elsalex, št. 2 , l 2012

ELSA Slovenija

The European Law Students’ Association

“A just world in which there is respect for human dignity and cultural diversity”

ELSA Ljubljana ELSA Maribor

ELSA – pogled skozi prizmo pravnih institucij

No. 2 ~ L. 2012 ELSA Slovenija

http://www.elsa.org/

UREDNIKOVA BESEDA Petra Podgoršek

urednica

Svet Evrope, ICTY, Evropska komisija, Evropski parlament, ESČP, Drţavni zbor RS, Ustavno

sodišče RS, Vrhovno drţavno toţilstvo RS, kriminalistični muzej v Tacnu, številne odvetniške

pisarne in obiski pri notarjih in morda bi se še kaj našlo~to je moja zgodba in obiski, s pravom

povezanih, institucij v okviru društva ELSA (poleg tega pa še vrsto seminarjev in internih, tako

lokalnih kot mednarodnih dogodkov). To vam ne pišem zato, da bi se hvalila, ampak, da vidite

(in ste informirani) s katerimi institucijami je ELSA povezana in sodeluje. Poleg tega

mednarodni odbor društva ELSA vsako leto pošlje svoje delegacije na različna srečanja in

zasedanja, kot npr. v WIPO in podobno.

In kaj je največja prednost našega društva? Na kratko~prijetno s koristnim~razširiti si pravni

horizont; hkrati pa spoznaš veliko ljudi, splete se tudi kakšno ”lifetime” prijateljstvo ali pa se ti

celo zgodi, da se znajdeš na plesišču poleg kakšnega pomembnega odvetnika ali sodnika iz

tujine, naslednji dan pa prav tako sproščeno pokramljata o kakšni pravni temi.

V tokratnji številki, katere naslov je ”ELSA~pogled skozi prizmo pravnih institucij”, si lahko

preberete kako izgleda ”zakulisje” pri organizaciji ELSA dogodka, intervju z našo uspešno

alumni članico Katjo Peček, ki nam je povedala marsikaj o njenih študijih v tujini, PDI.ju,… In

nenazadnje, ponujamo vam, da odkrijete s katerimi pravnimi institucijami in na kakšen način je

povezana ELSA. Pa ”bon voyage” skozi tokratnji ELSALEX!

Napišite nam vaše ideje/ţelje o temah, o katerih bi ţeleli prebrati kaj več oz. vaše prispevke, na: [email protected]

KAZALO

O društvu ELSA… .................................................................................................................................................................................... 3

Misli globalno, deluj LOKALNO ~ ELSA LJ + ELSA MB ............................................................................................................. 4

ELSA EX-YU SARAJEVO 2011 ................................................................................................................................................... 4

Elsa druţina nas bogati ........................................................................................................................................................................... 4

Seminars & Conferences ............ OD IDEJE DO REALIZACIJE .................................................................................................. 5

KO ELSA ČLANI SPREGOVORIJO… ............................................................................................................................................ 7

PRAVNA POT ................................................................................................................................................................................... 7

ALUMNI INTERVJU ........................................................................................................................................................................... 9

MEDNARODNI KOTIČEK ................................................................................................................................................................17

ELSA delegacija v WIPO, Stalni odbor za patentno pravo ...................................................................................................................17

A different experience with institutional relations in ELSA ...................................................................................................................19

ELSA slovarček ........................................................................................................................................................................................20

ELSA kontakti .........................................................................................................................................................................................22

mailto:[email protected]



O društvu ELSA…

Evropsko združenje študentov prava, ELSA (The European Law Students' Association), je mednarodna, nepolitična in neprofitna organizacija študentov prava in mladih pravnikov, ki jo vodijo študenti za študente. Leta 1981 so jo ustanovili študenti prava iz Avstrije, Madžarske, Poljske in Zahodne Nemčije, danes pa je največje neodvisno združenje študentov prava na svetu.

Naša filozofija Vizija Za pravičen svet, v katerem ima spoštovanje človekovega dostojanstva in kulturnih razlik svoje mesto. Namen Prispevati k pravni izobrazbi, gojiti medsebojno razumevanje in promovirati druţbeno odgovornost študentov prava in mladih pravnikov. Sredstva Študentom prava in mladim pravnikom omogočati spoznavanje drugih kultur in pravnih sistemov v duhu kritičnega dialoga in znanstvenega sodelovanja.Spodbujati študente prava in mlade pravnike k mednarodni usmerjenosti, strokovnemu usposabljanju in ravnanju v dobro druţbe.

Naša mreža ELSA je edinstveno in venomer rastoče omreţje 30 000 študentov prava in mladih pravnikov z več kot 220 univerz in v 42 drţavah širom Evrope. ELSA ima trenutno članice in opazovalke v drţavah kot so: Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdţan, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kazahstan, Latvija, Litva, Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija. Še več, ELSA sodeluje z drugimi študentskimi organizacijami po celem svetu, na primer z ILSA v Severni Ameriki, COLADIC v Juţni Ameriki, ALSA v Aziji.

Člani ELSA Člani ELSA so mednarodno usmerjene osebe, ki imajo izkušnje s tujimi pravnimi sistemi in prakso. Preko naših aktivnosti, kot so Seminarji in Konference, Akademske Aktivnosti in STEP (izmenjava študentskih praks), naši člani pridobijo širše pravno znanje in veščine.

Naš posebni status ELSA je zaradi svoje predanosti in udejstvovanja v mednarodni skupnosti pridobila poseben status pri nekaterih mednarodnih ustanovah. Leta 2000 je ELSA pridobila sodelovalni status pri Svetu Evrope. Nadalje ima ELSA posvetovalni status pri več delovnih telesih OZN; leta 1997 je ELSA pridobila poseben posvetovalni status pri ECOSOC in UNCITRAL ter leta 1994 posvetovalni status v kategoriji C pri UNESCO. ELSA je pridobila tudi opazovalski status pri WIPO.

Botra in boter Maud de Boer-Buquicchio (Botra zdruţenja ELSA) Namestnica generalnega Sekretarja Sveta Evrope Chang-fa Lo (Boter zdruţenja ELSA) Profesor na Pravni fakulteti Tajvanske drţavne univerze in direktor Azijskega centra za Svetovno trgovinsko organizacijo in mednarodno zdravstveno pravo in politiko na Pravni fakulteti Tajvanske drţavne univerze.



Misli globalno, deluj LOKALNO ~ ELSA LJ + ELSA MB

ELSA EX-YU SARAJEVO 2011

Elsa družina nas bogati

Ne glede na to kam gremo in katerim oviram pridemo naproti, bomo z

ELSA druţino vedno bogati, ne samo z novimi prijateljstvi in lepimi

spomini, ampak tudi s pravnim znanjem in vpogledom v delovanje

različnih, ne samo pravnih institucij. ELSA nam omogoča izjemne izkušnje

in nas vodi skozi različne strokovne izzive. Kot druţina delamo in rastemo

skupaj, ter pri tem sledimo skupni ELSA viziji z namenom izboljšati

poloţaj našega društva na mednarodnem nivoju. Najboljši način, da to

uresničimo je, da sodelujemo, si pomagamo in motiviramo en drugega, na

poti izgradnje dobro organiziranega društva, tako na nacionalnem kot regionalnem; ex-yu nivoju. Nam, Elsa

navdušencem je dana priloţnost, da popravimo kar je bilo nekoč razbito, da razširimo in izboljšamo vezi, ki so bile

pretrgane in zgradimo skupno prihodnost, kjer bo spoštovanje človekovih pravic, naše poglavitno vodilo.

