efoto 16 012 print - e-fotografija · najbolj zanimive fotografije katere so posneli pred nekaj...

Osnove in tehnikefotografiranja VI. delV dobi digitalne fotografije je to sedaj laæ-je, ker nas poizkusni posnetek praktiËnoniË ne stane, zato enostavno po ekspozicijipogledamo na zaslon in ugotovimo kako-vost posnetka.

PhotoShop delavnica XV.del

Izdelajmo si fotografije!

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje februar - marec 2005 letnik 4 πt.16IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Preizkusili smo

S kolesom in digitalcempo Afriki II.del

e-Videografija

V Sloveniji je æe veË kot 100.000lastnikov digitalnih kamer. VeËina jih vdomeni druæinske fotografije. Zato jerazumljivo, da je vse veËjepovpraπevanje po izdelavi fotografij nafoto papirju. Ve se! Z digitalno kamerose fotografira mnogo veË kot nekdaj zanalogno. Zato ne Ëudi, da marsikaterastranka, ki uporablja digitalno kamero,prinese na pomnilni enoti ali poπlje vizdelavo 100 in veË fotografij naenkrat.Vse veË uporabnikov digitalnih kamer sinajbolj zanimive fotografije katere soposneli pred nekaj leti prepiπe na CD indanes v izdelavo prinesejo 500 in veËfotografij naenkrat.

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

Preizkus prenosnihshranjevalnih naprav

Proti koncu safarija, med voænjo protiizhodu, je πofer nenadoma ustavil vozilo,ukazal popolno tiπino, zapeljal nekajmetrov vzvratno in ob cesti pokazalnajbolj Ëislan plen modernih foto lovcev.

®

Medtem ko bo velika veËina video snemalcev πe naprej uporabljala formatDV ali celo digital8, pa se bo HDV hitro znaπel v rokah vseh bolj zahtevnihali bolj naprednih. Za vse te pa πtevilna programska podjetja pripravljajovrsto dragih reπitev. Adobe πe niti ni dodobra prenovil svojega programaAdobe Premiere Pro v verziji 1.5, a je le-ta æe zastarel, saj ne nudi podporeHDV-ju! Najbolje so se na ta novi HDV val pripravili v japonskem Canopusu.

Portretna fotografijaSlikanje kogarkoli na drugi strani tudi nitako enostavno. Zgodi se, da je fotografijaposneta na skrivaj in da ljudje ne æelijo, dase kjerkoli pojavi. Ali pa morda sami teækonajdemo “lepoto”, ki je pri slavnih nekajobiËajnega.

Rabim veliko prostora za moje fotografije,predvsem na potovanjih. Ne æelim kupovativeËjega πtevila kartic, ki nato nekajmesecev leæijo neuporabljene v predalu.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Sony je zaπËitena blagovna znamkakorporacije Sony, Japonska.

www.sony.si


Bese

da u

redn

ika

Spremenilo se je!

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje æe tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.Vabljeni na internetne strani:

www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comRevijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:digifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comrolan.sirolan.sirolan.sirolan.sirolan.simixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.sifotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netinfot.siinfot.siinfot.siinfot.siinfot.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.siDatoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti pro-gram AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, galahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalcaAdobe. Datoteko e-Fotografija se da tudi iztiskati.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

Digitalni avtoportret z digitalno kamero Olympus C-7070 WZ, katereuradno sloh πe ni na trgu.

Vse veË vaπih telefonskih klicev in elektronske poπteprihaja s sporoËilom, da revije ni moæno dobiti v vaπemkraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaËinaslov. Na spletnem naslovu digifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.com si lahkozagotovite izvod fotografije po poπti (plaËa se poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi po poπti!

©e dve leti nazaj je bilo treba profesionalcem kot druæinskim fotografom razlagati zakaj digitalnoin ne veË analogno. Oziroma, brezpredmetno je bilo sploh πe razno raznih razprav zakaj digitalno,Ëe pa se je industrija sama odloËila za to novo pot. In Ëe so se odloËili oni, potem ni daleË Ëas, kose spremeni povsod. Vendar nekateri v novost niso verjeli in so jo pozno, prepozno tudi sprejeli.Danes pa, spremenilo se je! Dobesedno povsod v fotografiji.Digitalne foto kamere so med nami æe nekaj povsem samoumevnega. Danes izgleda kot, da fotokamer na film sploh nikoli ni bilo. ©e celo najbolj nazadnjaπki in preraËunljivi foto trgovci, ki somislili, da bodo lahko dlje izdelovali fotografije iz filma, Ëe ne bodo kazali svojim strankam digitalnihkamer, sedaj iπËejo pri uvoznikih najboljπe ponudbe za nadaljno prodajo. Ni jih malo, ki so globokouæaljeni, da imajo popolnoma novi in za njih neznani foto trgovci boljπe nabavne pogoje. Vendar,spremenilo se je! V letu 2004 je trgovec, ki ga v prodaji analogne tehnike niti poznali nismo insploh ne deluje v mestu, prodal 7200 digitalnih foto kamer.Nasploh je pri prodaji digitalnih foto kamer nastala velika sprememba. Glavna prodajna pot jedanes internet. Si ogledaπ ponudbo, primerjaπ tehniËne podatke, prebereπ πe nekaj preizkusov innaroËiπ preko spleta. To ne pomeni, da klasiËna prodaja izgublja svojo veljavo. Toda dobila jemoËnega tekmeca in v obeh naËinih prodaje se bodo obdræali le najboljπi. Res pa je, da smo vSloveniji zopet malo drugaËni. VeËina internetne prodaje lahko primerjamo tudi s klasiËno “zapultom”. Le s to razliko, da cene tudi za “pultom” ostajajo kar internetne.Naslednja sprememba o kateri sem pred leti æe tudi razlagal, je tu. Nikakor ni priπla Ëez noË. Nekaterifotolabolatoriji so zadnja leta (od leta 1998 Foto Tabor in Foto Fantasy s prvimi digitalnimi fotoosvetljevalnimi enotami pri nas)) naËrtno delovali na tem podroËju in danes je veËina trænegakolaËa æe zarezanega. Kdor danes ne sodeluje v tej spremebi, bo Ëez Ëas teæko naπel svoje mestov njej. In kje so danes glavne spremembe v fotolaboratorijski ponudbi? To so, sama internetnaponudba izdelave fotografij, ponudba izdelave pred leti ali nekaj meseci posnetih fotografij,prineπenih na CD-jih in zadnje, sama cenovna ponudba. Spremenilo se je!Internetna izdelava fotografij je postala tako moËan igralec, da na sestankih “cehovske” zveze æesedi nekaj tistih, ki so danes delujoËi skoraj samo na internetu. Vse veË laboratorijev naËrtno vabivse digitalne fotografe, da si dajo izdelati svoje do sedaj posnete fotografije. Te so zaenkratshranjene samo v raËunalniku ali na CD-jih. Toda vse veË je spoznanj, da bo edino naËin hranjenjafotografij v foto albumih omogoËal njihovo dolgoletno obstojnost. In tisti, ki æe danes ponuja inseznanja fotografe s svojo πiroko ponudbo, ima veË moænosti, da si na laæji in cenejπi naËin pridobiveËje πtevilo fotografij v izdelavo. To je pomembno πe toliko bolj, ker sama izdelava digitalnihfotografij ne pomeni niË veË lokalno pripadnost nekemu laboratoriju. Popolnoma vseeno je, ali izKopra poπljete fotografije v izdelavo v sosednjo Izolo ali mnogo dlje v Zg.Duplek. Danes digitalnemufotografu ni veË pomembna bliæina fotolaboratorija. Ampak njegova kakovost in cena izdelanihfotografij. Obenem pa πe hitrost, kakovost in cena dostave fotografij. Predvsem pa je nastalavelika sprememba v miselnosti samih digitalnih fotografov. ©e vedno se veËina ne odloËa izpisatisvojih fotografij na papir. Mislijo, da bodo njihove fotografije za vedno obstojne v digitalni obliki.Zaenkrat se πe ne zavedajo teæav, saj je praktiËnih izkuπenj glede hranjenja digitalnih datotek πezelo malo. Vsi pa vemo, kako dolgo lahko ohranimo fotografijo izdelano na papirju. In simbioza

digitalnega zapisa in zapisa slike na papir bo kmalu spoznana tudi med digitalnimi fotografi.©e vedno pa jih bo nekaj, kateri svojih fotografij nikoli ne bodo izpisovali na papir. VelikaveËina jih bo za izpis svojih fotografij uporabljala foto labolatorije, nekateri pa se bodo vsebolj odloËali za tiskalnike. Nekako bo tako kot pred leti v analogni tehniki. Nekaterim se jezdelo s foto kamero zabeleæiti in shraniti nek dogodek povsem nepomembno. Druæinskifotografi in ti so bili vedno velika veËina, so uporabljali za izpis fotolabolatorij. Naprednejπiin izrazni fotografi pa so doma imeli lastno temnico. Danes je to vse skupaj πe laæje z uporabodigitalne temnice, raËunalnika in tiskalnika. Prav tiskalniki pa bodo v letoπnjem letu dobilisvoje mesto tudi med nekaterimi fotografi. In ponudba tiskalnikov na trgu naj predvsemfotolaborante ne navdaja s strahom. Se sploh zavedate, da je danes 2X veË fotografov invsaj 10X veË posnetih fotografij kot v najboljπih Ëasih filma? Nekateri se, in na podroËjudigitalne izdelave fotografij æe delujejo po povsem novih smernicah. Vedo, da je datotek zaizdelavo fotografij v izobilju. Sanje o vrnitvi nekdanjih Ëasov pa so kaj hitro pozabili. NetiπËite glave v pesek. Spremembe in nove priloænosti so tu!

