EKOGLAVCILaura Borovnik, Laura Herman, Maja DobnikMentor: Alenka SinigajdaOŠ ŠoštanjLjubljana, 20. 4. 2012

o Ekološko kmetijstvo predstavlja sodobno obliko in način kmetovanja, ki pridobiva na večjem pomenu v slovenskem kmetijskem prostoru.

o Leta 1999 se je v Sloveniji začela razvijati ekološka pridelava hrane. o V Sloveniji je okoli 2200 ekološko usmerjenih kmetij, v Šaleški dolini pa jih je okoli 50; od tega na 1100

kmetijah gojijo govedo.o Do leta 2015 naj bi se ekološko kmetijstvo dvignilo za 15 %. o Zato so sedaj odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj EKO kmetovanja, ki pomembno prispeva k

ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oz. izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in varovanju celotnega okolja.

o Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij predstavlja stalno rast, kar se pričakuje tudi v prihodnjem obdobju. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču.

o Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter vse večji obseg prometa s temi živili, ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in ostalem svetu, ima ekološko kmetovanje varno prihodnost. Prav tako je še mnogo neizkoriščenih priložnosti v tako imenovanem turizmu na ekoloških kmetijah.

o Produkti tega kmetijstva so živila z visoko kakovostno prehrambeno vrednostjo, ki so temelj našega zdravja.

Za pridobivanje rastlinske hrane je izredno pomembno kolobarjenje in ohranjanje ali celo povečevanje rodovitnosti tal.

o Uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin je prepovedana. Gnojiti je treba z organskimi gnojili, rastline pa varovati s kolobarjenjem, primerno obdelavo tal in izborom odpornejših sort. Na voljo so biotična sredstva (predatorji itd.), biotehnična sredstva (vabe in pasti, npr. lepljive plošče) in dovoljena sredstva (baker, žveplo).

Pri reji živine je pomembno, da število živali ni večje, kot dovoljuje površina kmetije; to pomeni največ dve glavi živine na hektar, saj je kmet povsem odvisen od lastne pridelave krme.

o Živalim je treba zagotoviti gibanje na pašnikih vsaj 180 dni na leto, določeni so tudi minimalni standardi glede hlevskih površin.

o Strogo prepovedano je krmljenje s krvno in kostno moko ter z drugimi krmami živalskega porekla. o Kmetje, ki se odločijo za ekološko rejo živali, pri krmljenju ne smejo uporabljati hormonov, antibiotikov ter

zdravil proti stresu pred zakolom.

Ekološki pridelki in živila so pridelana in predelana:• brez uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, • z uporabo naravnih metod za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov,• brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,• brez uporabe nevarnih kemičnih aditivov in po naravnih postopkih,• brez uporabe ionizirajočega sevanja,• z upoštevanjem predpisanih pravil. Kmetijski pridelek je dovoljeno označevati z označbo ''ekološki'' in uporabiti določen znak, če je zanj izdan certifikat – to

je uraden dokument, ki ga izda kontrolna organizacija (pri nas izvaja ta nadzor ena izmed dveh kontrolnih organizacij, ki delujeta v okviru Kmetijskega zavoda Maribor), s katerim se potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Če je na živilu oznaka ''ekološki'', mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu.

Kmetija je v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, ko:• se prijavi v kontrolo in certifikacijo ekološkega kmetovanja, • podpiše pogodbo o kontroli,• opravi uvodni tečaj o ekološkem kmetovanju (priporočljiv),• se včlani v združenje za ekološko kmetovanje (zaželjeno). Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa tri leta. Obdobje preusmeritve se lahko v določenih

primerih tudi podaljša.

CILJI EKOLOŠKEGA KMETOVANJAEkološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično-sintetičnih pesticidov in umetno-mineralnih gnojil. Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu:ohranjanja rodovitnosti tal,sklenjenega kroženja hranil,živalim ustrezne reje in krmljenja,pridelave zdravih živil,zaščite naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak),minimalne obremenitve okolja,aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti,varstvu energije in surovin,zagotovitve delovnih mest v kmetijstvu.

