raziskav v medicini:

• predstavitev raziskave etični komisiji • predstavitev raziskave javnosti

(pri nekaterih vrstah) • predstavitev raziskave udeležencem • spoštovanje varovanja osebnih podatkov • osebni pristanek udeležencev na sodelovanje v raziskavi

Razlaga izsledkov

Pri razlagi rezultatov moramo biti previdni in upoštevati vpliv možnih pristranosti in napak, ki smo jih morebiti storili med načrtovanjem in izvajanjem raziskave.

Celo če napake niso očitna razlaga za opazovano povezavo med dvema pojavoma, moramo možnost vzročnosti kljub temu zelo previdno ocenjevati.

Izsledke lahko predstavimo na različne načine, odvisno od tega, komu je predstavitev namenjena.

CILJNE SKUPINE so različne:- ožja strokova javnost - zdravniki specialisti posamezne

javnozdravstvene medicinske usmeritve in ostali javnozdravstveni delavci

- širša strokova javnost - ostali zdravniki - politiki in drugi odločevalci (decision makers)- naročnik- mediji- široke ljudske množice

Predstavitev izsledkov javnosti

• Strokovni javnosti izsledke ponavadi predstavimo v obliki znanstvenih ali preglednih člankov v znanstvenih in strokovnih časopisih ali predstavitve na strokovnih sestankih.

• Naročniku izsledke predstavimo v obliki raziskovalnega poročila • Za predstavitev širšim množicam ponavadi uporabimo obliko

intervjuja na televiziji, radiju ali v dnevnem časopisju. Danes kot sredstvo obveščanja vse pogosteje uporabimo tudi spletne strani.

Informacijo moramo znati oblikovati na različne načine:

UMESTITEV EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV MED OSTALE RAZISKAVE V MEDICINI

Nivoji raziskovanja v medicini • populacija• posameznik• laboratorij

Nivoji raziskovanja v medicini • populacija• posameznik• laboratorij

koncept raziskovalnega kroga

POPULACIJA

LABORATORIJ

POSAMEZNIK POSAMEZNIK

RAZISKOVALNI KROG IN NIVOJI RAZISKOVANJA

Zakaj raziskovalni krog?

Namen epidemiološkega raziskovanja je najti čim bolj primeren način ukrepanja za razreševanje problemov, povezanih z zdravjem prebivalcev, vsak ukrep pa mora biti tudi ovrednoten.

Raziskovalni krog ponazarja potrebo najprej po globalnem vpogledu v zdravstveni problem na nivoju populacije, ki mu nato sledi podrobnejše raziskovanje na nivoju posameznika. Temu lahko (ali pa ne) sledi raziskovanje na laboratorijskem nivoju. Rezultat je primeren način ukrepanja, ki ga uporabimo v namen razreševanja problema. Raziskovalni krog sklenemo z ovrednotenjem učinkovitosti teh ukrepov.

LABORATORIJ

POSAMEZNIK POSAMEZNIKUKREPANJE

POPULACIJA

• na nivoju populacije• na nivoju posameznika

Ukrepamo lahko:

POPULACIJA

LABORATORIJ

OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

POSAMEZNIK POSAMEZNIK

Ukrepanje na nivoju posameznika

OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POPULACIJE

OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU

POPULACIJE

POPULACIJA

LABORATORIJ

POSAMEZNIK POSAMEZNIK

OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POPULACIJE

Ukrepanje na nivoju populacije

OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU

POPULACIJE

Primer ukrepa na nivoju populacije?

POPULACIJA

LABORATORIJ

OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

POSAMEZNIK POSAMEZNIKUkrepanje na nivoju posameznika

POPULACIJA

LABORATORIJ

OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA

POSAMEZNIK POSAMEZNIK

Ukrepanje na nivoju posameznika

Primer ukrepa na nivoju posameznika?