e-Fotografija - februar, marec 2005 3e-Fotografija - februar, marec 2005 3e-Fotografija - februar, marec 2005 3e-Fotografija - februar, marec 2005 3e-Fotografija - februar, marec 2005 3


Uradni zastopnik in uvoznik:

DiMAGE Z-20DiMAGE Z-20DiMAGE Z-20DiMAGE Z-20DiMAGE Z-20- Efektivno 5.0 mega toËk - 8.1 X optiËni zoom- Efektivno 5.0 mega toËk - 8.1 X optiËni zoom- Efektivno 5.0 mega toËk - 8.1 X optiËni zoom- Efektivno 5.0 mega toËk - 8.1 X optiËni zoom- Efektivno 5.0 mega toËk - 8.1 X optiËni zoom( 36mm do 290 mm ) - Avtomatska ostritev( 36mm do 290 mm ) - Avtomatska ostritev( 36mm do 290 mm ) - Avtomatska ostritev( 36mm do 290 mm ) - Avtomatska ostritev( 36mm do 290 mm ) - Avtomatska ostritev- Avtomatske osvetlitve - Snemanje videa (640 x 480- Avtomatske osvetlitve - Snemanje videa (640 x 480- Avtomatske osvetlitve - Snemanje videa (640 x 480- Avtomatske osvetlitve - Snemanje videa (640 x 480- Avtomatske osvetlitve - Snemanje videa (640 x 480toËk) - Makro od 1cmtoËk) - Makro od 1cmtoËk) - Makro od 1cmtoËk) - Makro od 1cmtoËk) - Makro od 1cm

Kljub dejstvu, da tehnologijo digitalnegazajema slike poznamo æe od leta 1968, jedanes med mnoæicami tako tehnoloπko kotuporabnostno πe na zaËetku svoje poti. Zatoje za veliko veËino uporabnikov v njej πe polnoneznank in premalo izkuπenj. Prav zaradi tehdveh dejstev fotograf na zaËetku spoznavanjain delovanja v tej tehnologiji naredi mnogonapak. Æe leta 1996 sem v reviji Moj Hobinapisal prve Ëlanke o takrat znanem“skorajπnjem prihodu” digitalne tehnike vmnoæiËno uporabo. S knjigo e-Fotografija, kije izπla leta 2001, sem predstavil celotnodigitalno tehnologijo, ki jo danes æe s pridomuporabljamo. Zaradi vse veËjega povpra-πevanja po digitalnem fotografskem znanju jebila revija za πirπe mnoæice le logiËnonadaljevanje. Revija e-Fotografija je leta 2002izπla prav z namenom izobraæevanja vdigitalni tehniki, hitrejπega spoznavanja z njoin predstavitve njenih prednosti ter slabosti.Spoznali smo se æe z analogno/digitalnorazliko, digitalnimi kamerami, njihovimilastnostmi in uporabnostjo ter s tem, katereso tiste “ta prave” kamere za naπ nakup. Tudis pomoËjo revije ste digitalne kamere hitrejespoznali, jih zato laæe in kakπno leto prej tudikupili ter jih zaËeli s pridom uporabljati. Mednami je æe krepko veË kot 100.000 digitalnihkamer. ©tevilka naj bi se v letoπnjem letu vSloveniji veË kot podvojila. Kupiti danes dobrokamero za naπ namen fotografiranja ni veËnoben problem. Tako kupci kot trgovci so æezelo izkuπeni. ©e toliko laæe je, ker so tudikamere vse boljπe, predvsem pa so tistenajcenejπe æe tako kakovostne, da v veËini æezadovoljijo druæinskega fotografa gledekakovosti slike. Da se v digitalni tehniki razvijavse zelo hitro, pove æe pogled nazaj, na prvoizdano revijo v juliju 2002. Samo dve leti inpol nazaj je bilo veliko skeptikov tako medprofesionalnimi fotografi kot trgovci gledepredvidene hitrosti prihoda tehnologije. Zalaæje razumevanje nove tehnologije sem v prviπtevilki zaËel s primerjavo analogno/digitalno. V letu 2005 pa bodo prav trgovci,ki so pred dvema letoma πe dvomili vdigitalno, prodali veË kot 100.000 digitalnihfotokamer, kar je desetkrat veË kot samo trileta nazaj. In ker je digitalna fotografija æe

povsem med nami, je sedaj treba opozarjatina nove moænosti in pasti v digitalnifototehniki.V vseh dosedanjih revijah in Ëlankih sem nanjih æe opozarjal. Razliko med analogno indigitalno tehniko zajema slike smo pozaËetnih Ëlankih hitro zakljuËili. Prav tako jevse manjπa potreba po skeniranju filmov inslik in s tem pisanju o tej temi. Tudi odigitalnih kamerah razen preizkusov novih nitreba veË veliko pisati.Zato gremo v spoznavanje digitalne tehnikein njene uporabnosti v praksi naprej, tja, kjerse kaæejo nove prednosti in omejitve digitalnetehnologije. V letoπnjem letu bo v reviji velikpoudarek na izdelavi fotografij. Torej ne samoo fotografiranju in moænosti hranjenja

digitalnih zapisov, ampak predvsem omoænosti “izgube” naπih zajetih spominov. Æev nekaterih prejπnjih Ëlankih, predvsem pa v15. reviji, sem opozoril na enega izmed veËjihproblemov digitalne fotografije namreËmnoæico fotografij, shranjenih samo na trdemdisku raËunalnika ali zapisanih/shranjenih naCD/DVD-jih. Iz izkuπenj glede hranjenja filmovin izdelanih fotografij, predvsem pa lastnih 15-letnih izkuπenj hranjenja fotografij in drugihpodatkov na pomnilnih enotah, se zavedam,da je treba moËno izpostaviti problem“izgube” vseh naπih fotografij.Seveda pa je nasvet “izdelajte si fotografije”namenjen predvsem druæinskim fotografom.Spomine za pozneje potrebujemo iz pogledafotografiranja naπih osebnih dogodkov.

Fotografije iz naπih mladostniπkih dni,potovanj, rojstnih dni, poroke, rojstva otrokin ostalih dogodkov je treba ohraniti Ëim dlje.Nasvet shranjevanja fotografij na papir nitoliko namenjen profesionalni ali izraznifotografiji. Sam sem opazil, da ne bi velikopogreπal 10 let starih CD-jev, na katerih imamshranjene datoteke raznih revij, prospektovter katalogov iz svoje grafiËne dejavnosti. Tipodatki, ki niti niso moja avtorska last, potoliko letih zame niso veË pomembni. VËasihsi kateri od urednikov πe zaæeli, da poiπËemkakπno staro fotografijo ali tekst iz prejπnjihlet, vendar tudi Ëe se podatkov zaradi njihovemnoæice ne najde ali pa Ëe mi katerega odstarejπih CD-jev bralnik ne odpre veË, veËjihteæav ni, urednik paË poiπËe novo fotografijo.Svojih izraznih fotografij izpred 20 in veË letniti ne iπËem. Vsaj zame nimajo nekegaËustvenega pomena.Druge ustanove, ki morajo arhivirati svojomnoæico podatkov, se posluæujejo pro-