• Šaleška dolina, ki ima ime po razvalinah gradu Šalek (nad izhodom iz Velenja proti Slovenj Gradcu), pokriva področje treh občin: Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.

• Geografska lega postavlja dolino ob osrednjo slovensko razvojno os in na stik koroškega obmejnega območja. Razprostira se na približno 200 km2.

• Pokrajinska podoba Šaleške doline se danes močno razlikuje od prvotnega naravnega okolja.

• Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga se je dolina preoblikovala iz pretežno kmetijske v izrazito industrijsko pokrajino.

• Na območju Savinjsko-Šaleške pokrajine živi preko 61.000 prebivalcev, od tega največ v Velenju.

Šaleška dolinaŠaleška dolina

• Obmo je v celoti sodi v obmo je z omejenimi možnostmi gospodarjenja oz. v č čkategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.

• Naravne danosti omogo ajo predvsem usmeritev v živinorejo (govedoreja, reja čdrobnice), ki se dopolnjuje z gozdarstvom. Pove uje se zanimanje za tržno čpridelavo zelenjave (predvsem v Šaleški dolini), vedno ve je ekološkega čkmetovanja, z intenzivnim sadjarstvom se kmetje ukvarjajo v manjši meri.

• Mestna občina Velenje meri 8.350 ha, od tega 2.612 ha kmetijskih zemljišč in 4.255 ha gozdov. Večina kmetijskih zemljišč je zatravljenih, ostalo predstavljajo njive, intenzivni sadovnjaki in vinogradi.

• Večina kmetijskih gospodarstev, teh je 496 (glede na popis kmetijskih gospodarstev iz leta 2000), leži na nadmorski višini 300–800 m, vse so uvrščene v kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.

• Prevladuje živinoreja oziroma pridelava mleka in mesa. V višinskih predelih je glavna dejavnost pitanje govedi, vedno bolj se uveljavlja tudi reja drobnice, prašičereja je namenjena predvsem lastni oskrbi s svinjskim mesom. Se pa usmerjajo tudi v ekološko predelavo drobnice in perutnine. Na manjših kmetijah v nižjih predelih se  je v zadnjih letih povečal interes za tržno pridelavo vrtnin, kmetije so tako vključene v kontrolo integrirane pridelave zelenjave. Vedno več kmetij se odloča za ekološko kmetijstvo, ukvarjajo se z govedorejo.Z intenzivnim sadjarstvo se ukvarja nekaj manjših pridelovalcev, prevladuje pridelava jabolk, glavnino sadja pridela KZ Šaleška dolina v svojih intenzivnih nasadih. Vinogradništvo je prisotno v manjšem obsegu in je namenjeno predvsem lastnim potrebam vinogradnikov.

EKO KMETIJA MLINAR - ZELENJAVA

• Kmetija Mlinar, na kateri gospodari družina Oblak, leži v mestni občini Velenje, v kraju Škale.

• Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave in sadja na prostem ter po ekoloških smernicah.

• Njihove obdelovalne površine so v celoti ograjene, na njej pa je postavljena tudi prodajalna, v kateri lahko vsakodnevno dobite in izbirate svežo zelenjavo in sadje. S tem se lahko prepričate, kje in kako zrastejo njihovi produkti.

EKO KMETIJA MLINAR - ZELENJAVA

• Kmetija Mlinar, na kateri gospodari družina Oblak, leži v mestni občini Velenje, v kraju Škale.

• Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave in sadja na prostem ter po ekoloških smernicah.

• Njihove obdelovalne površine so v celoti ograjene, na njej pa je postavljena tudi prodajalna, v kateri lahko vsakodnevno dobite in izbirate svežo zelenjavo in sadje. S tem se lahko prepričate, kje in kako zrastejo njihovi produkti.

