ekoŠola - arnesssmbkmet2s/ekosola/dejavnosti_ekosole_v...olje, oljne posode, oljne krpe, biološki...

EKOŠOLA (Pregled dela ekošole v šolskem letu 2009/2010)

Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE

Maribor, junij 2010

NACIONALNI PROJEKT : Pregled dela ekošole v šolskem letu 2009/2010,

Biotehniška šola Maribor, Maribor 2010

2

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ................................................................................... 2

KAZALO SLIK ........................................................................................ 3

UVOD ................................................................................................. 4

1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE ................................................................... 5

1.1 CILJI DELOVANJA EKO PROGRAMSKEGA SVETA ...................................................................................... 5

2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV ............................... 6

2.1 KRATKOROČNI CILJI............................................................................................................................ 6

2.2 DOLGOROČNI CILJI .............................................................................................................................. 6

3 PROJEKTI .......................................................................................... 7

3.1 OHRANJANJE BIOTSKE PESTROSTI .......................................................................................................... 7

3.2 TUDI JAZ LAHKO POMAGAM (NATEČAJ REVŠČINA) ............................................................................... 10

3.3 UČINKOVITA RABA ENERGIJE V ŠOLI IN FLICK THE SWITCH ............................................................ 14

3.4 ZDRAVO ŢIVLJENJE .................................................................................................................................. 18

3.5 ZERO CO2 – AGENTI NIZKOOGLJIČNE DRUŢBE V AKCIJI (IUSES) ................................................. 22

4 ZBIRALNE AKCIJE ............................................................................... 28

4.1 LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ................................................................................................................. 28

4.2 ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA .............................................................................................................. 29

4.3 ZBIRANJE IZRABLJENIH TONERJEV IN KARTUŠ ................................................................................... 30

4.4 ZBIRANJE ZAMAŠKOV ZA ANŢETA, MIRA IN MAŠO ........................................................................... 31

5 DRUGE DEJAVNOSTI ............................................................................ 32

5.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE V EKOKVIZU – NATURA 2000 V DOMAČEM OKOLJU .................................... 32

5.2 DRŢAVNO TEKMOVANJE V EKOKVIZU – NATURA 2000 V DOMAČEM OKOLJU ................................. 33

5.3 SEJEM ALTERMED .................................................................................................................................. 36

5.4 MEDNARODNI DAN BOJA PROTI AIDSU .................................................................................................. 40

5.5 OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU ................................................................................................. 45

5.6 LIKOVNI NATEČAJ ..................................................................................................................................... 53

5.7 PREOBRAZBA UČILNICE ZA HORTIKULTURO ........................................................................................... 54

5.8 POTRDITEV EKOZASTAVE .............................................................................................................. 59



3

KAZALO SLIK

Slika 1: Herbarij kot učni pripomoček. ............................................................. 8

Slika 2: Mokrišče - Škocjanski zatok (utrinek iz razstave). ..................................... 9

Slika 3: "Tudi jaz lahko pomagam" - priznanje za Jasmino Šrajner. .......................... 10

Slika 4: Revščina - delavčev vsakdan. ........................................................... 12

Slika 5: Humanitarna akcija "Tudi jaz lahko pomagam" na sejmu ALTERMED. ............... 13

Slika 6: Udeleţenci kviza URE v Velenju. ........................................................ 14

Slika 7: Harmonikaši Šolskega centra Velenje. .................................................. 15

Slika 8: Saša ob merjenju osvetlitve z lux metrom. ............................................ 16

Slika 9: Na sejmu ALTERMED smo ponujali tudi zdravo hrano in pijačo. ..................... 18

Slika 10: 10. Praznik ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru. .......................... 19

Slika 11: Ponudba ekoloških kmetij. .............................................................. 20

Slika 12: Dijaki med ogledom ekološke trţnice. ................................................. 20

Slika 13: EnergaP se je predstavil z učinkovito rabo energije. ................................ 23

Slika 14: Podjetje Enersis d.o.o. je predstavilo uporabo sončnih celic. ....................... 24

Slika 15: Podjetje Snaga d.o.o. je predstavilo pomen in načine ločenega zbiranja odpadkov.25

Slika 16: Hibridno vozilo Honda. .................................................................. 25

Slika 17: Sončna elektrarna ţe dela. ............................................................ 26

Slika 18: Obiskovalci so z zanimanjem poslušali predstavitev agentke Helene o virih energije.

...................................................................................................... 26

Slika 19: Rdeči noski. ............................................................................. 30

Slika 20: Zbiranje zamaškov. ..................................................................... 31

Slika 21: Tekmovalci BTŠ Maribor na drţavnem tekmovanju v Kamniku. ...................... 33

Slika 22: Plakat na temo DRAVA. ................................................................ 34

Slika 23: Mesto Kamnik s ptičje perspektive. ................................................... 35

Slika 24: Revščina - osrednja tema naše predstavitve na sejmu ALTERMED. ................ 36

Slika 25: Izdelava EKO drevesa iz odpadnih plastenk. ......................................... 37

Slika 26: Izdelava roţic iz škatel za jajca. ..................................................... 37

Slika 27: Obiskovalcem smo ponudili domače in šolske izdelke. ................................ 38

Slika 28: Pripenjanje rdečih pentlj. .............................................................. 40

Slika 29: Dijaki s ponosom nosijo pentlje. ....................................................... 41

Slika 30: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak. ............................................ 44

Slika 31: Zbirno mesto. ........................................................................... 46

Slika 32: Čiščenje Kalvarije. ...................................................................... 47

Slika 33: Čiščenje Račjega dvora. ................................................................ 48

Slika 34: Čiščenje Mestnega hriba. .............................................................. 48

Slika 35: Zasluţen odmor. ......................................................................... 49

Slika 36: Smeti so pobrane. ...................................................................... 50

Slika 37: Ţal so bile med smetmi tudi injekcijske igle. ......................................... 51

Slika 38: Veselje ob uspeli akciji. ................................................................ 51

Slika 39: Sneţna idila ob boţičnem času. ........................................................ 53

Slika 40: Zamaški so lahko zelo uporaben material. ............................................ 54

Slika 41: Izdelovanje roţic in sneţnih kep. ...................................................... 54

Slika 42: V učilnici lahko ustvariš tudi travnik. ................................................. 55

Slika 43: Vrtnica. .................................................................................. 56

Slika 44: Pomladno sonce obdano z belimi oblački. .............................................. 56

Slika 45: Srček za Valentinovo. .................................................................. 57

Slika 46: Končni izgled učilnice.................................................................... 58



4

UVOD

V tem šolskem letu smo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnih ciljev, ki smo si

jih zastavili ţe v prejšnjem letu, kakor tudi ciljev, ki smo si jih zastavili letos.

Zasnovali smo letni okoljevarstveni načrt šole in oblikovali ekoprogramski svet

šole. Informiramo in osveščamo oţjo in širšo okolico o aktualnih ekoloških

problemih ter z zgledom pozitivno vplivamo na ostale.

Letos smo se odločili, da se lotimo manjšega števila projektov, in te izpeljemo še

bolj kvalitetno kot smo to delali v prejšnjih letih. Projekti so bili po mojem mnenju

dobro izpeljani, kar dokazuje tudi potrditev ekozastave.

Naloge, ki se jih lotevamo v okviru EKOŠOLE so vedno teţje, saj se je potrebno

vsako leto še dodatno potrjevati, hkrati pa ne ponavljati. Verjamem, da nam skupaj

kar dobro uspeva.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo potrdili ekozastavo. Upam, da

bomo v naslednjem šolskem letu, ki je hkrati jubilejno peto, uspešno nadaljevali

zastavljeno delo in da bomo stvari, ki so bile zadnja leta slabše izvedene, drugo

leto popravili in izpeljali boljše.

Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na www.bts.si pod znakom EKOŠOLE.