Izdelajmo si fotografije II.del

NOVOkmalu na trgu

Dimage Z5Dimage Z5Dimage Z5Dimage Z5Dimage Z5- Efektivno 5.0 mega toËk- Efektivno 5.0 mega toËk- Efektivno 5.0 mega toËk- Efektivno 5.0 mega toËk- Efektivno 5.0 mega toËk- 12 X optiËni zoom- 12 X optiËni zoom- 12 X optiËni zoom- 12 X optiËni zoom- 12 X optiËni zoom ( 35mm do 420 mm ) ( 35mm do 420 mm ) ( 35mm do 420 mm ) ( 35mm do 420 mm ) ( 35mm do 420 mm )- Avtomatska ostritev /- Avtomatska ostritev /- Avtomatska ostritev /- Avtomatska ostritev /- Avtomatska ostritev / 5 toËk, πiroko polje in spot 5 toËk, πiroko polje in spot 5 toËk, πiroko polje in spot 5 toËk, πiroko polje in spot 5 toËk, πiroko polje in spot- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËna in avtomatska- RoËna in avtomatska- RoËna in avtomatska- RoËna in avtomatska- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve nastavitev naËina osvetlitve nastavitev naËina osvetlitve nastavitev naËina osvetlitve nastavitev naËina osvetlitve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- Snemanje videa (640 x 480 toËk)- Snemanje videa (640 x 480 toËk)- Snemanje videa (640 x 480 toËk)- Snemanje videa (640 x 480 toËk)- Snemanje videa (640 x 480 toËk)- Super makro od 1cm- Super makro od 1cm- Super makro od 1cm- Super makro od 1cm- Super makro od 1cm- AS (anti shake) stabilizacija slike- AS (anti shake) stabilizacija slike- AS (anti shake) stabilizacija slike- AS (anti shake) stabilizacija slike- AS (anti shake) stabilizacija slike

90 let stari fotografiji sta bili æe neπtetokrat v rokah sorodnikov. Otroci so si na levi sliki æe dali duπka z risanjem njim manjkajoËih delov. Toda sliki, sedaj hranjeni v fotoalbumu, πe vedno odliËno prikazujeta mojega pra dedka in pra babico. Si lahko predstavljate, da si bodo po dveh generacijah lahko πe ogledali vaπe danes zapisane slikev samo digitalni obliki? V digitalni obliki nikoli, ker jih boste preje izgubili. Fotografije izpisane na foto papirju, pa vam obstanejo kot dolgotrajen zapis.

4 e-Fotografija - februar, marec 20054 e-Fotografija - februar, marec 20054 e-Fotografija - februar, marec 20054 e-Fotografija - februar, marec 20054 e-Fotografija - februar, marec 2005

NOVOkmalu na trgu

Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije!


___

fesionalnega pristopa in uporabljajo takovarnostne kopije na razliËne medije kotprofesionalne programe za iskanje datotek izvelike baze podatkov. VeËina ustanov pa sivse podatke od pogodb, raËunov, itd. tako alitako shrani πe na papirju s pomoËjotiskalnikov.Druæinski fotograf te moænosti nima. Ima paveliko potrebo po dolgotrajnem hranjenjudruæinskih podatkov. Zato je nasvet“izdelajmo si fotografije” namenjen prav njim.Predvsem pa, vedno se najdejo trenutki væivljenju, ko se Ëisto vsak fotograf znajde v

vlogi druæinskega fotografa. Zato si kar vsiæelimo Ëim dlje ohraniti druæinske fotografije.Torej je nasvet “izdelajmo si fotografije”namenjen kar vsem nam. Sam bi moËnopogreπal, Ëe ne bi veË naπel starih diapozitivovz razliËnih potovanj. Danes jih imamshranjene, πe prej pa sem jih s skenerjemprenesel v digitalno obliko. Marsikaterostarejπo fotografijo iz diapozitiva si bom ËezËas prenesel na papir, projekcije pa sedajprikazujem preko digitalnih LCD projektorjev.Spoznanje izpred 10 in veË let predvsem izpraktiËnih izkuπenj uporabnikov digitalne

tehnike zapisa je potrdilo, da so shranjenefotografije na trdem disku raËunalnika ali CD/DVD-jih dolgoroËno zelo slaba naloæba.Oziroma povedano drugaËe, ta“banka” naπih neprecenljivihpodatkov bo slej ko prej“oropana”. Danes je digitalnatehnika zajema in shranjevanjaslike v druæinski fotografiji πevedno kot “divji zahod”. Velikose fotografira, vendar skorajnihËe ne razmiπlja za pri-hodnost in pravilno “varËe-vanje” naπih datotek. Ko pakasneje “banka” izgubi svojdenar, ni institucije, ki bi vam gapovrnila. Trdi disk (banka naπihpodatkov) je zelo ranljiv. Pogled nadirektorije in mape na zaslonu ni kot pogledv omaro ali predal.Tudi izkuπeni uporabnik raËunalnika z lahkotopo pomoti izbriπe marsikatere zelopomembne podatke. Trdi disk se lahkopokvari, med podatke se vtihotapijoraËunalniπki virusi in Ërvi, treba je zamenjatioperacijski sistem, itd. Zaradi teh moænostipa do tedaj naπih “varno” shranjenihfotografij v digitalni obliki ni veË. Sezavedate, kaj to pomeni? To bi bilopodobno, kot Ëe bi izgubili negativne

filme, vi pa πe niste izdelali fotografij.S temi dejstvi spoznamo, da moramo za svoje

“digitalno” zapisane spomine sami velikobolje skrbeti, Ëe si jih Ëez nekaj let πe æelimoogledati. Marsikdo pa na æalost ta negativnadejstva spozna πele Ëez leta, ko si æeli zopet

Izdelajte siIzdelajte siIzdelajte siIzdelajte siIzdelajte sifotografije!fotografije!fotografije!fotografije!fotografije!Digitalnih kamer je med nami æe veËkot 100.000. Velika veËinauporabnikov digitalnih foto kamerpa se prepozno zave, da se mnoæicafotografij na raËunalniπkem disku,kjer jih v veËini primerov hranijokmalu izgubi. Enostavno pozabimonanje, oziroma digitalni mediji zashranjevanje πe niso dovoljzanesljivi, da bi se na njih slike

Digimax V70Digimax V70Digimax V70Digimax V70Digimax V70-Efektivno 7.0 mega toËk-Efektivno 7.0 mega toËk-Efektivno 7.0 mega toËk-Efektivno 7.0 mega toËk-Efektivno 7.0 mega toËk-----Schneider Kreuznach Schneider Kreuznach Schneider Kreuznach Schneider Kreuznach Schneider Kreuznach 3x optiËni zoom3x optiËni zoom3x optiËni zoom3x optiËni zoom3x optiËni zoom-----2.0’’ vrtljiv TFT LCD zaslon2.0’’ vrtljiv TFT LCD zaslon2.0’’ vrtljiv TFT LCD zaslon2.0’’ vrtljiv TFT LCD zaslon2.0’’ vrtljiv TFT LCD zaslon-----Zajem videa v MPEG-4 zapisuZajem videa v MPEG-4 zapisuZajem videa v MPEG-4 zapisuZajem videa v MPEG-4 zapisuZajem videa v MPEG-4 zapisu-Macro od 4cm-Macro od 4cm-Macro od 4cm-Macro od 4cm-Macro od 4cm-----Moæna uporaba 9 razliËnih tipov baterijMoæna uporaba 9 razliËnih tipov baterijMoæna uporaba 9 razliËnih tipov baterijMoæna uporaba 9 razliËnih tipov baterijMoæna uporaba 9 razliËnih tipov baterij

Uradni zastopnik in uvoznik:

N O V O

Digimax UC-A5Digimax UC-A5Digimax UC-A5Digimax UC-A5Digimax UC-A5-Efektivno 5.13 mega toËk-Efektivno 5.13 mega toËk-Efektivno 5.13 mega toËk-Efektivno 5.13 mega toËk-Efektivno 5.13 mega toËk-----11 razliËnih scenskih funkcij11 razliËnih scenskih funkcij11 razliËnih scenskih funkcij11 razliËnih scenskih funkcij11 razliËnih scenskih funkcij-----1,8’’ TFT LCD zaslon1,8’’ TFT LCD zaslon1,8’’ TFT LCD zaslon1,8’’ TFT LCD zaslon1,8’’ TFT LCD zaslon-----Zajem videa 640x480 30fpsZajem videa 640x480 30fpsZajem videa 640x480 30fpsZajem videa 640x480 30fpsZajem videa 640x480 30fps-Avtomatski makro-Avtomatski makro-Avtomatski makro-Avtomatski makro-Avtomatski makro

ohranile 10, 20 let. Zato je πe vedno zelo priporoËljivo, da si vsaj tiste najbolj æeljeneosvetlite v fotolaboratoriju na fotografski papir ali jih iztiskate na domaËem tiskalniku.Tako imate vaπe zanimive fotografije varno shranjene v foto albumih.