Razmišljaj globalno, deluj lokalno, v tem primeru regionalno Eden od boljših načinov pridobivanja znanja in praktičnih izkušenj, ki jih omogoča ELSA v svojem akademskem

delovanju, je definitivno povezovanje na regionalnem nivoju. Slednje omogoča poleg drugega, vpogled v delovanje

različnih, ne samo pravnih ustanov in institucij. EX-YU konferenca v Sarajevu, ţe tretja tovrstna konferenca, je zajemala

strokovna predavanja in praktične delavnice. Začelo se je z slavnostno otvoritvijo v parlamentu Bosne in Hercegovine,

kjer so bila organizirana tudi določena predavanja, ter se prav tako slavnostno zaključila v Sarajevski mestni hiši. Rdeča

nit konference so bile otrokove pravice in njihova zaščita s Konvencijo Zdruţenih Narodov o otrokovih pravicah,

katere mehanizmi implementacije in bistvene značilnosti so bili predelani na enem od uvodnih predavanj. Tema

tokratne konference je pritegnila pozornost UNICEF-a kot ene najpomembnejših institucij na področju varstva pravic

otrok. Poleg UNICEF-a je pri praktičnih delavnicah sodelovala tudi organizacija ´Save the Children´ iz Norveške.

Spoznali pa smo tudi delo socialnih delavcev, ki so nam predstavili problematiko otrok brez staršev in zlorabe otrok.

Partnerji konference so bili tudi; Ministrstvo za človekove pravice in begunce, GNRC (Global Network of Religion for

children) in Pravna Fakulteta v Sarajevu. Sodelovanje tolikšnih institucij dokazuje pripravljenost le teh podpirati in širiti

znanje med nevladnimi organizacijami kot je ELSA.

Še en korak naprej Od lokalnih do regionalnih oz. mednarodnih dogodkov, ki s svojo strokovnostjo omogočijo pozitiven doprinos k

neformalnemu izobraţevanju in učenju študentov prava in mladih pravnikov, ter tako uresničijo idejo o akademskem

udejstvovanju znotraj društva ESLA. Poleg tega pa spoznavanje novih ljudi, novih kultur, ter sklepanje dolgoročnih

prijateljstev, omogoča obstoj in uspešno delovnje naše ELSA druţine.

Mirela Murtić

Predsednica ELSA Ljubljana 2012

Svetlana Kjoseva

Predsednica ELSA Makedonija 2012



Seminars & Conferences ............ OD IDEJE DO REALIZACIJE

Marsikdo se je ţe udeleţil kakšnega večjega dogodka, seminarja, okrogle mize, ipd. Hkrati pa se

ponavadi ne zavedamo, koliko truda in dela stoji za takim dogodkom, dokler se sami ne

znajdemo v vlogi organizatorja.

IDEJA Vse se začne na začetku, z idejo. Ni vaţno, na čigavem zeljniku zraste, pomembno je, da

zanjo skušamo navdušiti čimveč ljudi, ki bodo v njej videli potencial, jo podprli in pomagali pri

njeni realizaciji. Tudi če smo prostovoljna, neprofitna organizacija, bomo za izpeljavo potrebovali

vsaj nekaj finančnega vloţka, katerega pridobitev je odvisna od same ideje in njenega namena,

prav tako pa mora biti zanimiva za potencialne udeleţence.

FINANCE Ko je naša ideja malo bolj razdelana, se začnemo zanimati za razne vire financiranja. Ponavadi so to razpisi,

sponzorska pisma, donacije (vse to ob predpostavki, da nismo zadeli na lotu in niti ne nameravamo kupiti srečke), ki

bodo omogočile samo realizacijo dogodka.

KAJ, KJE, KDAJ, ZAKAJ Kot ţe rečeno, je iskanje financ veliko laţje, če imamo ţe pribliţno izoblikovano idejo

oziroma o njej ţe govorimo kot o nekem konkretnem dogodku. To pomeni da vemo, kakšen je namen dogodka, kje bo

potekal, kdaj bo potekal ter kdo je ciljna publika. Vse to so predpostavke, da projekt lahko predstavimo potencialnim

partnerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem ostalim zainteresiranim.

AKADEMSKI PROGRAM Je srce posameznega dogodka. Pogojen je z našim namenom ter razlogom, zaradi

katerega ţelimo projekt izpeljati. Od okvirne teme dogodka je odvisno koga bomo povabili k sodelovanju kot

predavatelja, kako aktualna in zanimiva je tema. Pri tem moramo imeti v mislih potencialne udeleţence, partenerje,..saj je

ravno od tega odvisna njihova udeleţba in pomoč pri izpeljavi.

KRAJ DOGODKA V primeru da organiziramo enodnevni dogodek, moramo poskrbeti za primeren prostor, ki bo

dovolj velik ter primerno opremljen. Če bo naš dogodek potekal več dni, moramo poleg konferenčne dvorane poskrbeti

Tanja Jolič

VP S&C ELSA Slovenija 2012



za nastanitev udeleţencev. Ko namestitev ni zajeta v ceni participacije dogodka, se od organizatorja pričakuje, da

udeleţencem posreduje informacije o moţnostih namestitve. V takšnih primerih je veliko laţje, če je sponzor oziroma

en izmed partnerjev kakšen hotel, ki ga potem priporočimo udeleţencem.

SOCIALNI PROGRAM Ko gre za organizacijo večdnevnega dogodka, se od organizatorja pričakuje, da bo poskrbel

tudi za socialni program. Ta naj bi vključeval vsaj voden ogled mesta ali predstavitev (slednji je posebej zaţeljen ko

gostimo mednarodne udeleţence), pogostitev ali večerno druţenje udeleţencev, ob večjih dogodkih tudi gala večer. Tudi

tu je pomembno iskanje primernega prostora, poskrbeti je potrebno za pogostitev udeleţencev, zabavo, sprostitev,

skratka vse, da se zadosti ţeljam udeleţencem.

ORGANZACIJSKI ODBOR Če se ponovno vrnem na začetek, k sami ideji o dogodku, je tu en izmed najbolj

ključnih delov same organizacije – organizacijski odbor. To so ljudje, ki so pripravljeni delati, se ukvarjati in v času

poteka dogodka pripravljeni ţiveti za to, da bo zadeva izpeljana tako, kot treba. Pomembno je medsebojno

razumevanje, medsebojna komunikacija ter usklajeno delovanje celotnega odbora.

MARKETING je ključ do uspeha dobrega dogodka. Potencialne udeleţence je treba o odgodku obvesiti, zagotoviti

dobro promocijo, medijsko pokritost, dosegljivost odbora za morebitna vprašanja s strani zainteresiranih, pripraviti

gradivo ter ostali promocijski material. Pri organizaciji večjih dogodkov je najlaţje, če za marketing skrbijo točno

določeni ljudje, ki imajo s tem ţe nekaj izkušenj, saj je uspešnost samega dogodka največkrat odvisna ravno od dobrega

marketinga.

Za konec naj še dodam, da vsak od opisanih delov organizacije potrebuje svoj čas. Zato je zelo pomembno, da se dela

lotimo pravočasno in si vedno pustimo še nekaj časovne rezerve za primere, ko gre kaj narobe. Prav tako je zelo

pomemben pri projektih, kjer organizator sodeluje s kakšno pravno ali drţavno institucijo, saj ponavadi traja najmanj

sedem dni, da dobi od slednje odgovor ali potrditev o sodelovanju. Isto velja za situacije, ko se povprašuje po

promocijskem materialu partnerja, saj ga je treba vnaprej pripraviti ter pravočasno dostaviti.

Sicer pa se vsa trud, delo in stres poplačajo, ko ob koncu vidiš zadovoljne udeleţence dogodka ter dejstvo, da je celoten

dogodek spletel še tesnejše vezi med tabo in ostalimi soorganizatorji.