NARAVNI POTEK BOLEZNI IN NIVOJI UKREPANJA

IZID2 - TRAJNA OKVARA

IZID1 - OZDRAVITEV

IZID3 - SMRT

ZAČETEK BOLEZNI

TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI

NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI

Primarna preventiva

Izpostavljenost dejavnikom tveganja

Sekundarna preventiva Terciarna preventiva

predklinična faza bolezni klinična faza bolezni

•Zmanjševanje izpostavljenosti posameznikov dejavnikom tveganja

•Povečevanje odpornosti posameznikov na dejavnike tveganja

•Zgodnje odkrivanje bolezni - presejanje

•Zgodnje zdravljenje bolezni

•Običajno zdravljenje bolezni

•Rehabilitacija po preboleli bolezni

populacijski nivo nivo posameznikanivo ciljnih

populacijskih skupin

Primerjava med ukrepanjem na nivoju posameznika (klinična medicina) in ukrepanjem na nivoju skupnosti/populacije (javno zdravje)

Primerjava med klinično medicino in javnozdravstvenimi programi

VRSTE EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV

• opazovalne raziskave• eksperimentalne raziskave

Delitev epidemioloških raziskav I

• OPAZOVALNE RAZISKAVE

ekološke raziskave

presečne pregledne raziskave

raziskave primerov s kontrolami

kohortne raziskave

študije primerov (case studies)

študije nizov primerov (case series studies)• EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE

randomiziran kontroliran klinični poskus

randomiziran kontroliran terenski poskus

• raziskave za postavljanje hipotez• raziskave za preverjanje hipotez

Delitev epidemioloških raziskav II

• RAZISKAVE ZA POSTAVLJANJE (GENERIRANJE) HIPOTEZ

presečne pregledne raziskave

raziskave primerov s kontrolami

kohortne raziskave

ekološke raziskave• RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZ

randomiziran kontroliran klinični poskus

randomiziran kontroliran terenski poskus

raziskave primerov s kontrolami

kohortne raziskave

• OPAZOVALNE RAZISKAVE ZA POSTAVLJANJE HIPOTEZpresečne pregledne raziskavepresečne ekološke raziskave

• OPAZOVALNE RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZraziskave primerov s kontrolamikohortne raziskave

• EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZrandomiziran kontroliran klinični poskusrandomiziran kontroliran terenski poskus

• opisne epidemiološke raziskave• analitične epidemiološke raziskave

Delitev epidemioloških raziskav III

Analitične epidemiološke raziskave ponavadi sledijo opisnim epidemiološkim raziskavam.

Namen analitične epidemiološke raziskave je preveriti domnevo, da obstaja vzročni odnos med izpostavljenostjo dejavnikov tveganja in pojavom nekega zdravstvenega problema.

Z analitično epidemiološko metodo zbiramo »dokaze« o vzročni povezavi med opazovanim pojavom in dejavnikom tveganja zanj, ki so skladni z epidemiološkimi merili vzročnosti.

• raziskave na stalnih virih podatkov• raziskave na občasnih virih podatkov

Delitev epidemioloških raziskav IV

Raziskovalni krog in vrste raziskav

OPAZOVANJE NA NIVOJU POPULACIJE

EKSPERIMENT NA LABORATORIJSKEM NIVOJU

OPAZOVANJE NA NIVOJU

POSAMEZNIKA

OPAZOVANJE NA NIVOJU POSAMEZNIKA

EKSPERIMENT NA NIVOJU

POSAMEZNIKA

EKSPERIMENT NA NIVOJU

POPULACIJE

EPIDEMIOLOŠKE OPAZOVALNE RAZISKAVE

TEMELJNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE

KLINIČNE OPAZOVALNE

RAZISKAVE

KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE

KLINIČNE EKSPERIMENTALNE

RAZISKAVE

POPULACIJSKE EKSPERIMENTALNE

RAZISKAVE

OPISNA EPIDEMIOLOGIJA

EKSPERIMENTALNA EPIDEMIOLOGIJA

AN

ALI

TIČ

NA

EPI

DEM

IOLO

GIJ

A

INTERVENCIJSKA EPIDEMIOLOGIJA

EVALVA

CIJSK

A EPID

EMIO

LOG

IJA