Fotografija iz leta 1845 prikazuje angleπkega izumitelja slike na papirju Fox Talbota pri njegovem delu. Pravidokaz, da slika na papirju lahko obstane 160 let.



Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

pogledati svoje nekdaj doæivete infotografirane spomine in jih pokazati drugim.Zakaj smo kupili digitalno fotokamero?Zakaj smo kupili digitalno fotokamero?Zakaj smo kupili digitalno fotokamero?Zakaj smo kupili digitalno fotokamero?Zakaj smo kupili digitalno fotokamero? Dafotografiramo, zabeleæimo ter shranimo zaspomin nam zanimive trenutke. Kar pomeni,da smo fotografirali zato, da bomo tistizanimiv trenutek, ko smo sproæili kamero,zabeleæili za kasnejπi ogled ter predstavitevnam samim in drugim. Verjamem, da mlajπageneracija fotografov pomena “spomini” nerazume povsem. Zato tudi teæje razumejonasvet, da naj si izpiπejo fotografije na papir,namesto da jih hranijo na raËunalniku. Todastarejπi ko si, bolj misli uhajajo nazaj. Obpogledu nazaj privre na dan mnoæicaspominov na lepe trenutke. In ker vemo, dasi le-te æelimo tudi videti Ëez 30, 40 ali veËlet, je treba fotografijo spraviti v tako obliko,da bo ostala ohranjena za spomin tudiprihodnjim rodovom.Na zaËetku razlage, zakaj izpisati fotografijona papir, nikakor ne moremo mimo filma.Veliko smo ga uporabljali, zato njegovemoænosti dobro poznamo in marsikaj, karnam je ponujal, je πe danes fotografu zelodobro razumljeno in uporabno. Film nam jedal eno veliko prednost. »e smo hotelifotografijo na njem videti, smo ga moralirazviti. In po razvijanju smo dobili original,katerega smo si lahko tudi ogledali in gashranili na vidno mesto. »e smo ga pravilnoshranili, se bo obdræal dolgo vrsto let. Barvnefilme za mnoæiËnejπo uporabo poznamo æe odleta 1936. Iz teh filmov lahko πe danesnaredimo projekcijo, nove kopije fotografij alijih s pomoËjo skenerja prenesemo v digitalnoobliko.Sam πe vedno hranim svoje prve posnetke nadiapozitivnem filmu izpred 29 let. ©e vednoso zadovoljivo kakovostni za projekcijo. Respa je, da nekateri predvsem slabπi filmi ORWOæe vidno izgubljajo na kakovosti. Materiali inkemikalije v tistem Ëasu so dosegali doloËenokakovost, vpliv teh kemikalij v πkodljivemsmislu pa πe danes deluje. Na filmu sepojavljajo madeæi, na doloËenih delih slikahitreje bledi, itd. To nam da vedeti, da film ni

ravno najbolj obstojen material. Tudi razviteslike na diapozitivnem filmu bodo ËezdoloËeno πtevilo let, odvisno od kakovostimateriala, postopka razvijanja in na koncuhranjenja in πtevila projekcij, poËasi izginile.Naπi vizualni spomini bodo tako Ëez Ëas“ukradeni” in nikomur veË ne bomo moglipokazati zanimive projekcije diapozitivov.Druga in najbolj uporabljena moænost medamaterskimi fotografi je bila fotografiranje nanegativni film in izdelava fotografij na fotopapir. Za Ërnobele fotografije dobro vemo, daso zaradi razvitega “poËrnjenega” srebra sozelo obstojne. ©e danes lahko vidimo nastenah Ërnobelo fotografijo, staro 80 in veËlet, ki je vsak dan izpostavljena dnevnisvetlobi. Moje prve Ërnobele fotografije, kisem si jih sam razvijal v temnici, so πe danesv odliËni kondiciji. Opaæa pa se, da marsikdoni dobro upoπteval navodil “starih” mojstrov.“Fotografijo dobro utrdite v sveæem fiksirju inpredvsem dobro izperite pod tekoËo vodo!”Kdor se takrat ni dræal teh napotkov, ta nasvojih Ërnobelih fotografijah æe lahko opaæadelovanje ne dovolj izpranih kemikalij. Rjavimadeæi in obledeli deli na sliki æe poËasi, atemeljito “kradejo” naπe vizualne spomine.Barvne negativne filme in izdelavo barvnihfotografij v fotolaboratorijih je veËinadruæinskih fotografov zaËela uporabljati vzaËetku 70-tih let. »e pogledamo te prvefotografije izpred 30 let, lahko opazimo nekajzelo podobnega, kar se dogaja s Ërnobelimifotografijami, le da je proces “staranja” πehitrejπi. Takratni materiali niso bili danaπnjekakovosti, prav tako ne samo razvijanje.Barvne fotografije izpred 20, 30 let so krepkoslabπe kakovosti od danaπnjih. »eprav sofotografije shranjene v foto albumih in s temne izpostavljene svetlobi in drugim vplivom,pa so, kar se tiËe kakovosti zapisa, æe krepkonaËete.Spoznali smo, da popolnoma obstojnefotografije ni! Ne v digitalni obliki ne na filmuali fotografiji na papirju. Digitalni zapis natrdem disku raËunalnika sËasoma izgubimomed mnoæico podatkov ali pa ga enostavno

prepiπemo. To se nam zgodi v roku treh let.»e smo datoteke zaradi varnosti kopirali naCD/DVD-je, pa ti z leti (ca. 8) zaËnejo izgubljatina kakovosti materiala. Prav tako sespreminja tehnologija samega zapisa inbranja, s tem pa starejπih CD/DVD-jev znovejπimi bralniki ne moremo veË prebrati.Zato je pametno, da naπe zanimive fotografijeshranimo na papirju. Tam bodo ostaleohranjene vsaj 30 do 50 let. Za to æe imamo

praktiËne dokaze. Fotografije na papirju so æevsaj toliko let v domaËih foto albumih. Kaj padatoteke iz vaπih prvih raËunalnikov? Jih πeimate?V skupnem soæitju digitalnega zapisa in natoizdelane fotografije na papirju pa lahko za πeveliko veË Ëasa ohranimo naπe spomine. Vroku nekaj let naredimo novo kopijo naπihdatotek z novejπo tehnologijo zapisa (prihajaBlueRay z moænostjo desetkrat gostejπegazapisa na medij) in na novejπe medije,oziroma fotografije na papirju lahko ponovnoskeniramo, tako prenesemo v digitalnoobliko, ponovno shranimo na nove medije,izdelamo novo fotografijo na medij, ki nam gabodo takrat ponujali kot najboljπega zaarhiviranje in ogled.

NaËini hranjenja fotografijeNa zaËetku bomo spoznali, kateri medij jenajobstojnejπi za shranjevanje “spominov”.To je najstarejπa poznana trdna snov nanaπem planetu. Kje so se ohranile stopinjedinozavrov izpred milijona let, risbe jamskegaËloveka, zapisani hieroglifi?Na kamnu! Tudi po raziskavi strokovnjakov jeta element priznan kot edini, na katerem bise πe tudi Ëez milijon let po svetovni jedrskivojni ohranili podatki o obstoju civilizacije nanaπem planetu. Vsi ostali mediji, na katerelahko zapisujemo naπ obstoj, so mnogo boljranljivi.Vendar pa na kamen ne bomo zapisovali naπihfotografij. Zato je treba uporabiti drugaËenmedij. Vsak nov medij, ki ga Ëlovek iznajde inuporablja, pa je vse bolj uporaben gledezapisa in arhiviranja velikih koliËin podatkov.

50 let stara fotografija se je ohranila tudi kot reprodukcija v obliki razglednice. Leva polovica slike nam kaæekako se je slika z leti uniËevala. S pomoËjo skenerja sem sliko prenesel v digitalno obliko, jo popravil in na fotopapirju nam bo πe dolgo obstala kot spomin.

30 let star diapozitivni film ORWO je æe zaËel izgubljati na kakovosti zapisa.




sËasoma (odvisno od koliËine fotografiranja)je digitalnih datotek (fotografij) toliko, da niveË mogoËe kontrolirati, kdaj smo doæiveli infotografirali zanimive dogodke. In posnetihfotografij dogodkov, ki se jih dobrospomnimo, æe Ëez nekaj let ne najdemo veË.Verjemite, da si tega nikakor ne æelite.Kot æe veËkrat omenjeno, se nam bododatoteke na trdem disku ohranile najveË petlet. To ne pomeni, da se bodo podatki karsami od sebe izbrisali. Iz veË moænih razlogovje v tem Ëasu æe treba menjati tako operacijskisistem kot sam raËunalnik, starejπih CD/DVD-jev pa vam novejπi bralniki najbræ sploh nebodo veË znali brati. Iz lastnih izkuπenj lahkopovem, da mi najstarejπe CD-je bere samo πeπest let star Ëitalnik.