Za več vprašanj ali nasvet, kako se lotiti organizacije dogodka, sem vedno na voljo na: s&[email protected]

mailto:s&[email protected]



KO ELSA ČLANI SPREGOVORIJO…

PRAVNA POT

Sreda, 16. november 2011, hladno jutro na Dolgem mostu v Ljubljani. Nadebudni člani ELSA

Ljubljana smo se odpravili na študijski obisk zapora v Kopru ter sodišča in univerze v Trstu.

Naš prvi cilj je bil Zavod za prestajanje kazni zapora v Kopru, najmodernejši slovenski zapor s

kapaciteto 110 oseb, ki je bil zgrajen leta 2004. Najzanimivejše dejstvo glede zapora je prav

gotovo njegova nenavadna lokacija, saj se lep rumeno-modri sklop objektov nahaja tik ob

nakupovalnem središču Supernova v Kopru. Z v.d. direktorico Lilijano Laganis smo se

sprehodili skozi različne dele zapora, kjer izvršujejo pripor ter kazen zapora za osebe, ki so na

krajšem prestajanju kazni, tj. do enega leta in pol, in sicer v zaprtem, polzaprtem in odprtem oddelku, ki so med seboj

ločeni. Kmalu po vstopu v zgradbo so se nam seveda porušile stereotipne predstave o zapornikih v uniformah in celicah

z rešetkami na vratih. Namesto tega smo bili na hodnikih priča zapornikom, ki so se na odprtem oddelku prosto

sprehajali med sobami, oblečeni v povsem navadna oblačila in prav teţko je bilo verjeti, da ima vsak izmed njih

kriminalno preteklost, ki ga je naposled privedla do bivanja v tej instituciji. Ne, tega se vsekakor ne da razbrati na prvi

pogled…

”V zaporu se nahaja tudi manjša knjiţnica, ki sicer nudi izposojo najrazličnejše literature, vendar pa je največje povpraševanje le po eni sami knjigi. Ne

tako nepredvidljivo je največkrat izposojena knjiga Zakon o kazenskem postopku. ”

Prostorske stiske v koprskem zaporu skoraj ni v primerjavi z ostalim slovenskimi zapori, predvsem z zloglasnim

zaporom na Dobu. Proti njej se vestno borijo celo s spreminjanjem nekaterih prostorov v zaporniške sobe. Z gospo

Laganis smo si ogledali tudi delovne prostore, kjer lahko določeni zaporniki opravljajo manjša dela v delavnicah, za

katera so simbolično plačani. V zaporniški kuhinji delajo zaporniki kot kuharji. Delo znotraj zapora jim vsekakor nudi

občutek, da so koristni in ima njihovo delo nek rezultat, kar je dobra podlaga za odhod iz te institucije v normalno

ţivljenje. V zaporu se nahaja tudi manjša knjiţnica, ki sicer nudi izposojo najrazličnejše literature, vendar pa je največje

povpraševanje le po eni sami knjigi. Ne tako nepredvidljivo je največkrat izposojena knjiga Zakon o kazenskem

Neža Potočnik

članica ELSA Ljubljana



postopku. V zaporu je na voljo tudi poseben prostor za duhovno oskrbo, kjer mašuje znani slovenski zaporniški

duhovnik Robert Friškovec, prav tako pa se v prostoru odvija več delavnic.

«Kmalu po vstopu v zgradbo so se nam seveda porušile stereotipne predstave o zapornikih v uniformah in celicah z rešetkami na vratih. Namesto tega smo

bili na hodnikih priča zapornikom, ki so se na odprtem oddelku prosto sprehajali med sobami, oblečeni v povsem navadna oblačila in prav teţko je bilo

verjeti, da ima vsak izmed njih kriminalno preteklost…»

Iz Kopra smo se odpravili proti Trstu, kjer smo se srečali s predstavniki ELSA Trst, ki so nas peljali na ogled

veličastnega Trţaškega sodišča. Predsednik sodišča nam je predstavil sodišče, njegovo delovanje ter razdelitev na

oddelke in stopnje. Njegova predstavitev je seveda potekala v italijanskem jeziku, pri prevajanju pa se je izkazala kolegica

Tina iz Kopra, ki je prevajala neposredno iz italijanščine v slovenščino in po potrebi tudi obratno.

«…smo se srečali s predstavniki ELSA Trst, ki so nas peljali na ogled veličastnega Trţaškega sodišča. Predsednik sodišča nam je predstavil sodišče,

njegovo delovanje ter razdelitev na oddelke in stopnje.»

Po obisku sodišča smo se s kolegi iz ELSA Trst odpravili na okusno kosilo, nato pa proti Trţaški univerzi, v sklopu

katere se nahaja tudi Pravna fakulteta. Na fakulteti smo si ogledali njihovo slavnostno dvorano, kjer smo napravili nekaj

skupinskih slik za spomin ter si v kavarni privoščili študentski kapučino. Nato so nas italijanski kolegi prijazno

povabili v svojo ELSA pisarno, kjer so nam pripravili manjšo pogostitev. Ob koncu večera smo skupaj nazdravili

dosedanjemu uspešnemu medsebojnemu sodelovanju ter novim zanimivim projektom, ki se rišejo na ELSA horizontu.

Stranka: Oprostite, ali imate morda trenutek časa? Če vam plačam 1000€, ali mi boste odgovorili na tri vprašanja?

Odvetnik: Seveda. Da. In kakšno je vaše tretje vprašanje?



ALUMNI INTERVJU

Katja Peček, ena najbolj direktnih in odkritih sogovornic, kar sem jih kdaj spoznala. Ima kar dva LLM.a in opravljen pravniški

drţavni izpit, prav tako se ne morem upreti, da ji ne zavidam njene karierne poti, tako v ELSA kot v poslovnih in izobraţevalnih

vodah. Od študija doma kot v tujini (v Londonu in na Malti), od ELSA Slovenija do mednarodnega odbora ELSA, od dela v

odvetniški pisarni Verstovšek in pri Miru Senici, MZZ, Višje sodišče v Ljubljani, prav v teh dneh pa začenja z delom v

Luxembourgu, v kabinetu profesorja Ilešiča, sedaj sodnika na Sodišču EU. Dekle, ki je ţe pri rosnih dvanajstih letih

vedela, da ţeli postati pravnica, ob koncu srednje šole pa je ţe bila odločena v katero smer gre in katero področje prava

jo najbolj zanima. Neustavljiva, neustrašna prav tako lahko dodam, da v marsikaterem vidiku tudi nepremagljiva, a še

vedno zelo prizemljena (beri: nevzvišena) in zelo simpatična sogovornica~~~presodite sami!

1. Najprej čestitke za, pred kratkim opravljen, pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI). Verjetno so

občutki nepopisni, ko žirija vstane in se dejansko zaveš, da je za tabo tudi ta izpit!? Večina

diplomantov pravne fakultete se po končanem študiju odloči za PDI, zato me zanima predvsem

kakšne so bile vaše priprave, prisotnost treme ipd.? Kakšna je vaša izkušnja s to «institucijo»?

Hvala. To je bil moj najbolj srečen dan v vsej "izobraţevalni karieri". Pri vsem skupaj je bilo malo "kulturnega šoka", ker

sem ţe pozabila kako je, ko se moraš vse naučiti na pamet in ni vaţno kaj misliš ampak samo kaj tam piše. Za izpit sem

se naučila v izjemno kratkem času, vsega skupaj 4 mesece in 1 teden. Dolgo sem ga odlagala zaradi sluţbenih obveznosti

in podiplomskih študijev, februarja letos pa me je ţe čakala nova sluţba v Luxembourgu in nisem hotela zapustiti drţave

brez PDI.