Še enkrat hvala vsem!

http://www.bts.si/



5

1 EKOPROGRAMSKI SVET ŠOLE

Ekoprogramski svet Biotehniške šole Maribor sestavljajo:

Ravnatelj: Anton Krajnc

Koordinator: Simon Gračner

Strokovna sodelavka: Helena Slivnjak Ramuta

Strokovna sodelavka: Amadeja Stubičar

Tehnični sodelavec: Ivan Horvat

Predstavnica dijakov: Mitja Lešnik

1.1 Cilji delovanja EKO programskega sveta

skrb za varstvo okolja

zdrav način ţivljenja

urejenost šole, njene okolice in mesta

podrobnejša obravnava pomembnejših okoljskih tem

dvig ekološke zavesti na šoli in v okolici



6

2 NAČRTOVANJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV

2.1 KRATKOROČNI CILJI

ekološko osveščanje,

analiza stanja šolskega okolja,

skrb za urejenost šole in njene okolice (čistilna akcija), sodelovanje v akciji

Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17.4. 2010,

ločeno zbiranje odpadkov (papir, umetne mase, kovine, tonerji, kartuše,

olje, oljne posode, oljne krpe, biološki odpadki, plastenke),

predstavitev pomembnih svetovnih dnevov (svetovni dan zemlje, voda,

mokrišč, dan boja proti aidsu,...),

predstavitev ekoloških problemov v šolski avli, spletni strani, strokovnih

revijah,

sodelovanje v projektu Zero CO2 agenti,

sodelovanje v projektu Učinkovita raba energije v šoli,

sodelovanje v projektu Tudi jaz lahko pomagam (natečaj Revščina),

sodelovanje v projektih Zdravo ţivljenje in Ohranjanje biotske pestrosti,

sodelovanje na sejmu ALTERMED, ekokvizu, likovnem natečaju, zbiranje

odpadnih zamaškov v dobrodelne namene.

2.2 DOLGOROČNI CILJI

načrtno obravnavanje vseh okoljskih sklopov,

spodbujanje dijakov k raziskovanju,

razvijanje odgovornega odnosa do okolja in narave,

spodbujanje dijakov, učiteljev, staršev in drugih k zdravemu načinu

ţivljenja,

obravnavanje ekoloških vsebin pri pouku,

skrb dijakov za urejenost šole in njene okolice,

strokovno sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami, lokalno

skupnostjo.



7

3 PROJEKTI

3.1 Ohranjanje biotske pestrosti

Spremljanje in varovanje biotske pestrosti (gozd, slovenska krajina -

praktično izvajanje)

Biotska pestrost narave nam ponuja čudeţen vir znanja, prostor za preprosto,

zdravo učenje. Ţal se v modernem ţivljenju vse bolj oddaljujemo od narave in

vsemu kar je povezano z okoljem, ki nas obdaja. Še se lahko potrudimo.

Omogočimo otrokom, da začutijo naravo okoli sebe, da spoznajo okolje, rastline,

ţivali, gozdove, potoke…vso pestrost veličastne narave. Svet narave je prostor za

raziskovanje, učenje, krepitev samozaupanja in osupljiva odkritja.

Otroke lahko poveţemo z naravo na preprost in enostaven način: PELJIMO JIH V

NARAVO. Naj učilnico zamenja narava pa naj bo to le dvorišče šole, bliţnji

travnik, gozd, potok, mlaka…Raziskujte, fotografirajte, odkrivajte…

Skozi učni načrt, lahko učilnico pri doseganju marsikaterega učnega cilja zamenja

narava. V naravi ustvarimo vznemirljivo in koristno okolje – vznemirljive

pustolovščine in osupljiva odkritja.

Zagotovimo otrokom, da jim bo narava predstavljala bogat vir znanja, za

preučevanje raznolikosti ţivljenja. Če bodo otroci dobili priloţnost, bodo v naravi

odkrivali čudeţne in vznemirljive reči. (Mirjana Mori)

V zgornjih odstavkih ste lahko prebrali bistvo tega projekta. Zgornje besede so

tudi nas prepričale, da se vključimo v ta projekt. Odločitev seveda ni bila teţka,

saj ţe vrsto let na šoli prakticiramo takšne ideje. Predvsem pri programih

vrtnarski tehnik, hortikulturni tehnik in cvetličar se te teme močno prepletajo z

učno vsebino, ki jo dijaki poslušajo. Za cilj smo si zadali, da dijaki podrobneje

spoznajo pomen biotske pestrosti tako za ljudi kot za ostala ţiva bitja. Biotsko

pestrost smo spoznavali v šolskem parku in v Mariborskem mestnem parku. Pri

biologiji pa so dijaki programa naravovarstveni tehnik govorili in raziskovali na

temo mokrišča in njihov pomen za ţivalski in rastlinski svet.

Projekt smo izvajali pri različnih predmetih in modulih (Osnove krajinarstva,

Krajinsko vrtnarstvo, Okrasne zelnate rastline, Trajnostni razvoj, Varovanje

okolja z osnovami trajnostnega razvoja, Biologiji in Ekosistemih in

ekoremediacijah). Pri pouku je tekla beseda o pomenu in načinih ohranjanja

biotske raznovrstnosti. Glavnina projekta je tekla pod mentorstvom profesorice

Helene Slivnjak Ramuta, ki je z dijaki obiskovala šolski in mestni park, kjer so

spoznavali drevesne in grmovne vrste. Ob ogledih so nabirali rastlinski material iz

katerega so dijaki izdelali poučne herbarije.



8

Slika 1: Herbarij kot učni pripomoček.

Na šoli so pripravili tudi razstavo herbarijev. Na svetovni dan mokrišč so dijaki

programa naravovarstveni tehnik razmišljali o tem kako pomembna so mokrišča. V

okviru projektnega dela so dijaki spoznavali posamezna mokrišča, ki jih najdemo v

Sloveniji. Podrobneje so predstavili Sečoveljske soline, Cerkniško jezero,

Škocjanske jame, Murine mrtvice, Lovrenška jezera idr.



9

Slika 2: Mokrišče - Škocjanski zatok (utrinek iz razstave).

Tema projekta je tako široka in raznolika, da bomo z delom nadaljevali tudi v

naslednjem šolskem letu. Za opravljeno delo se zahvaljujem koordinatorki

projekta Heleni Slivnjak Ramuta, zahvaljujem pa se tudi Tatjani Đurasovič, ki je z

dijaki raziskovala mokrišča.

Več fotografij o pripravi razstave herbarijev si lahko ogledate v

FOTOGALERIJI.

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Tatjana Đurasovič

Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka.

http://www.bts.si/slika.php?pid=163



10

3.2 Tudi jaz lahko pomagam (natečaj revščina)

Odprava revščine sodi med ključne teme strategije izobraţevanja za trajnostni

razvoj. EU pa je leto 2010 razglasila za leto boja proti revščini in socialni

izključenosti. V okviru programa Ekošola kot način ţivljenja v letošnjem šolskem

letu posebno pozornost posvečamo ustvarjalnim in inovativnim pristopom pri

prepoznavanju in pomoči pri odpravljanju revščine. Zato je bil razpisan nagradni

natečaj z naslovom

»TUDI JAZ LAHKO POMAGAM«

Z nagradnim natečajem smo ţeleli pri učencih in dijakih spodbujati razmišljanje o

problemih, ki jih prinaša revščina in vas povabiti, da s svojimi izvirnimi idejami,

izdelki ali konkretnimi aktivnostmi na svoj način prispevate k razreševanju

revščine.

Da dijaki opaţajo revščino tudi pri nas je razvidno iz njihovih literarnih stvaritev.

Esej Jasmina Šrajner iz 4.B z naslovom Revščina je dobil tudi priznanje v okviru

natečaja.

Slika 3: "Tudi jaz lahko pomagam" - priznanje za Jasmino Šrajner.



11

V nadaljevanju si lahko preberete nagrajeni esej.