Nikakor pa ne jemljite tega zapisa kotstraπenje pred izgubo datotek in s tem vaπihfotografij. Tako hitro to spet ne gre. Zato sivzemite Ëas, izberite vaπe najboljπe,najpomembnejπe fotografije, jih shranite vposeben direktorij, ali πe bolje, v celoti jihzapiπite na CD/DVD-je, nato pa v Ëim krajπemËasu obiπËite fotolaboratorij ali pa si domaizpiπite fotografije na domaËem tiskalniku.

Kaj lahko naredimo za bolj trajenzapis naπih “spominov” -fotografij?»eprav se zavedam, da deluje staromodno inprav niË digitalno, pa toplo priporoËam, da siiz vsakega pravkar zanimivega dogodkaizberete najboljπe fotografije in jih izpiπite na

Apple iPhoto nam ponuja odliËen digitalni foto album za arhiviranje in pregled digitalnih datotek. Vendar æeiz izkuπenj vem, da tega programa Ëez nekaj let ne bom mogel veË uporabljati in bo treba slike ponovnoprestaviti v novejπi digitalni foto album.

Vendar pa so novi hranilni mediji vse manjobstojni.

Poznamo mnogo naËinov, kakonaπe fotografije Ëim dlje ohraniti!Iz zgodovine vemo, da se je ohranilo velikofotografij na steklenih ploπËah izpred 120 inveË let. Sam imam πe vedno fotografije napapirju od prababice in pradedka izpred 90let. Te fotografije nam dajo vedeti, da se je inse bo Ërnobela fotografija zelo dolgo obdræalakot kakovosten zapis.Barvni filmi in papirji pa za osnovo zajemaslike ne uporabljajo srebra. Barvila na æalostniso tako obstojna. Fotografska emulzija inrazvijanje πe 20 let nazaj ni bilo na takokakovostnem nivoju, da bi lahko s takratnotehnologijo naredili kakovosten barvni zapisna papir. Tudi sam papir kot osnova se nidobro obnesel. Papir z leti zaËne spreminjatisvoje lastnosti, se obarva, spreminja senjegova struktura. Druæinske fotografije iztistih Ëasov so za danaπnji pogled na kakovostmoËno premalo zasiËenih barv. Tudi kontrastje slab in foto papir kot osnova je æe zaËeldobivati moËan “umazani” ton zaradistaranja.Zato so pred 20 leti kot osnovo povzeliumetno maso. Fotografije iz tistih Ëasov so æemnogo bolj kakovostne in πe danes dræijo vfoto albumih visok nivo kakovosti.

Danaπnji foto papirji, kemikalije in fotografije,izdelane po novih procesih razvijanja, naj biv druæinskih albumih ohranile visokokakovost vsaj 30 let, izpisane na fototiskalnikih s kakovostnimi barvami inpapirjem pa πe dlje, kar pomeni, da se nambodo spomini na teh fotografijah obpravilnem hranjenju znali ohraniti tudi 100 let.Seveda nikakor ne v polni kakovosti, kot jovidimo ob izpisu. Toda fotografija bo πe vednoimela neko dovolj dobro sporoËilno vrednost.Sicer pa nam je danes prav vπeË, Ëe imajostare fotografije pridih patine. Slika kar moraimeti tisti dobro znani “starinski” rjavi ton.Danes pa smo v digitalni dobi. Industrija bosama poskrbela, da Ëez nekaj let ne boste veËshranjevali fotografij na film. Tako nam boostal za shranjevanje fotografije samo πepapir ali umetna masa in digitalni zapis narazliËnih pomnilnih medijih. Tu pa lahkonastopi simbioza obeh tehnologij. Starejπefotografije lahko skeniramo in jih popravljeneπe enkrat zapiπemo na papir.Po prvem letu fotografiranja z digitalnokamero si πe z veliko gotovostjopredstavljamo, da obvladamo mnoæicodatotek s fotografijami na trdem disku ali CD/DVD-jih. Zato verjamem, da marsikdo πe neverjame, da je treba za svoje digitalnefotografije drugaËe poskrbeti, kot da se jihhrani na trdem disku v raËunalniku. Toda


___



FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm spada med vodilne proizvajalcedigitalnih fotolabov v svetu. Æe sampodatek, da je v Sloveniji veË kot polovicanjegovih strojev, pove veliko o njegovikvaliteti. Zadnji predstavnik te uspeπneserije je Frontier 570, ki je v primerjavi spredhodniki naredil πe dodaten koraknaprej. Za marsikoga bo zanimiv πe veËjiizpis, ki je sedaj30 x 45 cm(predhodnik25 x 38 cm). Atu se novostiπele zaËnejo.Frontier 570 jeogromen na-predek naredilpri obdelaviklasiËnih fil-mov. Kljub te-mu, da se sle-dnji umikajodigitalni tehniki,so πe vedno zanimivi za marsikateregafotografa. Novi minilab namreË zmoreavtomatsko odstranjevanje prask in prahuiz slik, operaterju preostane le πe nastavitevsvetlosti in barv. Za uporabnike kompaktnihfotoaparatov je zanimivo tudi avtomatskoodpravljanje efekta rdeËih oËi, ki znapokvariti marsikatero lepo fotografijo. ZFrontier 570 in njegovimi novimiprogramskimi moænostmi lahko hitro

pripravimo slike tudi veËjih poveËav ne dabi pri tem trpela kvaliteta. S pomoËjo noveprogramske opreme marsikateri staridiapozitiv ponovno zaæivi. Frontier 570 hitroin kvalitetno popravi obledelost barv,odstrani prah in praske iz filmov.

Poglejmo si πe ostaletehniËne podatke, zmore 1800

fotografij velikosti 15 x 10 cm na uro, film s24 posnetki pa od zaËetka do konca obdelav dobrih dveh minutah. Predhodnik Frontier350 je to delo opravil v 5 minutah, razlika vhitrosti pa gre na raËun novega kemijskegaprocesa obdelave fotografije. Format slik jelahko od 13 x 10 cm do 45 x 30 cm, ki jezanimiv tudi za razstave. »italnik (skener)zna prebrati razliËne formate filma, odklasiËnega 35mm do srednjega formata 120,

kot tudi dia, negativ ali »B film. Fujifilmponuja tudi papir za minilabe, medzanimivejπimi je Crystal Archive, ki se ponaπaz kar 75 let obstojnosti. Med proizvajalcipapirja za minilabe je to daleË najveË.

Zanimiva je πe primerjavamed izpisom v foto-

laboratoriju in fototiskalniki, prviponujajo izpis zaokoli 50 tolarjev,medtem ko priveËini tiskalnikovne najdete izpisa15 x 10 cm pod 100tolarjev.FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm pa tudidrugaËe ne mirujein uveljavlja pov-sem nove stan-

darde. Æe na mednarodnem sejmuPhotokina 2004 je predstavil izjemnozmogljivo programsko opremo za obdelavoslik Image Intelligence Image Intelligence Image Intelligence Image Intelligence Image Intelligence, ki je plod zdruæitvemoderne raËunalniπke tehnologije in 70 letizkuπenj v fotografiji.Jedro te inovacije tvorijo kompleksnefunkcije za klasifikacijo slike in zaznavo terprepoznavo obrazov, ki bodo imele kljuËnevloge v razvoju novih izdelkov. In vse te novemoænosti delujejo tudi v kombinaciji z Fron-tier 570.Æe samo prikazane osnovne informacije tega

sistema so zelo prepriËljive in imajo izjemnovelik potencial za amatersko in tudiprofesionalno uporabo. Prva teh funkcij jeklasifikacija slike, ki omogoËa samodejnoprepoznavanje razliËnih lastnosti slike, skaterimi je moË zagotoviti pravilnoosvetlitev in obdelavo slike. Drugatehnologija omogoËa poleg æe opisanemoænosti odstranitve uËinka rdeËih oËi nafotografijah, πe povsem nove revo-lucionarne moænosti.Ena izmed njih je zaznavanje obrazov insamodejno optimizirati ton koæe, izrezati napravo velikost portretne slike in izbrati tistenarejene z bliskavico.Najbolj presenetljiva tehnologija pa jeprepoznavanje obrazov, ki lahkosamodejno zazna in identificira Ëloveπkiobraz in glede na to npr. razvrsti fotorafije.Kar pomeni, da med veliko mnoæicofotografij izberete osebo in programskaoprema poπlje v izdelavo samo fotografijena kateri je oznaËena oseba.Po mnenju neodvisnih strokovnjakov so teinovacije nadvse zanimive, saj se vprihodnosti lahko izkaæejo za izjemnouporabne tako pri amaterskih fotografih,kot pri profesionalnih uporabnikih vrazliËnih varnostnih sistemih.Za dodatne informacije se obrnite naImage&Information d.o.o., ki je tudizastopnik za Fujifilm v Sloveniji.