«Za PDI sem se naučila v izjemno kratkem času, vsega skupaj 4 mesece in 1 teden»

Naj reče kdo kar hoče, ampak pri tem izpitu je največ odvisno do sreče, ker vsi ki pridejo tja seveda znajo, saj so v to

vloţili veliko truda, potem je pa vprašanje na pisnem delu kdo je izbral spis za sodbo, na ustnem delu pa koga imaš v

komisiji in kako kaj zvezde ta dan stojijo in ali te bodo zafrkavali ali ne, pa predvsem koliko si ti sam histeričen in če ti

bodo ţivci zdrţali. Ni se teţko učiti, niti sedeti ure in ure, dan na dan za knjigo, se pa vprašaš kako boš vse te podatke

imel v glavi in jih tam pravi čas izbruhnil in se ti dva dni pred ustnim zdi, da nimaš pojma in ne veš ali bi se jokal ali vse

skupaj «nekam poslal»...

«Naj reče kdo kar hoče, ampak pri PDI je največ odvisno do sreče, ker vsi ki pridejo tja seveda znajo, saj so v to vloţili veliko truda, potem je pa

vprašanje na pisnem delu kdo je izbral spis za sodbo, na ustnem delu pa koga imaš v komisiji in kako kaj zvezde ta dan stojijo…»



Sama sem v mesecih učenja toliko časa kot knjigam posvetila tudi temu, da sem se koncentrirala na to, da bom psihično

zdrţala. Vsak dan sem zjutraj ob 7.30 ţe lezla po najbolj strmi poti na Šmarno goro, na koncu sem prišla od parkirišča

do vrha v manj kot pol ure. Odlična aktivna meditacija za sprostiti vso ihto. Poleg tega sem hodila v VigorGround

center za funkcionalni trening na t.i. "boot camp" vadbo, ki je bila tako fizično naporna, da tisto uro nisem mogla misliti

na nič drugega kot na vajo, ki sem jo delala in po eni uri sem bila mentalno popolnoma spočita. Pa še vzdušje v tem

centru je fenomenalno, fantje so najboljši trenerji na svetu in od tam res prideš poln pozitivne energije. Tako, da sem

bila po opravljenem izpitu v najboljši fizični in pravniški formi zadnjih let.

2. Kot že povedano v uvodnem delu ste študirali tako doma kot v tujini. Diplomirali ste na Pravni

fakulteti v Ljubljani, nato pa študirali tudi v Londonu in na Malti. Kakšna, če sploh, je prednost oz.

dodana vrednost študija v tujini? So po vašem mnenju naše fakultete konkurenčne v primerjavi s

tujimi?

Na Pravni fakulteti v Ljubljani sem se vedno dobro počutila, ker sem si tako tudi naredila. To je pač stvar karakterja in

kako se boš imel je najbolj odvisno kar od tebe samega. Nisem pa človek, da bi se ga dalo prestrašit in tudi sicer ne

verjamem v strah in ta zame na noben način ni motivacijski faktor. Tako name grozilni govori v prvem letniku niso

imeli nikakršnega efekta. Zase sem vedno vedela kam grem in kaj hočem in sem se tega drţala, čeprav sem vmes

naredila tudi nekaj zelo konkretnih ovinkov. Kar bi si ţelela kot študentka je, da se ne bi bilo treba le učiti na pamet

ampak, da bi zadeve bolj problemsko zastavili.

«Se strinjam, da se je treba temeljito naučiti zakon, samo potem pa mora biti izpit nadgradnja tega, da se preveri ali ljudje sploh razumejo kar govorijo.»

Recimo, dokler sem se ukvarjala z detajli kakšne ureditve, pa razmišljala o tem ali je dobra ali slaba ali jo kako izboljšati

itd., nisem imela preveč dobrih ocen, ker sem preveč časa porabila za stvari, ki nobenega niso zanimale. Na izpitu si

moral zdrdrati člen oz. neke alineje in to je bilo to. In, ko sem se lotila tega po liniji najmanjšega odpora, se napiflala vse

od prve do zadnje strani in se nič ne spraševala čemu to sluţi, sem dobila samo še dve 8, potem pa same 9 in 10. Naša

fakulteta ţal premalo spodbuja kreativno razmišljanje. Se strinjam, da se je treba temeljito naučiti zakon, samo potem pa

mora biti izpit nadgradnja tega, da se preveri ali ljudje sploh razumejo kar govorijo. Seveda se mora pa profesorjem to

dati početi in se veliko ukvarjati s študenti. Hkrati pa to pomeni, da seveda na predavanjih ne more biti 100 ali 200 ljudi

ampak 10 do maksimalno 20. Tako, da same razmere temu niso naklonjene. Tudi nekatera predavanja so pod kritiko

sprejemljivega, vendar ne bom samo negativna, nekaj predavateljev je res odličnih tudi na PF. Vse se da, če se hoče, ker

tudi pri profesorju Richardu Whishu, guruju konkurenčnega prava na King's College nas je sedelo v predavlanici cca. 80,

kar je skoraj polovica vseh LLM študentov, pa smo imeli «čeljusti do tal», se valjali od smeha in pazili, da ne bi zamudili

ene same besede ter neumorno sodelovali. Vse je stvar motivacije, tako profesorjev, kot seveda tudi študentov, da tam

ne sedijo kot crknejne krave, ampak jih mora gnati ţelja po znanju, ne pa «kako-po-najtanjši-skrpti-narediti-izpit». Rekla

bi, da ti PF da odlično osnovo za trdoţivost in disciplino, je pa preveč intelektualno rigidna, v šali jaz temu rečem



"avstroogrski sistem", tujina pa te osvobodi in ti da krila, da ti tisto akademsko svobodo misli in idej, ko moraš in

zmoreš misliti "izven kvadrata" (t.i. kot rečejo Britanci "think outside the box") in tako dobiš res dobre kreativne ideje in

te pri tem še vzpodbujajo, saj so le take ideje gonilo vsakega razvoja, kar je nenazadnje tudi naloga akademskih institucij.

To je bil potem ta kulturni šok, ki sem ga doţivela pri učenju za PDI, ker je bilo treba spet izpreči iz kreativnih misli in

se stlačit nazaj v kvadratek. Ne glede na konstruktivno kritiko, mi je PF v Ljubljani zelo pri srcu in sem izjemno

ponosna, da sem njena diplomantka.

«Rekla bi, da ti PF da odlično osnovo za trdoţivost in disciplino, je pa preveč intelektualno rigidna, v šali jaz temu rečem "avstroogrski sistem", tujina pa

te osvobodi in ti da krila, da ti tisto akademsko svobodo misli in idej, ko moraš in zmoreš misliti "izven kvadrata" (t.i. kot rečejo Britanci "think outside

the box")...»

V Londonu me je navdušila predvsem odprtost vseh predavateljev, kako s tabo debatirajo in ti ni treba misliti tako kot

oni, ampak moraš samo dobro argumentirati svoja stališča. Pa tudi to, da se je treba na predavanja pripraviti in je tam le

nadgradnja, ne pa da ti nekdo bere iz knjige ~ vsi smo pismeni, si lahko sami preberemo. Tudi izpiti so po večini "open

book", kar pomeni, da imaš lahko vse kar ţeliš zraven, vendar moraš «v nulo» dobro naštudirat vse knjige, saj so

vprašanja problemsko zastavljena in moraš intenzivno razmisliti kako boš odgovoril, ker "no points for copying the

book". V takem sistemu si moraš res vzeti veliko časa za sam študij in razmislek o stvareh, ker s tem, ko nekaj prebereš

si šele pri prvem koraku.

«Pa tudi to, da se je treba na predavanja pripraviti in je tam le nadgradnja, ne pa da ti nekdo bere iz knjige ~ vsi smo pismeni, si lahko sami preberemo.»