INTEGRIRANA PRIDELAVA SADJA V GABERKAH: predzadnja faza ekološkega kmetovanja (dokaz za to je ebeljnak)č• Že desetletja se Kmetijska zadruga Šaleška dolina ukvarja s pridelavo sadja (jabolk) na integriran način.• V svoji ponudbi imajo zgodnje jesenske sorte (elstar, gala delišes), jesenske sorte (jonagold, zlati delišes) in pozne zimske sorte (idared, braeburn, fuji). Pri njih lahko kupite jabolčni sok (sladki mošt), suhe jabolčne krhlje in hrustljavi jabolčni čips. Vse svoje jabolčne proizvode trži pod blagovno znamko »SLODAR«.• Na posestvu Turn, kjer poteka proizvodnja jabolk, se lahko (ob predhodni najavi) sprehodite po jabolčno-medeni poti imenovani »Čebelica Saša«, kjer boste izvedeli veliko koristnega o jabolkah in čebelah.

• Vse manj pomembno bo, koliko bomo pojedli, naša pozornost bo namenjena predvsem temu, kaj bomo jedli. Globalizacija trgov je, žal, tudi na živilski trg prinesla precej živil dvomljivega porekla in kvalitete. Z opravičilom nižjih cen se na naših policah pojavljajo živila, za katera ne moremo ugotoviti, kje so bila pridelana in po kakšnih postopkih. Ali so bila živali krmljene z gensko spremenjeno krmo (kar 90 % soje je gensko spremenjene in predstavlja precejšen odstotek krmnih mešanic za živali), ali so pri reji uporabljali antibiotike.

Kaj pomeni ekološko pridelano meso?• Meso ekološke pridelave znamke EKODAR odlikuje izjemen okus ter visoka kakovost, ki se

odraža v manjši zamaš enosti č in boljši konformaciji (mesnatosti). Opazimo lahko tudi, da je meso mehko in so no č s fino teksturo. S tem olajša pripravo mnogih najbolj zahtevnih jedi. Zaradi manj maščob je ekološko rdeče meso bolj zdravo, hkrati pa nosi visoko prehrambeno vrednost.

• Vse manj pomembno bo, koliko bomo pojedli, naša pozornost bo namenjena predvsem temu, kaj bomo jedli. Globalizacija trgov je, žal, tudi na živilski trg prinesla precej živil dvomljivega porekla in kvalitete. Z opravičilom nižjih cen se na naših policah pojavljajo živila, za katera ne moremo ugotoviti, kje so bila pridelana in po kakšnih postopkih. Ali so bila živali krmljene z gensko spremenjeno krmo (kar 90 % soje je gensko spremenjene in predstavlja precejšen odstotek krmnih mešanic za živali), ali so pri reji uporabljali antibiotike.

Kaj pomeni ekološko pridelano meso?• Meso ekološke pridelave znamke EKODAR odlikuje izjemen okus ter visoka kakovost, ki se

odraža v manjši zamaš enosti č in boljši konformaciji (mesnatosti). Opazimo lahko tudi, da je meso mehko in so no č s fino teksturo. S tem olajša pripravo mnogih najbolj zahtevnih jedi. Zaradi manj maščob je ekološko rdeče meso bolj zdravo, hkrati pa nosi visoko prehrambeno vrednost.

Tudi v naši okolici se nahaja ekološko kmetovanje. Imamo:• tržnico v Velenju - ga. Oblak,• nekaj večjih ekoloških kmetovalcev - Krenker Ludvik, Rihter Slavko, Volk Stanislav; največji: Goličnik Stanko.

• v naši bližini pa je tudi EKO kmetija Lubej:

• Ekološki izdelki so dražji, a redkejši in z višjo prehransko vrednostjo kot navadni.

• Ko kupujemo EKO izdelke, moramo biti zelo previdni in moramo zahtevati certifikat.

• Vsi mesni EKO izdelki imajo QR ko da : Slovenija je prva na svetu, ki ima to inovacijo.

• S tem inovativnim sistemom preverjanja izvora mesa s pomočjo QR ko d e lahko dobimo vse informacije o kmetiji, kjer je meso nastalo ter o kosu mesa samem še preden se odločimo za nakup ekološke govedine EKO DAR.