REVŠČINA

Sprehajaš se po ozki ulici, okrog tebe so visoke sive stavbe, greš skozi mesto,

obdajajo te svetle, sijoče izloţbe, zreš skozi okna, ter opazuješ ljudi, ki kupujejo

stvari, nekateri celo tiste, ki jih sploh ne potrebujejo, vsi pa se smehljajo. Sedijo

v kavarni in uţivajo ob dobrotah, ki so si jih privoščili. Greš dalje srečaš otroka, ki

ima na sebi raztrgane copate, umazana oblačila, ampak to ni tisto, kar te moti na

tem otroku. Spomniš se otrok, ki si jih srečal prej, oči so jim ţarele, bili so veseli,

srečni, ta otrok pa ima obraz ţalosten in zaskrbljen, njegove oči so prazne in

lačne, ujet je v svet ţalosti in trpljenja. Ljudje, ki hodijo mimo, ga sploh ne

opazijo, podaš mu roko in ponudiš pomoč, pomagaš lahko ţe z drobnim nasmehom,

vrneš mu upanje, da je svet lep. Zanj lahko zbereš oblačila, ki jih ne boš nikoli več

oblekel, mu ponudiš svoje prijateljstvo, spodbudiš še svoje prijatelje, ker nikoli ne

veš, kdaj mu boš sam postal podoben. Pomagaj šibkejšim, ker s tem pomagaš sebi.

Jasmina Šrajner, 4.B

Kako so o revščini razmišljali Ingo Ribič, Kim Barta, Janja Viltuţnik, Davorin

Horvat, Anka Greif, Katja Zgoznik, Milena Klinc in Tamara Zver si lahko preberete

na spletni strani www.bts.si pod znakom EKOŠOLA.

http://www.bts.si/



12

Slika 4: Revščina - delavčev vsakdan.

Ta projekt je imel skupaj s sejmom Altermed tudi dobrodelno noto. Ekošole, ki

smo sodelovale na sejmu ALTERMED smo se lahko vključile v humanitarno akcijo

Tudi jaz lahko pomagam, ki jo je nacionalna EKOŠOLA pripravila v sodelovanju

z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste-Polje. V času sejma so

lahko obiskovalci oddali prostovoljni prispevek na informacijskem pultu slovenskih

ekošol ali na stojnicah posameznih EKOŠOL. V zahvalo za prispevek so obiskovalci

prejeli simbolično darilo. Zbran denar bo ZPMS Ljubljana Moste-Polje namenila za

letovanje otrok iz socialno šibkih druţin.



13

Obiskovalcem smo se zahvalili tudi na ta način, da smo na darilo dodali posvetilo, ki

jim je, upam, vsaj malo polepšalo dan.

Slika 5: Humanitarna akcija "Tudi jaz lahko pomagam" na sejmu ALTERMED.

- Ţivljenje je kot mavrica. Da nastane lepa mavrica pa so potrebni sonce,

oblaki in deţ.

- Hvaleţnost je notranja svetloba, s katero lahko osvetlimo svojo dušo. Bolj,

ko smo hvaleţni, več svetlobe izkusimo in bolj jo izţarevamo v svet.

- Zahvala poraja ljubezen. Je razumevanje, da vas ima nekdo rad, da nam iz

obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo.

Fotografije: Simon Gračner

Slika: Nejc Kren, 1.d

Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE.



14

3.3 Učinkovita raba energije v šoli in Flick the Switch

Uvajanje energetskega knjigovodstva

V okviru projekta Učinkovita raba energije v šoli je nacionalna EKOŠOLA v

sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) v šolskem letu 2008/2009 začela z

izvajanjem energetskega knjigovodstva v šole. To leto smo se projektu pridruţili

tudi mi. S tem projektom smo nadaljevali tudi v šolskem letu 2009/2010. Na ta

način delamo korak naprej pri varčevanju z električno energijo, gorivom in vodo.

Med šolskim letom smo poskrbeli za ukrepe učinkovite rabe energije in s

tem zniţali izdatke za energijo.

S tem projektom je šolam poleg vzgojno-izobraţevalnih vsebin ponujen povsem

konkreten pripomoček, na osnovi katerega bomo po eni strani sami pripomogli k

manjši porabi, po drugi pa k manjšemu obremenjevanju okolja.

V tem šolskem letu smo začeli projekt z URE kvizom, ki so ga izvedli na MIC-u

v Velenju, 23. septembra 2009. Tema je bila zelo aktualna in za sam projekt

povsem razumljiva - Učinkovita raba energije. Kviza so se udeleţili Gregor Goričan

in Jernej Wurcer (oba 1.a) ter Sandi Pajek (2.a PTI).

Slika 6: Udeleţenci kviza URE v Velenju.



15

Prikazali so veliko znanja s področja obnovljivih virov energije in varčevanja z

energijo. Vsem trem čestitam za dober nastop. Mislim, da jim bo pridobljeno

znanje prišlo še kako prav tako v šoli kot doma, saj brez varčevanja z energijo ne

bo več šlo.

Ob koncu kviza so izvedli kulturni program v katerem so nastopili harmonikaši

Šolskega centra Velenje.

Slika 7: Harmonikaši Šolskega centra Velenje.

Po koncu kulturnega programa so razglasili zmagovalce kviza. V kategoriji osnovnih

šol so zmagali učenci OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu, v kategoriji srednjih šol pa

dijaki Gimnazije Celje Center.

Če bi se tudi drugi radi kaj naučili na to temo, si lahko gradivo pridobite na

spodnjem naslovu.

http://ekosola.si/images/stories/datoteke/Prirocnik_URE_v_soli.pdf

Kviz je bil le ena izmed aktivnosti, ki smo jih izvedli v okviru projekta v tem

šolskem letu. Skozi šolsko leto se je teh aktivnosti kar nabralo. Vsi skupaj seveda

upamo, da so bile koristne, kar pa bomo lahko ugotavljali še v naslednjih letih.

http://ekosola.si/images/stories/datoteke/Prirocnik_URE_v_soli.pdf



16

Torej kaj vse smo delali:

1. Uvedli smo energetsko knjigovodstvo. To pomeni, da vse račune, ki jih dobimo

za elektriko, vodo in ogrevanje skrbno beleţimo v program, ki je bil narejen ravno

za namen vodenja porabe energije. S pomočjo programa "Energetsko

knjigovodstvo" smo dosegli, da sedaj vse porabnike energije vodimo ločeno, kar

dosedaj ni bila praksa. Šolsko posestvo je namreč razdeljeno na 13 odvzemnih

mest. Ugotavljanje porabe in izračunavanje stroškov je zato sedaj veliko bolj

natančno.

2. Deţurni dijaki oz. energetski detektivi po koncu odmorov zaprejo vsa okna po

hodnikih in WC, zaradi česar je sedaj veliko manj pripomb dijakov, da je na

hodnikih mrzlo. Ugašajo tudi luči, ko niso več potrebne. Tudi po večini razredov je

sedaj praksa, da zračimo krajši čas in večkrat.

3. Z lx - metrom smo izmerili osvetlitev v vseh prostorih šole. Rezultati so v

povprečju tako zjutraj kot opoldan v mejah določenega, razen v štirih učilnicah.

Meritve smo opravili na petih delih vsakega prostora. Če bi rezultate dobljene ob

oknu črtali, bi se stanje osvetljenosti krepko zmanjšalo, saj bi bilo potem

potrebno kar v 13 učilnicah od 21 priţigati luči tudi opoldan, kar kaţe nato, da so

prostori zelo slabo naravno osvetljeni. Ob stenah je krepko premalo osvetljeno.

Slika 8: Saša ob merjenju osvetlitve z lux metrom.



17

4. V vseh prostorih šole smo naredili popis električnih porabnikov, da smo dobili

natančnejšo sliko o tem koliko porabimo energije v posameznih prostorih.

5. Dijake smo vseskozi opozarjali, da naj ugasnejo luči, ko odidejo iz razreda.

Rezultati se ţe kaţejo, vseeno pa je dijake še vedno potrebno opozarjati.

6. V okviru interesnih dejavnosti so dijaki izdelali nalepke za ugašanje luči in

zapiranje vode. Kot kaţe so bile dijakom "zelo všeč" saj so hitro izginile.