Prednost študija v Londonu je bila tudi v tem, da so predvatleji ljudje, ki so zvezde v svetovnem merilu, ki dnevno

delajo tudi v praksi v Cityju in tako se analizira najnovejše primere ter se probleme obravnava predvsem s praktičnega

vidika. Privilegij je v tem, da so ti zmeraj na voljo, da greš z njimi lahko na debato ob kavi ali pivu in s tabo delajo kot s

sebi enakim, in to vse z velikim nasmehom in prijaznostjo. Študij v tujini ti da veliko tudi osebno, ker se moraš znajti v

novem okolju, potem narediti izpite v tujem jeziku in tudi konkurenca dobi nove razseţnosti, saj so tam vsako leto

zbrani študentje, najboljši od najboljših, iz vseh fakultet po svetu. Pri takih podvigih testiraš svoje meje in ugotoviš

koliko imaš še rezerve in da vedno zmoreš več kot bi si mislil.

3. Delali ste v zelo prepoznavnih odvetniških pisarnah v Sloveniji. Je bilo to že v času študija, kot praksa,

ali po končanem študiju? Kaj je po vašem mnenju najbolj vplivalo, da so izbrali prav vas? So bile to

dobre ocene, aktivnost in tudi uspešnost v društvu ELSA (o tem malo kasneje) ali kaj drugega?

Prvo sluţbo takoj po končani PF pri Verstovšku sem gotovo dobila zaradi ELSA in ostalih stvari, ki sem jih delala. Ko

je pogledal moj CV je rekel: «Ja zakaj pa vi še nimate sluţbe?» Sem se mu zdela kar malo preambiciozen kader za nekoga

ki bo sedaj «od jutra do sutra» pisal odškodninske zahtevke in vlagal toţbe v ESČP. Pa sem mu lepo razloţila, da si

ţelim nabrati čim več izkušenj za pravosodni izpit in za klasično civilno pravo je bila ta pisarna super. K temu, da sem



takoj dobila sluţbo v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, ki sem jo izbrala zaradi njene vodilne vloge na

področju gospodarskega prava, je zagotovo pripomogla moja izobrazba, dva LLM z dveh elitnih šol seveda pomagata.

Zagotovo so pomagale tudi ostale izkušnje v CV, saj ti dajo določene komparativne prednosti, predvsem se človek nauči

cele vrste veščin, ki ti jih ne da nobena šola. Vloge se ţe naučiš pisati, to je stvar obrti, kako pa preţiveti v nekem okolju,

kako dobro shajati s sodelavci, strankami, kako si izboriti svoje mesto, torej neko socialno samozavest, ti dajo pa samo

različne delovne izkušnje ţe v času študija.

4. Kar nekaj let ste bili aktivna članica in funkcionarka društva ELSA. Opravljali ste funkcijo

podpredsednice za marketing in bili tudi v mednarodnem odboru ELSA (t.i. International Board oz.

IB). Tu je potrebno omeniti, za tiste ki društva ELSA še ne poznajo tako dobro, da vsi člani

mednarodnega odbora živijo in delajo eno leto v Bruslju. Povejte nam, ste imeli veliko stika s

tamkajšnjimi pravnimi institucijami? Kakšno vlogo/ugled/mesto je imela ELSA v času ko ste bili vi v

mednarodnem odboru v teh institucijah?

Leto dni v Bruslju je bila izjemno dragocena izkušnja tudi z vidika stikov z raznimi institucijami

in podjetji. Naš blagajnik se je predvsem ukvarjal s Komisijo, ki je ELSA delno tudi financirala z

dotacijami. Naša podpredsednica za AA pa se je ukvarjala predvsem z vsem kar se tiče

Zdruţenih narodov, saj je v tistem času ELSA pošiljala vedno svojo delegacijo tudi na delovno

skupino za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča, pa na UNCITRAL in podobno.

Predvsem v Zdruţenih narodih in njenih agencijah je imela ELSA res velik ugled, saj so bili vsi

člani delegacij vedno zelo aktivni.

Sama sem se ukvarjala z odvetniškimi pisarnami v Bruslju, Londonu, Parizu in Amstedamu.

Konstantno sem bila v stiku z velikimi odvetniškimi in svetovalnimi druţbami, npr. Linklaters in

Allen&Overy v Bruslju, ki sta bila tudi glavna sponzorja ELSA House Training Week. V Londonu pa recimo s CMS,

PriceWaterhouse Coopers in Arthur Andersen (ki je potem z Enronom neslavno propadel, bil pa je največji sponzor

ELSA). Začeli smo sodelovanje z Delloitte. Takrat je bil drugi največji sponzor ELSA Clifford Chance in imeli smo več

izobraţevanj na njihovi akademiji v Amsterdamu.

«Predvsem v Zdruţenih narodih in njenih agencijah je imela ELSA res velik ugled, saj so bili vsi člani delegacij vedno zelo aktivni.»

Ker sem se ukvarjala s sponzorji sem morala imeti dober pregled tudi nad pravnimi multinacionalkami: kako so

rangirane, kdo bi nas lahko sponzoriral, kaj jim lahko ponudimo, katere so naše stične točke, kako jim to predstaviti,

kateri so bili zadnji najpomembnejši posli vsake od njih, vsak dan sem brala razne novice in delala razsikave. Pri tem se

moraš praktično naučiti vse o potencialnih in obstoječih sponzorjih; vse kontakte na pamet, pravilno izgovorjavo imen,

ker takšne majhne podrobnosti res štejejo. Če bi od nekoga nekaj rad je dobro vedeti: kakšni so ti ljudje, kako je treba z

Katja Peček

Alumni članica

ELSA Slovenija



njimi delati, kaj je bila zadnja korespondenca, dober "follow up"… če/ko jih tam "tenstaš" za sodelovanje, torej denar.

Če vse to izkusiš ţe pri 23. letih, potem se pri 28. letih na sestanku s komerkoli na tem svetu počutiš kot riba v vodi.

Pri celi stvari gre za trening, dobiš pa tudi podjetniško razmišljanje - temu rečejo Angleţi "commercial awareness"- ki ga

pravnik, ki se ukvarja z gospodarskim pravom preprosto mora imeti. Naučiš se tudi poslovnega obnašanja. Bila sem na

več konferencah mednarodnih odvetniških zdruţenj npr. sem prišla v Pariz ali pa Nürnberg sama in potem se moraš

tam predstaviti, se povezati z ljudmi, cel večer kramljati, pa jih vmes še prepričati za sestanek, jim dati malo

promocijskega materiala, povrh vsega pa moraš biti še simpatičen, vljuden, karizmatičen, ne osladen in ne preveč vsiljiv.

Ti krogi so še vedno večinski moški svet in je ţenski na trenutke lahko teţje v takih vlogah, ker moški se hitro

spoprijateljijo. Če karikram; ob enem bolj umazanem vicu priţgejo cigaro, se dregnejo pod ramo in si v igri. Kot ţenska

moraš paziti na to, da ostaneš dostojanstvena, da nisi vulgarna, da ne bi slučajno kdo dobil vtisa, da flirtaš, da nisi ne

moţača, ne lovača. To je kar umetnost! Pa veliko treme je treba premagati, ko se pojaviš na večerji z 200 ljudmi, kjer

nobenega ne poznaš in moraš za povrhu imeti pred temi ljudmi še govor.

«Pri celi stvari gre za trening, dobiš pa tudi podjetniško razmišljanje - temu rečejo Angleţi "commercial awareness"- ki ga pravnik, ki se ukvarja z

gospodarskim pravom preprosto mora imeti.»

Vendar, ko so mi nekaj let kasneje na MZZ na Bled Forumu dali za tri dni spremljati Črnogorskega zunanjega ministra z

delegacijo mi je vse to prišlo še kako prav, ker se nisem tam onesvestila od vsega, kar se je dogajalo od prve minute, ko

sem spoznala njihovega veleposlanika na letališču pa do zadnje, ko sem jih vse skupaj napakirala nazaj v avion.