Fujifilm PR

Fujifilm Frontier 570 in programska oprema Image Intelligence

kakovosten foto papir. To lahko storite takov fotolaboratoriju kot z domaËim tiskalnikom.Fotografije na papirju shranite v foto album,ta pa jih bo zaπËitil tako pred UV svetlobo, kivpliva na hitrejπe bledenje barv, kotumazanijo v zraku, ki moËno naËenja zgornjoplast fotografije. Na tak naËin boste vaπedanes narejene fotografije imeli veliko boljvarno shranjene za nadaljnjih 50 in veË let.V fotolaboratorij lahko prinesete kar vaπopomnilniπko kartico. Æe na vaπi digitalnikameri lahko oznaËite, katere fotografije senaj natisnejo in katere ne, Ëe ne æelite, da vamnaredijo vse fotografije.Druga moænost je ta, da poiπËetefotolaboratorij z raËunalnikom za pregledfotografij, namenjenega strankam, vstavitevanj pomnilniπko kartico, prenesete æelenefotografije, izberete izrez, opravite korekturo

in potrdite naroËilo.Tretja moænost je poπiljanje datotek inizdelava fotografij preko spleta. Na domaËiraËunalnik si naloæite program ponudnika,preko njega izberete æelene fotografije,izberete format slike, opravite izrez in manjπekorekture in kar preko interneta poπljetefotografije v fotolaboratorij. Æe naslednji danpa dobite fotografije na æeleni naslov.Naslednja moænost pa je uporaba domaËegatiskalnika. Tako si lahko kar sami domaizpiπete svoje fotografije. VeËina danaπnjihtiskalnikov omogoËa priklop digitalne kameredirektno na tiskalnik ali pa ima tiskalnik æevgrajene Ëitalnike pomnilniπkih kartic. Takoniti ne potrebujemo raËunalnika za izpisfotografij. Delo je πe toliko laæe, ker imajo takitiskalniki tudi manjπi LCD zaslon, prekokaterega pregledujemo fotografije in

opravimo manjπe posege glede izreza inkorektur tiskanja.V zadnjem Ëasu se opaæa poveËanje takoizdelave fotografij preko spleta kot izdelavefotografij iz prinesenih CD/DVD medijev.Glede na dejstvo, da je v Sloveniji æe veË kot100.000 lastnikov digitalnih kamer in da jihje veËina v domeni druæinske fotografije, jerazumljivo, da je in bo πe vse veËjepovpraπevanje po izdelavi fotografij. Ve se: zdigitalno kamero se fotografira mnogo veË kotz analogno. Zato ne Ëudi, da marsikaterastranka prinese na pomnilni enoti ali poπlje vizdelavo 100 in veË fotografij naenkrat.Nekateri od fotografov imajo od svojegaprvega fotografiranja z digitalno kamero πevedno vse fotografije na disku domaËegaraËunalnika. PoËasi pa druæinski fotograf æespoznava, da je treba fotografije izpisati na

Lahko si naredite nekakπen povzetek imen map indogodkov. Tudi te lahko zapiπete kar v digitalni oblikiv Word-u in datoteko shranite na CD/DVD medij obmapah s fotografijami. Tako se boste Ëez leta laæespomnili kje in kaj iskati.»eprav je v mapi samo 70 datotek, pa bi æeleno breztega zapisa veliko teæje naπel.

Levo so zapisi naslovov datotek, zgoraj pa datoteke s πtevilkami. Na zaslonu se mi pokaæejo πtevilke in tako laæe najdem æeleno datoteko. Desni Ëlanek iz leta 1998 podπtevilko 24 je bil zelo hitro najden. Na podoben naËin si lahko arhivirate tudi mape fotografij po dogodkih, tematiki ali Ëasu fotografiranja.




papir. Zato ne Ëudi, da si vse veË uporabnikovdigitalnih kamer najbolj zanimive fotografijeizpred nekaj let prepiπe na CD in v izdelavoprinesejo 500 in veË fotografij.»udi me edino, da fotolaboratoriji sami bolj

ne opozarjajo fotografov na problem “izgube”njihovih fotografij v naslednjih letih, Ëe jih nebodo izpisali na papir.Verjamem pa, da bo veËje opozarjanjedigitalnih fotografov, naj bolje skrbijo za svoje

datoteke, marsikomu pomagalo, da se sproblemom “izgube spominov” nikoli ne bosreËal.

Prepisovanje iz starejπih CD/DVD-jev na nove shranjevalne enoteSeveda pa ni potrebepo paniki glede za-pisanih nasve-tov. Fotografijeimate lahko πevedno leposhranjene navaπem raËu-nalniku. Vendarsi vseeno nareditedober arhiv in Ëim prejtudi kopijo datotek na CD/DVD medij. Arhivlahko uredite po datumih, letnicah, itd.Predvsem pa loËite razliËne dogodke medseboj v razliËne mape in jih poimenujte podogodku ali kako drugaËe. Vaπe datotekemorajo biti lepo urejene zato, da boste Ëeznekaj let sploh πe vedeli, kje iskati. Pametnosi je narediti tudi nekakπen povzetek imen

map in dogodkov. Tudi tega lahko zapiπetekar v digitalni obliki in datoteko shranite naCD/DVD medij ob mapah s fotografijami. Takose boste Ëez leta laæe spomnili, kje in kajiskati. Ko pa imate svoj prosti Ëas, naraËunalniku pripravljajte najboljπe fotografijeza izpis na papir in jih shranite v novi mapi. Inko pride æelja po izdelavi fotografij na papir,predvsem pa, ko zasledite ugodne akcijskecene, greste s pripravljenimi datotekami vfotolaboratorij.Vem, da bo ob teh nasvetih glede obstojnostiin izdelave fotografij napapir zopet marsikdo za-

mahnil z roko. Tudipred tremi leti so, ko so

brali ali sliπali, da je digitalno æe med namiin da bo film kmalu pozabljen. »e vam

zapisanega ne bi podajal iz svojih praktiËnihizkuπenj, teh zapisov najbræ nikoli ne bi bilo vreviji. Zato le pravilno arhivirajte vaπedigitalne fotografije. »ez leta si jih boste lahkosami, ali pa jih bodo drugi, izpisali na fotopapir. Le na tak naËin se bodo vaπi digitalnozajeti “spomini” ohranili veË kot 10 let. »e neprej, boste takrat hvaleæni za danes branenapotke. Matjaæ Intihar

Priprava slik za izpis na zaslonu kamere. Enostavna izbira in naroËanje v fotolaboratoriju. Vse bolj se uveljavlja internetno naroËanje fotografij.

©e 12 let nazaj sem zapisoval s CD zapisovalnikom s samo 1X-no hitrostjo zapisa. Tudi sami CD-ji so biliprirejeni samo za 2X-no hitrost zapisa. Danes mi te CD-je odpre samo 6 let stara enota (8X hitrost) za branjeCD-jev. In πe to, samo ob uporabi starejπih programov. Na æalost pa je nekaj CD-jev æe nezmoænih branja.