7. Med dijaki smo opravili anketo o varčevanju. Rezultati so bili kar nekoliko

porazni, saj je kar 50% dijakov odgovorilo, da še ne varčujejo z energijo in da tudi

še ne načrtujejo. To izjavo so podkrepili tudi s tem, da so odgovorili, da doma oni

najmanj varčujejo. Tudi ostali odgovori so bili zelo zanimivi, tako da bomo drugo

leto delali ravno na tem, da jih prepričamo, da je varčevanje nujno.

8. Opravili smo anketo Flick the Switch, ankete smo poslali na Nacionalno

koordinacijo.

9. Pri strokovnih modulih in fiziki smo veliko govorili o pomenu učinkovite rabe

energije in obnovljivih virov energije ter o načinih učinkovite rabe energije.

Skupaj z dijaki smo ugotovili, da veliko stvari ţe delajo tudi doma.

10. Na šoli smo izvedli šolsko tekmovanje o URE. Ob branju gradiva so dijaki

izvedeli veliko novega o tej temi.

11. S tremi dijaki smo se udeleţili drţavnega tekmovanja iz URE v Velenju.

Poročilo iz tekmovanja ste si lahko prebrali ţe na začetku.

Ob koncu šolskega leta bi se rad zahvalil vsem, ki ste se trudili, da bi na šoli in

doma porabili čim manj energije. Še posebej pa se za pomoč pri projektu

zahvaljujem Ivanu Horvatu, Moniki Rubin, Romani Šuman in Bojanu Pivcu.


Vodje projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE in Ivan Horvat ter Monika

Rubin, tehnična sodelavca.



18

3.4 Zdravo ţivljenje

Ker je naše zdravje na prvem mestu, smo se odločili, da tudi v tem šolskem letu

nadaljujemo s projektom Zdravo ţivljenje. V tem šolskem letu smo dali poudarek

osveščanju dijakov o pomenu zdrave in redne prehrane, pomenu polnovrednega

obroka za razvoj mladoletnika, spoznavanju tehnologije ekološko pridelane hrane

in prednostim ekološko pridelane hrane za posameznika in druţbo.

Projekt smo uresničevali s pogovori, anketo, ogledom ekološke trţnice in na sejmu

ALTERMED.

Projekt je zastavila profesorica Helena Slivnjak Ramuta. Ţe v jesenskem času se

je z dijaki udeleţila 10. praznika ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru. Kaj

vse so si lahko ogledali in tudi poskusili, si lahko preberete v spodnjem poročilu.

Cilje projekta smo uresničevali tudi med samim poukom. O ekološki pridelavi in

hrani smo namenili veliko časa pri predmetu zelenjadarstvo in pri modulih Varstvo

rastlin ter Trajnostni razvoj. Pogovor pa ni tekel samo o ekološko pridelani hrani in

o njenih prednostih, ampak tudi o tem kakšna je razlika med njo in hrano pridelano

na integriran način ali konvecionalen način. Tako za dijake kot za nas je predvsem

pomembno, da poznamo razlike med njimi in se na podlagi dejstev odločimo, kaj je

boljše in za naš organizem koristnejše.

Na zdravo prehrano smo opozorili tudi na sejmu ALTERMED, kjer smo

obiskovalcem ponudili domač kruh in sok ter jabolka, jabolčne krhlje in jabolčni

sok pridelane na integriran način.

Slika 9: Na sejmu ALTERMED smo ponujali tudi zdravo hrano in pijačo.



19

Ob koncu šolskega leta pa bomo izvedli tudi anketo o prehrambenih navadah

dijakov, o tem kako pogostokrat posegajo po ekološko pridelani hrani, ali tudi doma

pridelujejo ekološko hrano in kako so zadovoljni s ponudbo hrane v menzi.

OBISK 10. PRAZNIKA EKOLOŠKIH KMETIJ NA GLAVNEM TRGU V

MARIBORU

Pouk na Biotehniški šoli Maribor ne poteka le v učilnicah in na šolskem posestvu,

ampak tudi zunaj šolskih prostorov. Kot sodobna šola imamo tudi sodobne oblike

pouka. Izvajamo ga v obliki ogledov in demonstracij. Tako so si dijaki programov:

kmetijsko podjetniški tehnik, hortikulturni tehnik, vrtnarski tehnik in cvetličar na

ekološki trţnici na Glavnem trgu v Mariboru - v petek, 18. 9. 2009 - v okviru 10.

praznika ekoloških kmetij ogledali ponudbo pridelovalcev ekoloških pridelkov in

izdelkov.

Slika 10: 10. Praznik ekoloških kmetij na Glavnem trgu v Mariboru.



20

Ekološki pridelovalci so nam posredovali neposredne informacije o pridelavi,

ponudbi,

Slika 11: Ponudba ekoloških kmetij.

označevanju in kontroli ekoloških pridelkov in ţivil.

Ti so z nami z veseljem pokramljali, dijaki pa so lahko ekološka ţivila in pridelke

tudi poskusili.

Slika 12: Dijaki med ogledom ekološke trţnice.



21

Bilo se je prijetno druţiti s pridelovalci Zdruţenja za ekološko kmetovanje

severovzhodne Slovenije.

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta

Vodja projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka



22

3.5 ZERO CO2 – Agenti nizkoogljične druţbe v akciji (IUSES)

Trajanje projekta: od junija 2009 do junija 2010

Z aktivnostmi pri projektu ZERO CO2 AGENTI smo nadaljevali ţe med

počitnicami, saj so bili dijaki agenti v začetku julija na taboru ob Kolpi, v avgustu

pa smo se ţe pripravljali na prireditev, ki smo jo izvedli 21.9. 2009 na Trgu

svobode. Na prireditvi oziroma "Solarnem showu" smo skupaj s partnerji

predstavili načine kako zmanjšati izpuste CO2 v ozračje. Kako je bilo si lahko

preberete v spodnjih vrsticah. Mimogrede, komisija je ocenila prireditev kot zelo

zanimivo in poučno. Uvrstili so jo med tri najboljše prireditve, ki smo jih pripravile

sodelujoče šole.

S to prireditvijo seveda ni bilo konec naših aktivnosti v okviru projekta. V

nadaljevanju šolskega leta smo poskušali dvigniti zavest dijakov in zaposlenih na

šoli, o pomenu ugašanja luči, zapiranja vode in pravilnega zračenja prostorov.

Dijaki agenti pa so za konec projekta posneli film z naslovom Ugašaj luči in

privarčeval boš. S filmom so agenti hoteli vsem sporočiti, da lahko ţe z ugašanjem

luči in menjavo starih ţarnic z varčnimi privarčujemo do 30% energije.

Kljub temu, da je projekt uradno pri koncu, verjamem, da bomo z določenimi

aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.

Še več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.bts.si pod znakom

EKOŠOLA kot način ţivljenja. Na tej strani boste dobili tudi veliko koristnih

informacij s področja uporabe sončne energije, daljinskega sistema ogrevanja na

lesno biomaso in povezave do podjetij, ki pokrivajo področje obnovljivih virov

energije in učinkovite rabe energije. Ob tem bi se zahvalil vsem podjetjem, ki so

nam priskočili na pomoč in, ki so bili pripravljeni sodelovati na prireditvi.

Za konec poročila pa še razmišljanje agentke Saše o taboru in prireditvi…

Kako je bilo na taboru in zakaj je pomembno, da smo ZERO CO2 AGENTI nam je

zaupala agentka Saša Klajnšek:

Na Kolpi je bilo super, saj smo sklenili nova prijateljstva, se zelo zabavali in se

naučili veliko zanimivega ter uporabnega... recimo kako pripraviti solarni show,

nastop pred javnostjo, nasploh vse priprave, ki spadajo k temu. Da smo postali

»CO2 AGENTI« je zelo pomembno, saj mi je pomagalo do razumevanja velikega

problema, zaradi prevelikega izpusta emisij v zrak. Pred taborom niti pomislila

nisem, da je to tako velik problem!

http://www.bts.si/



23

V Solarni show smo vloţili veliko truda in prostega časa. S skupnimi močmi smo

sestavili načrte, kako bomo to izpeljali in kot smo si zamislili je tako tudi nastal

prav naš solarni show. Mislim da smo s tam showom vsaj majhni peščici ljudi dali

misliti da se splača malo potruditi in zmanjšati izpust emisij v zrak.