Vsa takšna sodelovanja so enkratna in izjemno pozitivna izkušnja, ker se naučiš predstaviti stvari, se izpogajati, pride pa

tudi do kakšnih neprijetnih situacij iz katerih se moraš potem nekako znajti. To vse ti da tisto nujno samozavest za

uspešno poklicno pot. Najprej je bilo zelo teţko in si kot en jecljavček, potem pa postaneš ţe pravi profesionalec.

Neprecenljivo je to, da raznih teh začetniških napak ne narediš v prvi resni sluţbi in ti je ogromno prihranjeno in zato si

vsaj 1000 korakov pred ostalimi pripravniki, včasih celo pred kakim šefom.

5. Kakšne izkušnje pa ste vi pridobili z delom v mednarodnem odboru? Ste spoznali kakšno osebo, ki bi

vam lahko/vam je pomagala pri nadaljnji poklicni poti? Imate morda še zmeraj kakšno prominentno

osebo na LinkedIn ali FB?

Delo v mednarodnem odboru je povsem resna in odgovorna sluţba, vendar, še vedno si študent in tudi, če bi šlo vse

narobe ni «črnih pik» na CV-ju. Predvsem sem se naučila tiste vztrajnosti, ki mi je mogoče kdaj prej manjkala. Delali

smo po 14 do 16 ur na dan, moj rekord je bil 48ur neprekinjeno delo v pisarni, kar seveda zmoreš, ko si star 23 let, sedaj

mi kaj takega ne pade več na pamet. To, takrat, je bila res neverjetna motivacija, saj smo imeli v našem IB res velikoţeljo

dokazati, da smo najboljši, ker jasno vsak IB zase misli, da je legendaren, to je zgleda malo te pravniške samovšečnosti.



V IB sem se naučila vseh znanj, ki jih človek rabi za poklicno pot, ki niso ravno materialno pravo ~ od dela z ljudmi, do

pisanja raznih pogodb, priprave prezentacij, do dopisov, javnega nastopanja, razvijanja podjetniške ţilice, socialne

samozavesti, lobiranja, vodstvenih sposobnosti in še bi lahko naštevala. Tega veliko ljudi ne zna, ko pride v prvo sluţbo.

Pri čemer vse poteka v angleškem jeziku, tako, da sem se odlično dodatno naučila še angleško. ELSA je bila najboljša

poteza, kar sem jih lahko naredila po vpisu na PF, vredna vsake sekunde mojega časa. Vse začetniške napake narediš ţe

tukaj in tukaj ti je oproščeno, ker si študent in čeprav sam sebe jemlješ smrtno resno, imaš nekaj manevrskega prostora

za napake. Potem se to obrne in sedaj se ţe dolgo več ne jemljem tako resno, za napake pa praktično ni več prostora,

čeprav se te še vedno zgodijo, ker smo ljudje.

«ELSA je bila najboljša poteza, kar sem jih lahko naredila po vpisu na PF, vredna vsake sekunde mojega časa.»

Voditi zasedanje delovne skupine Sveta EU v Bruslju v času slovenskega predsedovanja je bilo točno tako kot voditi

mednarodno delavnico ELSA. Kregati se s Komisijo je bilo tako kot kregati se kakim predsednikom nacionalnega

predsedstva, ko si IB ali obratno. Značaji naroda ostajajo nespremenjeni ne glede na leta. Tako da, ko je bilo treba

lobirati v času predsedovanja EU za naše predloge, sem ţe vedela kako je treba koga zagrabiti in kje bodo pri kom

pomisleki. In potem je mnogo laţje dobiti soglasno podporo in uspeti z vsemi predlogi slovenskega predsedstva, pa so

pritiskali na nas iz Komisije in Sekretariata Sveta EU naj jih umaknemo, ker jim niso najbolj ustrezali. A mi smo

vztrajali, ker smo vedeli kaj delamo in zakaj je to za drţave članice pomembno. Z izkušnjami se takšnih pritiskov tudi

slučajno ne ustrašiš. Na koncu predsedovanja je prišla Komisija do mene in mi čestitala, da tako dobrega vodenja

zasedanj pa ţe dolgo niso videli. Seveda mi je laskalo.

«Voditi zasedanje delovne skupine Sveta EU v Bruslju v času slovenskega predsedovanja je bilo točno tako kot voditi mednarodno delavnico ELSA.

Kregati se s Komisijo je bilo tako kot kregati se kakim predsednikom nacionalnega predsedstva, ko si IB ali obratno.»

Človek ne dobi vodstvenih veščin ali pa veščin za lobiranje oz. se ne nauči pisati dopisov, zakonodaje ali prezentacij kar

«iz lufta». Praksa je edina stvar, ki šteje, torej "learning by doing", in to je največ, kar ti ELSA da in je t.i. "suhi trening".

Druga zelo pomembna stvar, ki sem se jo osebno naučila v času mojega mandata v IB je to, da je treba ţiveti in delati s

6 različnimi ljudmi iz različnih drţav in kultur, ki si jih nisi sam izbral. Z nekaterimi gre laţje, z drugimi teţje, predvsem

pa moraš imeti veliko tolerance in biti odprt za drugačnost. Moraš znati pa tudi ločiti osebno in sluţbeno. Mi smo se

lahko «na smrt» skregali na sestanku in se totalno ne strinjali, si očitali razno razne "sluţbene" zadeve in potem smo šli

lahko mirno na pivo in se pogovarjali in druţili povsem običajno. To je velika stvar, da zna človek sprejeti konstruktivno

kritiko, pa je ne vzeti osebno. To zelo pomaga za dobro počutje v vsaki sluţbi. To je nekaj kar moraš sam pri sebi

razčistiti, to ni odvisno od drugih ljudi.

«Človek ne dobi vodstvenih veščin ali pa veščin za lobiranje oz. se ne nauči pisati dopisov, zakonodaje ali prezentacij kar «iz lufta». Praksa je edina

stvar, ki šteje, torej "learning by doing", in to je največ, kar ti ELSA da in je t.i. "suhi trening".»



6. Glede na to, da imate veliko «ELSA izkušenj», je bila to za vas dobra investicija (gledano tako s

poklicnega kot osebnega vidika) vašega časa, truda itd.?

Vsekakor v ELSA srečaš veliko zanimivih ljudi, tudi takih, ki ti lahko pomagajo, tako v Sloveniji kot v tujini. Za

networking je ELSA najboljša.

Pomembni so tudi sodelavci s katerimi smo bili skupaj v ELSA, ki so sedaj na prominentnih pozicijah, tako v Sloveniji

kot v tujini. Drug drugega vedno lahko pokličemo, čeprav se ne druţimo več, zavest tistega časa, ki smo ga preţiveli

skupaj, ostane.

Kaj in kako pa narediš z ljudmi, ki jih uspeš spoznati ali v ELSA ali kje drugje ali pa jih tudi sploh ne poznaš pa bi bilo

fino, da bi jih, pa je odvisno čisto od vsakega posameznika. Preprosto potrkaš na njihova vrata in poveš kdo si in kaj bi

rad in če si pri tem iskren, verjameš v svojo idejo in s srcem pri stvari ti teţko kdo reče ne.

7. Delali in študirali ste v tujini - je bilo to le utrjevanje poti za bodoče življenje v tujini? Nedavno ste

odpotovali v Luxembourg. Ste odšli le na krajše potovanje ali boste tam morda tudi delali v kateri

izmed pomembnih pravnih institucij?