• Več informacij o QR ko da h lahko dobite na www. e ko da r. s i/q r. Cene so na tržnici drugačne kot pa v trgovinah.• Rezultati naših raziskav:

• Ekološki izdelki so dražji, a redkejši in z višjo prehransko vrednostjo kot navadni.

• Ko kupujemo EKO izdelke, moramo biti zelo previdni in moramo zahtevati certifikat.

• Vsi mesni EKO izdelki imajo QR ko da : Slovenija je prva na svetu, ki ima to inovacijo.

• S tem inovativnim sistemom preverjanja izvora mesa s pomočjo QR ko d e lahko dobimo vse informacije o kmetiji, kjer je meso nastalo ter o kosu mesa samem še preden se odločimo za nakup ekološke govedine EKO DAR.

• Več informacij o QR ko dah lahko dobite na www. e ko da r. s i/q r. Cene so na tržnici drugačne kot pa v trgovinah.• Rezultati naših raziskav:PRODAJALNA MESTA EKO IZDELKI Redkev Motovilec

Tuš 3.29 €/kg 12,9 €/kg

Tržnica Velenje - ga. Oblak

0.50 €/šopek 10 €/kg

Kje vse Slovenski EKO kmetje prodajajo izdelke?- V TUJINI: (se še dogovarjajo)- Turčija;- Kuvajt.- NA DOMA EM ČTRGU:- TRŽNICE;- TRGOVINE:- Tuš;- Kalček;- Košaki.- OSTALO:- šolam;- vrtcem;- srednjim šolam.

- V TUJINI: (se še dogovarjajo)- Turčija;- Kuvajt.- NA DOMA EM ČTRGU:- TRŽNICE;- TRGOVINE:- Tuš;- Kalček;- Košaki.- OSTALO:- šolam;- vrtcem;- srednjim šolam.

• oglasi v revijah, na televiziji, na radiu, po mestu na različnih letakih, na spletu, itd.;

o Predlogi za slovenske kmete:• različne ankete;

• svoje izdelke bi prodajali na tržnici, v trgovinah, po šolah in vrtcih, itd.;

• degustacije EKO izdelkov;

• potrošnikom kakršnekoli hrane bi morali zagotoviti dober socialni položaj in le tako bi lahko potrošniki sami posegali po dobri, zdravi ekološki hrani.

• pridelovalci ekološke hrane bi morali za svoje izdelke iztržiti višjo ceno. Le tako bi bila za njih večja vzpudbuda za pridelovanje EKO hrane;

• svoje delo bi seznanili tako s starejšimi kot z mlajšimi;

16. septembra 2011 je bil na OŠ Šoštanj EKODAN. Potekala je okrogla miza in športno obarvani koncert, ki ju je v sklopu projekta ˝Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline ̋pripravila Kmetijska zadruga Šaleška dolina.Kot partner v projektu »Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline« je zadruga želela, predvsem mlajše generacije, vzpodbuditi k razmišljanju o varni in zdravi hrani, s poudarkom na ekološko pridelani hrani. 

o Kje so cene višje, pri Vas ali v trgovini?• Cene so višje v trgovini, izdelki pa niso tako sveži kot na

tržnici.o Ali menite, da bi morale biti cene še višje, glede na delo,

ki ga opravite vsak teden?• Da.o Ali je delo naporno?• Da, a če delaš s srcem, ti ni nič težko.o Zakaj ste se sploh odločili za EKO kmetovanje?• Zaradi kvalitete življenja. Da strankam ponudim

najboljše, da na mlajšo generacijo prenesem kulturo življenja.

o Kako dolgo že EKO kmetujete?• 4 leta.o Ali Vas EKO kmetovanje veseli?• Zelo, to je del našega življenja.

• Biodar

• Ekodar

• Kmetijska zadruga Šaleška dolina

• EVROPSKA KOMISIJA - Ekološko kmetijstvo• Certifikat Evropske unije • Certifikat Ministrstva za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

• Bio Slovenija