… ter kratko poročilo o prireditvi.

PROJEKT ZERO CO2 AGENTI

Cel mesec september so se na šoli spraševali, le kdo so ti CO2 agenti in kaj delajo.

Končno pa je le prišel 21. september, ki je razkril odgovore na vsa vprašanja.

Izkazalo se je, da smo CO2 agenti vsi, ki damo vsaj nekaj na okolje oziroma se

trudimo zmanjšati izpuste CO2 v zrak.

Prireditev je potekala na Trgu svobode, kjer smo skupaj s partnerji predstavili

načine kako zmanjšati izpuste CO2. Prireditev sta odprla ravnatelj Anton Krajnc in

podţupan Milan Mikl.

Na prireditvi so se predstavila podjetja in agencije s področja učinkovite rabe

energije (EnergaP, LEA Pomurje in Obrtna zbornica Maribor),

Slika 13: EnergaP se je predstavil z učinkovito rabo energije.



24

obnovljivih virov energije (biomasa in peči na biomaso - Zavod za gozdove Maribor

in WVterm, sončna energija - Enersis d.o.o. in SERŠ Maribor, geotermalna

energija - Ocean Orchids),

Slika 14: Podjetje Enersis d.o.o. je predstavilo uporabo sončnih celic.



25

gradnje ekoloških in pasivnih hiš (Marles hiše Maribor d.o.o.), ločevanja odpadkov

(Snaga d.o.o.)

Slika 15: Podjetje Snaga d.o.o. je predstavilo pomen in načine ločenega zbiranja

odpadkov.

in okolju prijaznih vozil - hibridno vozilo (Autocommerce d.o.o. - Honda).

Slika 16: Hibridno vozilo Honda.



26

Dijaki agenti so postavili sončno elektrarno.

Slika 17: Sončna elektrarna ţe dela.

Poskrbeli pa so tudi za zanimiv spremljevalni program (glasbene in plesne točke,

skeč).

Prireditve so se udeleţili številni mimoidoči, pa tudi nekaj otrok in dijakov.

Slika 18: Obiskovalci so z zanimanjem poslušali predstavitev agentke Helene o virih

energije.



27

Vsi skupaj seveda upamo, da bo takšnih prireditev v prihodnje še več, saj je

skrajni čas, da vsak izmed nas naredi korak naprej pri varovanju okolja. Ob tej

priloţnosti bi se rad zahvalil Slovenskemu e-forumu, ki je "krivec", da smo izvedli

to prireditev.


Vodja projekta: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE in dijaki agenti Helena

Purg, Saša Klajnšek, Jasmina Šrajner, Mitja Lešnik in Andrej Jakolič



28

4 ZBIRALNE AKCIJE

4.1 Ločeno zbiranje odpadkov

Kot veste, na šoli ţe tri šolska leta ločujemo odpadke. Pri tem smo bili do sedaj

premalo uspešni, saj se še vedno najdejo učilnice, kjer ločevanje ni uspešno.

Največkrat se dogaja, da v naglici ne pogledamo kam odpadek vrţemo ali pa ne

vemo natančno kam ga odvreči, kljub temu, da na vsakem košu piše kaj lahko v

njega odvrţemo.

Da ločevanje nemoteno poteka, so v vsaki učilnici postavljeni štirje različno

obarvani koši: koš za papir (rdeč), za biološke odpadke (moder), za PET plastenke

in pločevinke (rumen) in za ostale odpadke (črn).

Ločeno zbiranje ni uspešno, če se ne potrudimo vsi, in sicer tako dijaki kot učitelji

in delavci šole. Pomembno je, da se dijaki medsebojno opozarjajo, prav tako pa jih

morajo tudi učitelji in delavci šole redno opozarjati, da odloţijo odpadke v pravi

koš.

Odvoz papirja in PET plastenk ter pločevink se opravlja enkrat mesečno, biološke

odpadke kompostiramo na šolskem kompostu, ostale odpadke pa odvaţajo vsak

petek.

Ţal ugotavljam, da se je stanje letos poslabšalo, za kar so odgovorni tudi učitelji,

ki ne kontrolirajo, če so odpadki pravilno odvrţeni. Upam, da se bo stanje v

naslednjem šolskem letu izboljšalo, kar mora biti naša obveza. V naslednjem

šolskem letu bi moralo biti ločevanje uspešnejše ţe zaradi tega, ker je podjetje

SNAGA d.o.o. spremenilo način ločevanja. Po novem ni več zbiranja PET plastenk

in pločevink, ampak se zbira embalaţa, kamor pa spada veliko več stvari kot pa je

do sedaj.

Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE



29

4.2 Zbiranje odpadnega papirja

V okviru EKOŠOLE naša šola nadaljuje z organiziranim zbiranjem odpadnega

papirja.

Tako kot je bil v lanskem šolskem letu, je bil tudi letos celoten izkupiček od

prodaje papirja poslan fundaciji PISMO SRCA, ta pa dobljena sredstva namenja

štipendiranju mladih.

Akcija je potekala od 1. septembra do 10. junija.

Konec decembra smo opravili prvi odvoz papirja. Zbrali smo 2740 kg papirja in

okoli 200 kg kartonske embalaţe. Drugi odvoz smo opravili v juniju in zbrali 2320

kg. V šolskem letu 2009/2010 smo tako zbrali 5060 kg odpadnega papirja. Upam,

da bomo v naslednjem šolskem letu še uspešnejši pri zbiranju.




30

4.3 Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš

V okviru EKOŠOLE je naša šola ţe četrto leto zapored sodelovala

pri organiziranemu zbiranju izrabljenih tonerjev in kartuš.

Do 24.5. 2010 sta bila opravljena dva odvoza, odpeljali so šest velikih škatel

odpadnih tonerjev in kartuš. V tem času smo skupaj s podjetjem MCA d.o.o.

zbrali 87 kg odpadnih tonerjev in kartuš.

Zbiralna akcija, ki je potekala v tem šolskem letu je imela tudi dobrodelno noto,

saj smo se pridruţili zbiralni akciji podjetja Emstar d.o.o., ki za vsak toner in

kartušo plača en evro dobrodelni organizaciji RDEČI NOSKI - klovni zdravniki.


Slika 19: Rdeči noski.

PRIČARAJMO BOLNIM OTROKOM NASMEH NA OBRAZ.



31

4.4 Zbiranje zamaškov za Anţeta, Mira in Mašo

Tako kot vrsto drugih ustanov in posameznikov smo se tudi pri šolski EKOŠOLI

odločili, da zbiramo odpadne zamaške. Tako smo letos izvedli zbiralno akcijo za

Anţeta, ki je izgubil nogo v prometni nesreči pri Slovenski Bistrici. Pri zbiranju

smo bili kar uspešni, saj smo zbrali okoli 40 kg zamaškov, ki smo jih dostavili na

Radio City, kjer je bilo eno od zbirnih mest.

Zbiralna akcija zamaškov za Anţeta se je v začetku decembra zaključila, na

njegovo ţeljo. Kot je sam dejal se morajo takšne akcije nadaljevati tudi v

prihodnje, zato smo se odločili, da nadaljujemo z zbiranjem zamaškov za Mira

Ciglarja. Akcija se je v marcu zaključila, saj je bila zelo uspešna, tako da je

Sonček zbral dovolj zamaškov za nakup prepotrebne električne postelje, ki

bo Miru olajšala bivanje. Vsem, ki ste zbirali zamaške se Sonček in Mitja Kraut

lepo zahvaljujeta. Vse zbrane zamaške pa smo poslali Maši Topler za katero smo

zbirali zamaške v zadnjem delu šolskega leta. Poslali smo ji okoli 80 kg zamaškov.

Akcija zbiranja še traja.

Slika 20: Zbiranje zamaškov.