Haha, na to vprašanje pa ne znam odgovoriti. Ja, tujina je bila vedno moja ambicija in tako kot z vsemi cilji, je tudi s tem

tako, da potem, ko ga doseţeš se ti ne zdi več tako veličasten, ker si ţe tam in so vedno novi izzivi na obzorju. Trenutno

sem v Luxembourgu v kabinetu legendarnega profesorja Ilešiča, sedaj sodnika na Sodišču EU. Sem izjemno vesela in

počaščena, da mi je dal to moţnost in, da sem lahko tukaj pri vrelcu razvoja prava EU. Vzdušje je enkratno, super

sodelavci, sodnik Ilešič je najboljši šef, kar si jih človek lahko ţeli, predvsem pa je ne le absolutno vrhunski pravni um

ampak tudi velik človek. Moj prihod je bil dogovorjen ţe več kot leto nazaj. Tukaj bom zagotovo do meseca maja. Za

naprej se še nisem odločila, vsa vrata so odprta, to je tisto kar ti izobrazba pa vse mednarodne izkušnje potem dajo,

moţnost, da izbiraš in mogoče je to največ kar si človek ţeli, potem pa vsak sam izbere kot se mu zdi prav za njegovo

ţivljenje, ko ugotovi kako si ga ţeli ţiveti in kaj so njegove prioritete. Ni pravih in napačnih odgovorov. Pri vsakem

izzizvu je treba dati vse od sebe, treba je dati priloţnost novemu in potem bom videla kaj se odločim maja.

«…sodnik Ilešič je najboljši šef, kar si jih človek lahko ţeli, predvsem pa je ne le absolutno vrhunski pravni um ampak tudi velik človek.»



8. Imate morda za konec še kakšen nasvet za sedanjo generacijo študentov?

Vsakemu študentu priporočam naj več dela v praksi, karkoli, in manj sedi za knjigo, sama sem bila na primer tudi

hostesa za Mozart kroglice in opravljala razna tajniška opravila, prevajala sem in to še poleg ELSA, Pamfila (katerega

glavna urednica sem bila) in študija.

«So stvari, ki se jih ne da naučiti iz nobene knjige in če ima človek neskončno veliko časa in greje tisti stol dovolj dolgo, bo vsekakor dobro opravil izpit, če

ni nadpovprečno netalentiran za pravo.»

Največ vam bodo za prihodnost dale takšne izkušnje. Tudi v sluţbi se boste boljše znašli. Študirati je seveda treba in

seveda je vaţno, da človek izpite dobro opravi, to je conditio sine qua non, ampak naj bo učinkovito in skoncentrirano.

So stvari, ki se jih ne da naučiti iz nobene knjige in če ima človek neskončno veliko časa in greje tisti stol dovolj dolgo,

bo vsekakor dobro opravil izpit, če ni nadpovprečno netalentiran za pravo. Pomembno je početi tudi druge stvari in si

tudi tam nabirati kilometre. Res ostane za učenje manj časa, ampak sposobnost se kaţe v tem, da moraš nekaj narediti v

kratkem času in to dobro. Enako je potem v sluţbi. Ţivljenje niso samo knjige, tako kot ni samo sluţba ali ţur, je pa

kombinacija vsega nujna. Verjetno na faksu tudi ni bilo ţura, da bi ga zamudila. Včasih je tako še danes, ravno ta vikend

sem bila v Sloveniji, ker je imel moj dober prijatelj, eden najuspešnejših slovenskih odvetnikov, ţur za rojstni dan in sem

se domov prikotalila v zgodnjih jutranjih urah kot v študentskih časih, le rekuperacija sedaj traja bistveno dlje.

”Vloge se ţe naučiš pisati, to je stvar obrti, kako pa preţiveti v nekem okolju, kako dobro shajati s sodelavci, strankami, kako si izboriti svoje mesto,

torej neko socialno samozavest, ti dajo pa samo različne delovne izkušnje ţe v času študija.”

Pripravila: Petra Podgoršek

urednica



MEDNARODNI KOTIČEK

ELSA delegacija v WIPO, Stalni odbor za patentno pravo

Izmed ostalih mednarodnih ustanov ima ELSA poseben, opazovalski status tudi pri WIPO,

Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino. WIPO je specializirana agencija OZN, ki si

prizadeva za uravnoteţen in dostopen mednarodni sistem intelektualne lastnine, ustanovljena je

bila leta 1967 z mandatom svojih drţav članic, ki določajo njeno usmeritev in dejavnost, sestajajo

pa se na skupščini, odborih in delovnih skupinah. Za vodenje dela je zadolţen Sekretariat.

Delovno področje WIPO je predvsem: harmonizacija nacionalnih zakonodaj, zagotavljanje

storitev mednarodnim prijaviteljem za pravice industrijske pravice, izmenjava informacij,

zagotavljati pravno in tehnično pomoč drţavam v razvoju in drugim drţavam in olajševati

razreševanje sporov. WIPO ima svoj sedeţ v Ţenevi.

“ELSA ima poseben, opazovalski status tudi pri WIPO, Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino”

Tja sem se januarja 2010 skupaj s kolegi, člani ELSA iz Ukrajine, Litve in Nemčije, podal kot ELSA delegat na

zasedanje Stalnega odbora za patentno pravo. Tega sestavljajo predvsem predstavniki nacionalnih patentnih uradov, in

glede na mnoţičnost članstva v WIPO si lahko predstavljate ţivopisnost oprav in pojav uradnikov s celega sveta...

«Tja sem se januarja 2010 skupaj s kolegi, člani ELSA iz Ukrajine, Litve in Nemčije, podal kot ELSA delegat na zasedanje Stalnega odbora za

patentno pravo.»

Agenda zasedanja je poleg čisto proceduralnih zahtev vsebovala poročilo s prejšnjega zasedanja, odločitev o izdelavi

študije glede izjem in izključitev iz patentnega varstva, poročilo z nedavne konference o intelektualni lastnini ter

pomembne vsebinske razprave, kot so: privilegij zaupnosti med stranko in patentnim svetovalcem (kakšne so

podobnosti in razlike med nacionalnimi sistemi), tehnične rešitve za izboljšanje dostopa do patentnih informacij

(denimo zaradi dejstva, da so popolne patentne specifikacije objavljene in dosegljive le v majhnem številu drţav) ter

sistemi nasprotovanja patentnim prijavam (gre predvsem za inter partes postopke, ki se odvijajo pred patentnimi uradi,

ne sodišči). Na koncu je v razmislek in razpravo dala svoj predlog še Brazilija, in sicer o tem, koliko sploh drţave

izkoriščajo moţnost izjem in omejitev patentnega varstva zaradi javnega interesa.

Jernej Kosec

Nekdanji Predsednik

ELSA Slovenija 2010 in 2011



Člani ELSA kot opazovalske organizacije smo sedeli v zadnji vrsti - zanimivost, levo od nas so sedeli člani Free

Software Foundation Europe, desno pa predstavniki International Chambre of Commerce, torej nekako tako kot pes in

mačka:)

Glede ELSA delegacij je treba povedati, da je organizacija

potovanja in namestitve na delegatih samih. To lahko

predstavlja znatno finančno oviro, a je v skladu z načinom

delovanja ELSA, kjer se od članov pričakuje velika mera

samoorganiziranosti. Vendar pa mednarodni odbor (ELSA

International) zagotovi vsem delegatom priporočilno

pismo, v katerem poudarja pomembnost takega

udejstvovanja študentov in koristi za potencialne

sponzorje. Sam sem na ta način od odvetnikov Aleksandra

in Roka Čeferina pridobil sponzorstvo za kritje prevoznih

stroškov do Ţeneve, kjer pa sem spal pri druţinskih

prijateljih.

«mednarodni odbor (ELSA International) zagotovi vsem delegatom priporočilno pismo, v katerem poudarja pomembnost takega udejstvovanja študentov

in koristi za potencialne sponzorje»

Če, oziroma ko se boste tudi sami prijavili za ELSA delegacije v mednarodne ustanove s sedeţem v tujini, pa vam bo

kot članom ELSA prav prišla tudi Faceboook skupina ELSA Couchsurfing, kjer lahko izmenjujete sporočila o nastanitvi

pri ELSA članih predvsem po Evropi, včasih pa tudi na drugih koncih sveta.