Osvetliti ali tiskati?Tako sem zapisal v drugi πtevilki revije. Zavsemi zapisanimi besedami πe vedno stojim. Lez manjπim popravkom. Tehnologija tiskanja stiskalniki je v dveh letih tako napredovala, daimata glede kakovosti obe tehnologiji izpisaena pred drugo svoje prednosti in slabosti.Katera tehnologija izpisa je vizualno boljπa jestvar naπega osebnega pogleda na fotografijo,njene tonske vrednosti in nenazadnje πe vednopri marsikateremu gledalcu sam otip papirja.Cena fotografije iz tiskalnika se je sicer zniæala,vendar se je nasprotno πe bolj zniæala cenafotografije iz fotolaboratorija. V tem zelopomembnem elementu ima πe vedno klasiËnikemiËni postopek veliko prednost.V veliki mnoæici fotografov kot jih je sedaj znovo digitalno tehniko zajema slike, pa sevedno najdejo nove, dodatne moænostiponudbe. Bolj raËu-nalniπko usmerjenifotografi si svojefotografije hranijo natrdem disku raËu-

nalnika ali naCD/DVD-jih. Proizvajalci tiskalnikov in trgovciz raËunalniπko opremo jih vse bolj prepriËujejov pravilnost uporabe foto tiskalnikov za izpisfotografij. Najnovejπi tiskalniki nam æeomogoËajo tiskanje brez posredovanjaraËunalnika. Kamero prikljuËimo na tiskalnik ali

v njega samo vstavimo pomnilno kartico sfotografijami in lahko æe priËnemo z izpisom.In nekateri se za moænost izpisa fotografij prekofoto tiskalnikov æe odloËajo.Preizkusov razliËnih foto tiskalnikov sem bralæe veliko. Izmerijo nanos barve, velikost pike,hitrost izpisa in tehniko prenosa barve na papir.Bolj tehniËno usmerjeni radi berejo tovrstnezapise. Koliko bralcev to zanima, ne vem. Vempa, da fotografa poleg zelo pomembne ceneizdelane fotografije, zanima samo πe konËnirezultat. To je vπeËnost in kakovost po njegovihmerilih izdelane fotografije. »e je z motivom,ostrino in barvami zadovoljen, ga tehnoloπkinaËin njene izdelave ne zanima. Ko fotograf vidisvoj posnetek, objavljen v reviji ali Ëasopisu,se ponavadi ne vpraπa, zakaj je slikasestavljena iz vidnih toËk rastra in zakaj je

tonsko slabπa od originala. Zadovoljstvoob pogledu na svoje

avtorsko delo jev veliki meridovolj æe samopo sebi. Sslabπo tonskokakovostjo inpredvsem dobro

vidnimi pikami-rastrompa se ne obremenjuje. GrafiËna

tehnika zmore samo toliko, veliko manj kotizpis v fotolaboratoriju ali preko fototiskalnikov. O njenih teoretiËnih in praktiËnihzahtevah in zmoænostih piπejo samospecializirane revije. Boljπi kapljiËnifototiskanilniki so zdaj æe tako dobri, da tudizahtevnejπemu uporabniku med njimi ni trebaiskati finih tehniËnih podrobnosti. Zanima nas

samo πe konËna kakovost po ceni dosegljivegatiskalnika in konËna cena fotografije. Zapisanapika je æe tako majhna, da jo s prostim oËesomopazite samo v doloËenih tonskih vrednostih,Ëe dobro izostrite oko in si piko æelite videti.Tudi primerjavam testnim izpisov v revijah negre nikoli verjeti, ker fotografije, ki so prikazanev revijah, ne izraæajo realne kakovosti. Stiskalnikom izpisana fotografija je konËniprodukt. Od nje do tiste, ki jo vidimo v reviji,pa je veliko postopkov, od skeniranja dotiskanja. GrafiËni tisk nima moænosti predstavitikakovosti fotografij iz to-vrstnih tiskalnikov. DoloËenihtonskih in barvnih vrednostini. Tudi skenerist in tiskarimata svoje muhe.Prvemu se zdi slikabarvno pretopla inbarve popravi, sam tiskpa ima toliko πkratov, daprvi izvod ni nikoli enakzadnjemu. Torej tehniËnizapisi in prikaz kakovosti vreviji z realnim pogledom na fotografijonimajo niË skupnega. Ob tako dobri kakovosti,kot jo zagotavljajo danaπnji foto tiskalniki sotehniËni opisi samo πe trgovski faktor.Tehnologija osvetljevanja digitalne fotografijev fotolabolatoriju je vrhunska in fotografi smoz njo popolnoma zadovoljni. Le malo fotografovlaboranta vpraπa, ali osvetljuje s 200 ali 300ppi, je stroj dobro kalibriral itd.Pa ti podatki za kakovostno osvetljevanje nisotako nepomembni. Toda stranke so sfotografijami zadovoljne in tako pridemo dospoznanja, da vrhunsko kakovost in pot do nje

pozna le malo fotografov.Pri tiskalnikih je drugaËe. Najprej steËejopogovori o tehnologiji nanosa barve, loËljivostitiskanja in velikosti iztiskane pike. To so senauËili iz revij. Vemo, da ni bilo niË drugaËe tudipri digitalnih fotokamerah. Najprej piksli inloËljivost, πele potem namen in kakovost.Ni potrebe, da filozofiramo o detaljih, ki smojih pogledali s poveËevalom, denzitometrom inspektrometrom. Naπe oko oceni vπeËnost in toje merilo, ali je fotka dobra ali ni. Izpisanefotografije ne potrebujemo za nadaljnjoobdelavo, da bi se obremenjevali s

podrobnostmi, ki bi bile pomembne, Ëe nebi imeli digitalne datoteke kot originala.

V analognem svetu po-trebujemo fotografijo

za nadaljnje obdelave,recimo skeniranje, dadobimo digitalnizapis. »e bi skenirali

iztiskane fotografije, bibila velikost pike in

njen zapis zelopomembna. Tako

pa mora zadovoljiti samonaπ notranji center za sliko. Tu pa delujejo

emocije oziroma naπ povsem osebni pogled namotiv, barve itd.Najlepπe se to izraæa v podjetjih, v katerih æeimajo barvne tiskalnike. Seveda tam nimajofoto tiskalnikov, saj za svoje delo teh nepotrebujejo. Toda vseeno. Ker mnogi svojedigitalno zajete fotografije lepo izpiπete kar vsluæbi, s povpreËnim tiskalnikom in v veËiniprimerov na navaden papir, ste s fotografijamizadovoljni. Pa ne zaradi kakovosti, ampak

(Julij 2002 / 2. πt. revijeJulij 2002 / 2. πt. revijeJulij 2002 / 2. πt. revijeJulij 2002 / 2. πt. revijeJulij 2002 / 2. πt. revije) “Kar takoj v uvodu naj povem, da πe vedno dajem prednost osvetljeni in ne tiskani sliki, kadar si zaæelim kakovosti. Æe sam naËin

osvetljevanja toËke-piksla v vsej njeni tonski in svetlobni vrednosti zagotavlja njeno kakovost. Predvsem pa nas konËna cena izdelane fotografije hitro

prepriËa v osvetljevanje in obisk labolatorija. Fotolabolatoriji so πe vedno obËutno cenejπi, kar vsak lastnik tiskalnika ugotovi po prvi zamenjavi fotokartuπ

in nakupu nove πkatle papirja, primernega za fotografski tisk. Na æalost domaËih uporabnikov se veselje do izpisa veËje koliËine fotografij tu konËa.”

RazliËni tonski zapisi nastanejo pri razliËnih nastavitvah ali barvnih tabelah. V analogni tehniki smo vedeli: Kodak film, nastavitve in osvetljene fotografije iz filma so bile kakovostne. V digitalni izvedbi paje toliko moænosti, da samo ena od vsaj desetih nastavitev lahko pokvari kakovosten izpis. Zato se pred tiskanjem dobro spoznajte z nastavitvami. Samo Ëe namesto Pro Photo paper nastavite Photo paper, sorezultati povsem drugaËni. Struktura zapisa je drugaËna, nanese se veË ali manj barve itd. Ne krivite takoj tiskalnika, barv in papirja za slab izpis. Prvo se spoznajte z vsemi njihovimi zmoænostmi.


Preizkusne tabele za najboljπi foto izpis na www.e-fotografija.com


zaradi dostopnosti in cenenosti. Saj tiskatetakrat, ko πefa ni zraven. Adrenalin inbrezplaËnost odtehtata podpovpreËnokakovost.Kakovost iztisa iz preizkuπenih tiskalnikov,seveda na poseben fotografski papir zatiskanje, preseneËa. Fotolaborantom sem predleti predaval o novih pogledih na digitalnofotografijo. Ali mislite, da so opazili ali naπlirazliko med osvetljenimi in iztiskanimi slikami,ki so bile na steni. Spraπevati so se zaËeli,katera je iz Fuji-ja, Agfe, Noritsu-ja itd. ©ele kosem povedal, da so nekatere iztiskane, sopostali pozorni. Prej so bile slike videti kot slike.Od tu naprej pa je zaËel delovati njihov notranjiego. Si za tiskalnik ali ne! Res je pogled nafotografije, izpisane s tiskalnikom, v nekaterihmotivih drugaËen. Vendar to zaËne ocenjevalecopazovati πele, Ëe si æeli delati primerjavo.Nekatere barve zaradi nanosa bolj æarijo, manjje vmesnih tonskih vrednosti, zato je kontrastveËji. Zaradi drugaËne tehnike zapisa je ostrinabolj poudarjena. Zato je marsikatera iztiskanaslika na pogled boljπa. In zakaj? Vse se dogajav naπi glavi. Pomemben je naπ pogled na motiv.Vam je vπeË veËji kontrast ali ostrina? Æelite boljzasiËene barve? »e smo πe pred 20-timi letihvalili nevtralne filme, ki so motiv zajeli v vernihtonskih in barvnih vrednostih, so kmalu Fuji-jevi tonsko zasiËeni filmi prevladali. Zdaj tudikonkurenca prodaja filme, ki so prirejeni zavπeËnost videnja in ne za verne reprodukcije.Spomnite se Ëlanka iz prve πtevilke. Kdor boljegoljufa, boljπi je. Ali, kdor bolje vtisne barveprek naπega oËesa in receptorjev v procesor -moægane, ta nam realnost predstavlja bolje.Seveda se da vsako primerjavo tudi izmeriti.