Seveda bomo z zbiranjem zamaškov nadaljevali tudi v prihodnje, saj se

vsakodnevno javljajo ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč. Zbiranje zamaškov pa je

način kjer se lahko pridruţi čisto vsak, saj moramo vedeti, da šteje čisto vsak

zamašek, zato je prav škoda, ko vidimo leţati zamaške po tleh ali privite na

plastenke. Zato opozarjamo dijake in zaposlene, da shranijo vsak zamašek in ga

prinesejo v šolo.

Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE



32

5 DRUGE DEJAVNOSTI

5.1 Šolsko tekmovanje v ekokvizu – NATURA 2000 v domačem okolju

Ţe četrto leto zapored smo na šoli organizirali šolsko tekmovanje iz EKOKVIZA.

Šolsko tekmovanje je letos potekalo 23.3. 2010 oziroma na Svetovni dan vode.

Tema letošnjega EKOKVIZA je bila "Natura 2000 v domačem okolju".

Tekmovanja se je udeleţilo 75 dijakov. Dijaki so se lahko ob pripravi na

tekmovanje veliko naučili o tem, kaj vse nam ponuja naša lepa Slovenija.

Mimogrede, smo drţava z največ zaščitenimi območji NATURA 2000 v Evropski

uniji. Na šolskem tekmovanju je v kategoriji srednjega strokovnega izobraţevanja

(SSI) zmagala Klavdija Prot iz 1.a naravovarstveni tehnik. V kategoriji

srednjega poklicnega izobraţevanja pa je zmagala Andreja Laznik iz 2.c

cvetličar. Ţal sta v tej kategoriji nastopili samo dve dijakinji. Na drţavno

tekmovanje sta se uvrstili obe zmagovalki in drugouvrščeni iz kategorije SSI, to

pa je bil Florijan Klavţ iz 1.a kmetijsko-podjetniški tehnik.

Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, ki so bili dovolj pogumni in so se udeleţili

šolskega tekmovanja.

Rezultati šolskega tekmovanja v kategoriji SSI:

1. mesto: Klavdija Prot 1. A – 26 točk

2. mesto: Florjan Klavţ 1. A – 24 točk

3. mesto: Matej Rokavec 1. A – 22 točk

4. mesto: Valerija Jurkovič 1. A – 21 točk

4. mesto: Jernej Wurcer 1. A – 21 točk

Ostali sodelujoči so dosegli 20 ali manj točk.




33

5.2 Drţavno tekmovanje v ekokvizu – NATURA 2000 v domačem okolju

Drţavno tekmovanje je potekalo 13. aprila 2010 na Šolskem centru Rudolfa

Maistra v Kamniku. Sodelovalo je 28 ekip s po tremi dijaki, skupno torej 84

tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v tri kategorije (SSI, SPI in gimnazija).

Slika 21: Tekmovalci BTŠ Maribor na drţavnem tekmovanju v Kamniku.

Naši dijaki so se v močni konkurenci zelo dobro odrezali, saj je Klavdija Prot

zasedla 9. mesto, le tri točke za 3. mestom, Florjan Klavţ pa 17. mesto. V

kategoriji SPI je Andreja Laznik zasedla 13. mesto. Rezultati vseh treh

tekmovalcev so se sešteli in najboljših osem ekip se je uvrstilo v finale, ţal med

njimi ni bilo naše ekipe. V finalu so najboljše ekipe predstavile plakate na temo

NATURA 2000 v lokalnem okolju. Naši dijaki so pripravili plakat na temo DRAVA,

ki nam je najbliţje.



34

Slika 22: Plakat na temo DRAVA.

Predstavljenih je bilo zelo veliko odlično pripravljenih plakatov. Vse plakate bo

moţno videti tudi na naši šoli. Razstavo bomo pripravili od 10. do 16. septembra

2010. Vabljeni na ogled, saj boste na tej razstavi lahko spoznali del lepote, ki jo

ponuja NATURA 2000 v Sloveniji.

Med posamičnim delom tekmovanja in ekipnim delom pa so si tekmovalci in

spremljevalci ogledali center Kamnika. Kljub deţju so vsi uţivali v lepotah starega

dela Kamnika.



35

Slika 23: Mesto Kamnik s ptičje perspektive.

Po ogledu Kamnika je sledil finalni del. Po predstavitvi plakatov smo dobili

zmagavalce letošnjega EKOKVIZA. Zmagala je Gimnazija Murska Sobota pred

Gimnazijo Litija in Biotehničnim centrom Naklo.

Za konec bi samo še pohvalil naše dijake, ki so prikazali veliko znanja. Seveda

upam, da se bomo naslednje leto spet udeleţili tekmovanja.

Čestitkam se pridruţuje vodstvo šole in vsi zaposleni na njej.





36

5.3 Sejem ALTERMED

Ţe tretje leto zapored smo sodelovali na sejmu ALTERMED. Predstavljali smo

se pod okriljem nacionalne EKOŠOLE. Tema naše predstavitve je bila povezana s

projektom TUDI JAZ LAHKO POMAGAM.

Slika 24: Revščina - osrednja tema naše predstavitve na sejmu ALTERMED.

S Heleno Slivnjak Ramuta sva se odločila, da glede na temo, ki jo bomo predstavili,

pri postavitvi uporabiva čim več odpadnih materialov. Nata način bomo tudi manj

obremenili okolje. Zato je skupaj z dijaki 1.d in 2.c cvetličar izdelala okraske iz

odpadnih zamaškov, napis iz zamaškov in dve drevesi na katere sva obesila izdelane

okraske.



37

Slika 25: Izdelava EKO drevesa iz odpadnih plastenk.

Za obiskovalce pa so izdelali še roţice, za katere so uporabili škatle za jajca in

nekaj papirja.

Slika 26: Izdelava roţic iz škatel za jajca.



38

Predstavili pa smo tudi pesmi in eseje, ki so jih napisali dijaki na temo TUDI JAZ

LAHKO POMAGAM.

Na sejmu smo se predstavljali dva dni (petek in sobota). Na sejmu smo

obiskovalcem v prvi vrsti namenili toplo besedo,

poleg tega pa smo jih obdarili z manjšimi darilci. Ponudili smo jim šolski sok,

jabolka, krhlje in domači kruh. Predstavili pa smo jim tudi naše dejavnosti, ki

potekajo na šoli.

Slika 27: Obiskovalcem smo ponudili domače in šolske izdelke.

V okviru predstavitve smo sodelovali tudi pri humanitarni akciji, ki jo je

nacionalna EKOŠOLA pripravila v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine

Slovenije Ljubljana Moste-Polje. V času sejma so lahko obiskovalci oddali

prostovoljni prispevek na informacijskem pultu slovenskih ekošol ali na stojnicah

posameznih EKOŠOL. V zahvalo za prispevek so obiskovalci prejeli simbolično

darilo. Zbran denar bo ZPMS Ljubljana Moste-Polje namenila za letovanje otrok iz

socialno šibkih druţin.



39

Obiskovalcem smo se zahvalili tudi na ta način, da smo na darilo dodali posvetilo, ki

jim je, upam, vsaj malo polepšalo dan.

- Ţivljenje je kot mavrica. Da nastane lepa mavrica pa so potrebni sonce,

oblaki in deţ.

- Hvaleţnost je notranja svetloba, s katero lahko osvetlimo svojo dušo. Bolj,

ko smo hvaleţni, več svetlobe izkusimo in bolj jo izţarevamo v svet.

- Zahvala poraja ljubezen. Je razumevanje, da vas ima nekdo rad, da nam iz

obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo.

Predstavitev šole na sejmu je pripravila Helena Slivnjak Ramuta.

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta in Simon Gračner

Vodji projekta: Helena Slivnjak Ramuta, strokovna sodelavka EKOŠOLE in Simon

Gračner, koordinator EKOŠOLE.



40

5.4 Mednarodni dan boja proti aidsu

Kot vsako leto, smo tudi letos obeleţili Dan boja proti AIDS-u. Kljub temu, da na

to zahrbtno bolezen nenehoma opozarjamo, se število obolelih zelo počasi

zmanjšuje. Še vedno premalo pozornosti posvečamo zaščiti, še posebej med

različnimi vrstami spolnih odnosov. Zato smo bili zelo veseli donacije kondomov iz

strani Ptujske bolnišnice. Ob tem se še posebej zahvaljujem go. Svenšek, ki je

poskrbela za donacijo. Kondome smo razdelili med dijake, kakor tudi rdeče

pentlje, ki so jih dijaki izdelali sami.