Za ELSA delegacije spremljajte www.elsa.org ali se naročite na [email protected].

ČE ŢELITE OPLEMENITITI SVOJ ŠTUDIJ Z IZKUŠNJO V MEDNARODNI ORGANIZACIJI, SE PRIJAVITE

ZA DELEGACIJE! IN NE POZABITE, NA VOLJO SAMO ZA ČLANE ELSA ;)





A different experience with institutional relations in ELSA

As you might know ELSA has through the years gained a good name and reputation in the

international legal community. This has resulted in ELSA being given consultative status with

various United Nations bodies, which again have allowed many ELSA members to participate in

delegations participating at committee meetings within these UN bodies.

During my time in ELSA I had a different type of connection with one of the international

institutions ELSA has built a good cooperation with. As Vice President Academic Activities of

ELSA International in 2006/2007 I had the great pleasure to be in charge of organising the

ELSA Moot Court Competition on WTO Law (the EMC2).

“The EMC2 is the largest event organised by ELSA International, and has become a well-known moot court competition

worldwide, and is the only international moot court competition with the law of the World Trade Organisation as the topic.”

Being in charge of the organising of the competition meant that I was in charge of the organising committee, ensuring

that the logistics was in order, that our sponsors and supporters was given the exposure in accordance with the

agreements, and also cooperating with representatives from the WTO when it came to logistics and the academic part

of the competition. In short, the overall responsibility for the competition was mine to carry.

Even though international trade law was not part of my studies, it became necessary for me, as the head of the

organising committee, to have insight into the academic subjects of the competition. The WTO representatives were of

great help, giving me inputs and information about rules and regulations in WTO law, and also insight into how the

work and dynamics in the WTO was on a daily basis. The opportunity the organising of the competition gave me in

learning about international trade law and how the work was carried out was for me a great way to learn about a new

field of law, to work for ELSA, and by this benefit from ELSA’s good reputation and cooperation with international

institutions.

During the work with the competition and the cooperation with the WTO representatives I also gained something else,

something that can be very valuable in the working life as well as knowledge in law – a professional network. Many of

the representatives from WTO that was cooperating with ELSA with the EMC2 became persons I am in still in contact

with, persons I can rely on if needed in my daily work.

My approach to institutional relations was a bit different than from what most members can or will experience during

their time in ELSA. But even so, ELSA gives its members unique opportunities to learn more about international

institutions, opportunities other student organisations cannot offer in the same way. My advice would be to use these

opportunities, visit or cooperate with institutions and learn about them through active work in ELSA.

Halvor Lekven

VP AA

ELSA International 2006/2007



ELSA slovarček

STEP – Student Trainee Exchange Programme – Izmenjava študentskih študijskih praks, eno najbolj aktivnih

področij v zdruţenju ELSA, po zadnji mednarodni raziskavi pa glavni razlog, zakaj se študenti prava širom Evrope

včlanjujemo v zdruţenje ELSA.

STEP vizija – prispevati k pravni izobrazbi, pospeševati medsebojno razumevanje, vzpodbujati druţbeno

odgovornost, zagotavljati priloţnosti študentom prava in mladim pravnikom o drugih kulturah in pravnih sistemih v

duhu kritičnega dialoga, pomagati pridobivati profesionalna znanja in izkušnje.

[lahko tudi krajše: mednarodno sodelovanje, profesionalna rast in druţbena odgovornost]

STEP praksa – najmanj 2 tedna in najdlje 2 leti, po celi Evropi in tudi v ZDA, Kitajska, Dubaj.

STEP praktikant – študent prava ali mladi pravnik.

STEP delodajalec - katerikola organizacija, ki je kakorkoli povezana z nekim pravnim področjem, tipično so to

sodišča, odvetniške druţbe, različna ministrstva; poleg tega pa imamo primer praks v javnih ustanovah, svetovalnih

podjetjih, mednarodnih organizacijah, nevladnih organizacija in drugi. Primer: Motorola Nemčija, o.d. Giambrone

Italija, o.d. Sojka&Maciak Poljska, o.d. Butze Long Detroit ZDA, Svet Evrope Francija, o.d. Zafirov&Gospodinov

Bolgarija, fundacija FUNDECOR Španija, idr.

STEP mreža – 42 drţav, 220 univerz. Lokalna skupina poišče delodajalca in prakso, kjer delujemo po principu študenti

za študente.

STEP postopek prijave – (1) kontaktiraj in se včlani v lokalno skupino ELSA, prijavi se za STEP prakso in izpolni

prijavnico, (2) lokalna skupina preko ELSA mreţe pošlje tvojo prijavnico delodajalcu, (3) delodajalec izbere kandidata,

lokalna skupina te o izbiri obvesti.



STEP izkušnja – še vsak praktikant se je iz prakse vrnil zelo zadovoljen, za kaj več pa je potrebno kontaktirati

posamezne osebe ali lokalno skupino.

STEP žepnina – delodajalec ponavadi zagotovi praktikantu ţepnino, ki pokrije osnovne ţivljenjske stroške. Se

razlikuje od delodajalca do delodajalca, od drţave do drţave. Praksa je torej največkrat plačana. V primeru da ni, pa

načeloma lokalna skupina poskrbi za osnovne stvari.

STEP pomoč – lokalna skupina praktikantu pomaga pri iskanju nastanitve, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, pri

vključitvi v druţabno ţivljenje kraja in ostalih študentov

STEP novice – 2x na mesec izhajajo novice o novih praksah. Spremljaj jih na: www.elsa.org, www.elsa-

ljubljana.si,www.elsa-maribor.org ali na Facebook-u: ELSA Slovenija, ELSA Ljubljana, ELSA Maribor.

Več o STEP.u pa si lahko pogledate na:

http://www.elsa.org/traineeships.html

KONTAKTNI OSEBI: Maša Mihelj, VP STEP ELSA Ljubljana: [email protected]

Tine Venišnik, VP STEP ELSA Maribor: [email protected]

Pripravil: Matej Štrucl Rojko, VP STEP 2011/2012

(V prejšnji številki ELSALEX.a je prispevek o S&C pripravila Tanja Jolič, VP S&C ELSA Slovenija 2012).


http://www.elsa-ljubljana.si/

http://www.elsa-ljubljana.si/

http://www.elsa-maribor.org/

http://www.elsa.org/traineeships.html





ELSA kontakti

ELSA SLOVENIJA Ana Vouk, predsednica: [email protected] Nina Bezjak, SecGen: [email protected] Tanja Jolič, VP S&C: [email protected] Gasper Friškovec Iršič, VP AA: [email protected] Damjan Bonač, VP Marketing: [email protected]

FB: ELSA Slovenia

ELSA LJUBLJANA

Mirela Murtić, predsednica: [email protected]

Tea Globokar, SecGen: [email protected] Maja Orlič, blagajničarka: [email protected] Andraţ Glavač, VP AA: [email protected] Tanja Jolič, VP S&C: s&[email protected] Maša Mihelj,VPSTEP: [email protected] Damjan Bonač, VP Marketing: [email protected]

FB: ELSA Ljubljana

ELSA MARIBOR

Martina Vrečko, predsednica:[email protected] Nina Bezjak, SecGen: [email protected] Urška Mirt, blagajničarka: [email protected] Katra Kozinc, VP AA: [email protected] Nejc Skrt, VP S&C: [email protected] Tine Venišnik, VP STEP: [email protected]

FB: ELSA Maribor

UREDNIŠTVO ELSALEX: [email protected]









mailto:s%[email protected]










elsalex, št. 2 , l 2012

Documents

najveja prednost naega

vrhovno dravno toilstvo

okviru drutva elsa

dravni zbor rs

ustavno sodie rs

tevilne odvetnike pisarne

polje svoje delegacije

pravni horizont hkrati