Slika 28: Pripenjanje rdečih pentlj.



41

Slika 29: Dijaki s ponosom nosijo pentlje.

Da bi dijaki dobili čim več informacij o bolezni smo pripravili tudi letak na

katerem so bili zapisane informacije o razširjenosti bolezni v svetu in pri nas,

navedli smo nekaj vzrokov za okuţbo z virusom HIV, kako se obvarovati pred

okuţbo in kje se lahko testiramo.

Vsebina letaka:



42

1. DECEMBER – Svetovni dan boja proti AIDS-u

Štirideset milijonov ljudi po vsem svetu je okuţenih s HIV (od tega 2.3

milijonov otrok, mlajših od 15 let).

Otroci (mlajši od 15 let) in mladostniki (stari 15-24 let) predstavljajo

polovico vseh novih okuţb z virusom HIV.

Vsak dan se s HIV okuţi okoli 16 tisoč ljudi; med njimi je najmanj 7 tisoč

mladih med 10. in 24. letom starosti, kar pomeni, da se vsako minuto okuţi 5

mladih ljudi.

V Sloveniji je z virusom HIV okuţenih več kot 350 ljudi (od tega se zdravi

na infekcijski kliniki 170 ljudi). Samo letos so odkrili na novo okuţenih 45

ljudi, med njimi je večina moških (lani so odkrili 30 okuţenih med njimi 95 %

moških). Vse večji je deleţ starejših okuţenih, zaradi vse večje spolne

aktivnosti tudi med ljudmi po 50. letu starosti.

Kaj lahko povzroči okuţbo?

Vsi nezaščiteni spolni odnosi.

Uporaba nerazkuţene igle.

Če bi imeli osebi, ki se rokujeta, na dlaneh odprte rane.

Če bi prišlo pri poljubljanju do ugrizov in krvavitev.

Če bi enemu od partnerjev med poljubljanjem krvavele dlesni.

Okuţena kri in krvni produkti.

Okuţena mati prenese okuţbo na svojega otroka pred rojstvom, med njim in

kmalu po njem.



43

Kako se obvarovati pred okuţbo?

Če se odločiš za spolni odnos, ti bo kvaliteten kondom prihranil marsikatero skrb.

Če si cool, imej kondom vedno s seboj!

Nikoli ne moreš oceniti, ali ima tvoj partner spolno prenosljivo bolezen, saj morda

nihče od vaju ne kaţe nobenih znakov bolezni.

Ravnaj odgovorno – ohrani svoje in partnerjevo zdravje.

Dobro je vedeti!

Virus HIV ni prenosljiv s pitjem iz istega kozarca kot pije okuţena oseba, s

kihanjem, kašljanjem, s straniščnih školjk, s pikom ţuţelk ali ugrizov ţivali.

Testiranje!

Maribor

SB Maribor

Naslov: Ljubljanska 5

Info: 02/321 26 57

Urnik: ponedeljek, 10.00-12.00

Način: anonimno (brezplačno), anonimno (samoplačniško, 15€), zaupno (z napotnico)

Rezultati: četrtek 12.00-13.00

Testirajo tudi v SB Ptuj, SB Murska Sobota.

“... pomembno je, da se testirajo tisti ljudje, ki mislijo, da so se s svojim

vedenjem izpostavili tveganju okuţbe z virusom HIV. ”

Irena Klavs



44

Slika 30: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak.

Vsi lahko le upamo, da bodo dobljene informacije padle na plodna tla in da bomo

lahko drugo leto govorili o manjšem številu na novo okuţenih bolnikov.

Fotografije: Barbara Rajh, 4.a

Letak pripravil: Simon Gračner




45

5.5 Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je za nami. To je bila največja

prostovoljska akcija v zgodovini Slovenije. Akcija je potekala 17.4. 2010.

Cilj akcije je bil:

narediti digitalni register črnih odlagališč,

očiščenih vsaj 20.000 t odpadkov,

povezati 200.000 ljudi, ki bodo v prihodnje izvajali nove akcije za dobrobit

Slovenije,

dviganje ozaveščenosti ljudi,

dolgoročno izboljšanje zakonodaje.

Mislim, da je akcija v popolnosti uspela, saj se je akciji pridruţilo okoli 250.000

prostovoljcev, ki so pobrali okoli 70.000 m3 odpadkov. Seveda bi se lahko akciji

pridruţilo še veliko več ljudi. Upamo, da bo takšnih akcij v prihodnje še več,

predvsem pa lahko samo upamo, da se bo odmetavanje odpadkov v naravo končalo.

Več o sami akciji si lahko preberete tudi na spletni strani organizatorja -

http://www.ocistimo.si/.

Ni pa to prva takšna akcija v zvezi z odpadki, ki smo se ji pridruţili v okviru

EKOŠOLE. Sodelovali smo ţe v projektu Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov,

kjer smo iskali črna odlagališča.

Kako pa je bilo na naši šoli?

http://www.ocistimo.si/



46

AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU« NA BIOTEHNIŠKI

ŠOLI MARIBOR

V soboto, 17. aprila 2010, je stekla vseslovenska prostovoljska čistilna akcija

»Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je potekala pod okriljem društva Ekologi

brez meja v sodelovanju s številnimi partnerji.

Iz tega razloga smo se tudi na naši šoli odločili, da očistimo šolsko posestvo.

Slika 31: Zbirno mesto.

Ob 8:30 je potekal zbor učiteljev v zbornici. Po prihodu dijakov ob 9. uri so

razredniki po učilnicah preverjali prisotnost in podajali še zadnja navodila pred

delom na terenu.

Sprva nam je slabo voljo povzročalo vreme, ki pa se je po kratkem času bistveno

izboljšalo in tako smo lahko, polni energije in zagona, pričeli z delom.

Akcije se je udeleţilo 37 delavcev šole (razredniki in spremljevalci), 22

prostovoljcev in 166 dijakov, skupaj torej kar 225 udeleţencev, ki smo bili

pripravljeni očistiti našo okolico in s tem vsaj malo obvarovati naravo.



47

Šolsko posestvo smo predhodno »razdelili« na več lokacij, iz tega razloga je

nastalo 14 delovnih skupin, razdeljenih po razredih. Vsaka skupina je dobila

zadostno število plastičnih vrečk in zaščitnih rokavic. Vrečke so bile različnih

barv, in sicer glede na dovoljeno oziroma natančno določeno vsebino vrečke. V

rumene in modre vrečke je bilo potrebno odlagati prazno embalaţo (plastenke,

pločevinke, tetrapake, plastične vrečke…). V črne vrečke so spadali vsi ostali

odpadki, ki jih ni bilo moţno zbrati ločeno oziroma so bili preveč umazani. V

vrečke zelene barve smo odlagali steklo, v vrečke rdeče barve pa baterije,

kartuše, embalaţo škropiv in čistil, zdravila in podobno.

Pregledali in počistili smo vinograde in pobočje nad cesto (nad rastlinjaki), ki teče

od prvega platoja stopnic, do vrha (in po vrhu) Kalvarije,

Slika 32: Čiščenje Kalvarije.

ob in po stopnicah na Kalvarijo. Pregledali in očistili smo park pred šolo in park do

prodajalne jabolk ter okolico rastlinjakov. Ena izmed skupin je pregledala

sadovnjake ob Vinarski ulici. V Svečini je delovna skupina počistila okolico hleva, v

Rošpohu prav tako. Skupina, ki je pregledala področje ob ograji in ob cesti, od

prodajalne sadja mimo Kmetijskega zavoda po Vinarski ulici, je očistila tudi

odpadke ob ograji in na obeh straneh ceste, drevesnico nad Kmetijskim zavodom

in vinogradom z mreţo ter oreškov drevored. Dve skupini sta čistili Račji dvor,



48

Slika 33: Čiščenje Račjega dvora.

ena skupina levo stran s travnikom do glavne ceste do kurje farme, druga skupina

desno stran Račjega dvora, njivo in sprehajalno pot. Pregledali smo tudi okolico

šolskih delavnic, nasad topaza, pot do Račjega dvora, prav tako Mestni hrib,

vinograd nad rastlinjaki, vse do hladilnice.

Slika 34: Čiščenje Mestnega hriba.



49

Glavni cilj je bil »prečesati« celotno šolsko posestvo in tako očistiti okolico, v

kateri se gibljemo, predvsem pa očistiti naravo in jo tako obvarovati ţe tako

prevelikega onesnaţenja, zato smo se dela lotili zelo natančno.

Ker pa se zavedamo, da je prav tako pomembno notranje okolje, v katerem

preţivimo veliko časa, smo se odločili očistiti še šolske klopi ter izpod le-teh

odstraniti predvsem nadleţne ţvečilne gumije.

Ob 11. uri je potekala malica pred šolo (prav tako na terenu – Svečina, Rošpoh,

Mestni vrh) ter pregled opravljenega dela ter prerazporeditev skupin za

zaključek akcije, kjer je to bilo potrebno.

Slika 35: Zasluţen odmor.

Vrečke z odpadki smo ločeno razporedili po kupih, in sicer vrečke različnih barv

posebej, kovino, gume in morebitno pohištvo ter gospodinjske aparate posebej.

Pohvaliti je potrebno tudi našega traktorista Marka in dijaka Vida, ki sta s

skupnimi močmi pobirala in odvaţala odpadke na zbirno točko, ki se je vztrajno

kopičila s smetmi.



50

Slika 36: Smeti so pobrane.

Po podatkih smo »pridelali« skupno kar 13 m3 odpadkov. Res smo bili zelo pridni.

Čeprav moram priznati, da me je pa vseeno neprijetno presenetilo eno izmed

»nahajališč«, kajti našli smo veliko rabljenih injekcijskih igel, ki so bile

uporabljene v ne najbolj častne namene. Menim, da bodo slike dovolj zgovorne.



51

Slika 37: Ţal so bile med smetmi tudi injekcijske igle.

Ob zaključku bi se rada zahvalila vsem, ki so se udeleţili akcije in z udeleţbo

izrazili druţbeno in okoljsko odgovornost, prepričana pa sem, da ste se obenem

imeli lepo, v druţbi prijetnih ljudi.

Slika 38: Veselje ob uspeli akciji.



52

Ta javna pobuda naj prebuja okoljsko zavest in občutek osebne odgovornosti še

naprej, ki naj hkrati preprečuje nadaljnje kopičenje odpadkov na divjih

odlagališčih in preprečuje nastajanje novih.

Zapisala: Monika Rubin

Fotografije: Monika Rubin, Klementina Perko, Boţidar Damjan in Simon Gračner

Koordinator akcije: Simon Gračner

Sokoordinatorke: Kristina Šket, Mojca Rep in Monika Rubin



53

5.6 Likovni natečaj

Nacionalna koordinacija in Pomurski ekološki center sta razpisala likovni natečaj

za najlepšo risbo na temo »Prednovoletni čas« in zimski motivi. Na likovni natečaj

so se v lepem številu odzvali tudi naši dijaki.

Tematsko so njihova dela obravnavala zimske motive in prednovoletni čas ter

boţične in novoletne simbole. Dijaki so v glavnem risali z barvicami nekateri pa

tudi s svinčnikom. Na risbah so največkrat upodabljali sneţene moţe, boţičke in

svečke. Kar nekaj dijakov se je odločilo predstaviti temo na modernejši način, kar

jim je dobro uspelo.

Najboljših deset izdelkov smo poslali na izbor za EKOVOŠČILNICE 2011. Vsem

sodelujočim se zahvaljujem za trud, ki so ga vloţili v svoje izdelke. Zahvaljujem se

tudi mentorju likovnega natečaja profesorju Boţidarju Damjanu in Heleni Slivnjak

Ramuta, ki sta poskrbela, da so se dijaki lotili dela.

Vodja projekta: Boţidar Damjan, prof.

Slika 39: Sneţna idila ob boţičnem času.



54

5.7 Preobrazba učilnice za hortikulturo

Da lahko učilnica doţivi popolno preobrazbo samo z naravnimi materiali so dokazali

dijaki 4.a razreda vrtnarski tehnik. Barbara, Helena, Saša, Nataša, Maja, Andrej

in Marko so se odločili, da učilnico nekoliko poţivijo. Tako smo se ţe pred novim

letom lotili izdelovanja okraskov iz zamaškov.

Slika 40: Zamaški so lahko zelo uporaben material.

Izdelovanje takšnih okraskov ima več prednosti. Prva je ta, da moraš najprej

zbirati zamaške in jih na ta način ne odvrţeš med ostale smeti. Drugi je ta, da

lahko iz njih izdelaš praktično kar ţeliš (cvetove, roţe, metulje, smrečice, grozde,

srčke idr.).

Slika 41: Izdelovanje roţic in sneţnih kep.



55

Tretja pa je ta, da lahko takšen okrasek kasneje uporabimo tudi pri zbiranju

zamaškov v dobrodelnih akcijah. Torej ne naredimo nobene škode naravi. Z dijaki

smo se odločili, da bomo izdelali cvetove, grozde in smrečice. Poleg teh okraskov

pa so dijaki izdelali še sneţene kepe iz časopisnega papirja, ki so jih prelepili s

stiroporjem.

Na vse okraske so prilepili trakove iz rafije in jih obesili na strop učilnice.

Tako smo na enostaven način polepšali učilnico v predboţičnem času. S tem pa

preobrazba učilnice še ni bila zaključena. Z dijaki smo ugotovili, da bi bil ţe čas,

da se tudi stene in strop nekoliko polepšajo, zato so se dijaki samoiniciativno

odločili, da malo pobarvajo učilnico. Ker je to učilnica kjer poteka pouk iz

vrtnarskih predmetov in trajnostnega razvoja smo se odločili, da pobarvajo

učilnico v stilu travnika,

Slika 42: V učilnici lahko ustvariš tudi travnik.

ki ga obletavajo čebelice in metulji, na njem in ob njem cvetijo najrazličnejše

cvetlice,



56

Slika 43: Vrtnica.

nad njim pa ţari pomladno sonce, ki ga obdajajo neţni beli oblački.

Slika 44: Pomladno sonce obdano z belimi oblački.



57

Kar me še posebej veseli je to, da so dijaki pri delu zelo uţivali, hkrati pa so

pokazali svoje ročne spretnosti. Lahko rečem, da so prve kritike zelo pozitivne,

zato upam, da bodo dijaki še bolj z veseljem stopali v to učilnico. Dijakom 4.a

vrtnarski tehnik pa se najlepše zahvaljujem za vloţeni trud in predvsem

pripravljenost, da naredijo nekaj več. Zahvaljujem pa se tudi dijakom 1.d in 2.c

oddelka cvetličar, ki so izdelali okraske iz zamaškov. Predvsem srček se je lepo

vklopil v ambient, predvsem zaradi tega, ker smo bili tik pred valentinovim.

Slika 45: Srček za Valentinovo.



58

Za konec pa samo še končni izgled učilnice.

Slika 46: Končni izgled učilnice.




59

5.8 Potrditev EKOZASTAVE

Konec junija je prišla iz nacionalne koordinacije novica, da smo tudi v šolskem letu

2009/2010 s svojim delom potrdili zeleno zastavo oz. ekozastavo.

Čestitke vsem dijakom, učiteljem, delavcem šole in staršem, ki so skozi celotno

šolsko leto kakorkoli pripomogli k temu, da smo obdrţali ekozastavo. Hvala tudi

vsem tistim, ki so nas podpirali in vzpodbujali pri našem delu.

ekoŠola - arnesssmbkmet2s/ekosola/dejavnosti_ekosole_v...olje, oljne posode, oljne krpe, biološki...

Documents