Toda do sedaj fotografi nismo nikoli zahtevaliod laboranta, da ima na pultu spektrometer indenzitometer, da bi ocenili kakovost. Ocenilismo jo s svojim osebnim videnjem. Vse se datudi izmeriti, izraËunati. V grafiËni tehnikizakonitosti obstajajo, profesionalcu so æerutina, pa se velikokrat krπijo. Tudi tiskalnikeuporabljamo za primerjavo, kako naj bi bilatiskovina videti. Tu rabimo meritve, da serazliËni tehniki ujameta. Kakπna mora bitikonËna fotografija, pa je povsem osebnomnenje vsakega gledalca posebej. Zato jih vkakovost ali nekakovost ne prepriËujte, Ëeimate drugaËen pogled na izdelano sliko. Vsakposameznik drugaËe vidi motiv inreproducirane barve in vsak ima svoje merilo ovrednostih, ki jih izdelek mora doseËi.In tu je vsa znanost. Ne tehnika izpisa, nevelikost pike in ne nanos barve, temveË oËesuprijazen iztisk tonskih in barvnih vrednosti. Zagledalca to pomeni pravo barvo trave, neba,koænih tonov in poπtnega nabiralnika. To, karnam je æe vcepljeno v spomin, mora biti napapirju Ëimbolj prijazno.Digitalna tehnika in tiskalniki nam prinaπajo veËpoti do izdelane fotografije. Za katero se bosteodloËili, je odvisno predvsem od dejstva, alifotografijo po ogledu na zaslonih splohpotrebujete, premorete raËunalnik in tiskalnikitd. »e foto tiskalnika ne premorete, je dilema,kakπen izpis, odveË. »e ga imate, ste sizpisanimi fotografijami zadovoljni, seveda, Ëeni izpis za vas predrag. KonËna cena fotografijeiz tiskalnika je tista varovalka, da se fotografi,ki bi si æeleli sami izpisati fotografije, πe neodloËamo za njegovo uporabo na veliko. In tuje glavna slabost tiskalnikov. ©ele Ëez leto dve

bo prodaja tiskalnikov, barv in papirja takovisoka, da se bo cena izpisa pribliæala osvetljenifotografiji.»e imate moænost preizkusite foto tiskalnik inse prepriËajte v njegovo kakovost. Ta jevrhunska. Toda tudi cena izpisane fotografijeza povpreËnega druæinskega uporabnika. Le-tibodo πe nekaj Ëasa uporabljali fotolabolatorij,Ëe æelijo svoje digitalno zajete fotografije nafotografskem papirju. Spoznali pa smo, da tudidrugaËna tehnologija za kakovosten izpis æeobstaja, vsak pa si lahko izbere tiskalnik posvoji izbiri tako v cenovnem kot kakovostnemrazredu. Vendar se pred nakupom v njegovokakovost in kakovost razliËnih papirjev, ki mu

ustrezajo, prepriËajte sami. Sam s fotografijamiiz svojega, po ceni bolj ugodnega tiskalnika, kiga uporabljam v druge namene, nisemzadovoljen. S pravim foto tiskalnikom sem. Zlastnim preizkusom boste reπeni teoretiËnihrazprav o hitrosti, velikosti pike, nanosa barvein nenazadnje subjektivne ocene trgovcev inpiscev Ëlankov o tem, kaj je boljπe. Saj poznate,BMW ali Mercedes? Ob pregledu zmoænostiproraËuna pa veËino æe Golf razred v celotizadovolji.O tiskalnikih veËjih formatov pa veË drugiË. VseveË fotolaboratorijev nam æe ponuja izpis veËjihformatov tudi preko tiskalnikov.

Matjaæ intihar

Je slika kakovostno natisnjena? Kakπen je original? Tako se spraπujejo v grafiËni tehniki, pod katero je natisnjenatudi ta slika. Vendar pa je grafiËni tisk samo povpreËne kakovosti glede izpisa fotografije. Tehnologija tiska zrastrom in samo πtirimi osnovnimi barvami (CMYK) ima svoje omejitve. Vendar pa je fotografija tudi v tej tehnikiza domaËi album veË kot odliËna. Pojem, kaj je kakovost je domena naπega subjektivnega pogleda na fotografijo!




Kakovosti fotografij iz fotolaboratorijev ni trebaKakovosti fotografij iz fotolaboratorijev ni trebaKakovosti fotografij iz fotolaboratorijev ni trebaKakovosti fotografij iz fotolaboratorijev ni trebaKakovosti fotografij iz fotolaboratorijev ni trebapreizkuπatipreizkuπatipreizkuπatipreizkuπatipreizkuπati, kajti poznamo jo æe dolgo vrsto letin je standard v domeni druæinske fotografije.Tudi veËje poveËave iz fotolaboratorija imajoso dobro znane po svoji kakovost.Pri brizgalnih tiskalnikih pa je drugaËe. ©ezmeraj se jih ponuja in prodaja πe le potrgovskih merilih, ki se jih da izraziti v πtevilkah:loËljivost izpisa, velikost kapljic, izraæeni vpikolitrih, in hitrosti samega tiskanja.Ti podatki so mogoËe lahko zadovoljivi zapisarniπke uporabnike barvnih kapljiËnihtiskalnikov, saj so manjπe tiskalnike do velikostiizpisa A3 tako ali tako kupovala podjetja, kipotrebujejo povpreËne izpise. Zaradi nujnepotrebe po izpisih samih pa jim tudi sama cenaizpisa ni na prvem mestu vpraπanj, ki si jihzastavijo pri nakupu. Zahtevnejπi uporabnikitiskalnikov, na zaËetku so to bilioblikovalci in grafiËni studii, paso tako ali tako po-segali po viπjikakovosti in s temviπjem cenovnemrazredu. DomaËi upo-rabniki kapljiËnih tiskalnikovpa so bili zaradi nakupa po merilutrgovskih faktorjev po nakupu kmalurazoËarani. Poceni tiskalniki s superπtevilkami so velik magnet. Toda po prvih“zadovoljivih“ izpisih je priπel raËun za napaËnoodloËitev. Cene novih kartuπ in novega boljπegafoto papirja so jih takoj streznile. Izpis jeenostavno predrag.Druga streznitev pa pride, ko si uporabniki istodatoteko izpiπejo na boljπem foto tiskalniku.»eprav je lahko “pravi“ foto tiskalnik z vidikaπtevilk o loËljivosti in barvah ªslabπi´ od

cenejπega, pa je kakovost izpisa æe ob beænempogledu povsem nekaj drugega.Tako kot smo spoznali pri digitalnih fotokamerah, da “trgovski faktor“, kot je πtevilotoËk, πe niË ne pove o kakovosti konËnegaizdelka, torej fotografije, tako nam tudi“trgovski faktor“ pri tiskalnikih πe niË ne poveo kakovosti izpisa. Lahko celo reËem, da je πeteæje. Sama tehnologija tiskanja je pribrizgalnih tiskalnikih podobna. ©obe, loËljivost,barve, tehnologija izpisa, hitrost izpisa in nakoncu tehnologija ogleda fotografije (zaslon,TV, LCD projektor) so zelo podobni faktorji kotpri kameri tip tipala (CCD/CMOS), loËljivost,filtri, naËin interpolacije, hitrost zapisa nakartico in na koncu medij, na katerega bomoizpisali fotografijo. Vendar pa obstaja enabistvena razlika. Tiskalnik nam da konËni

Preizkus tiskalnikov

izdelek, na papirju izpisano fotografijo. Ta papri gledanju deluje povsemdrugaËe kot slika na raznihsvetlobnih projekcijah. Pri

ogledu fotografije naraËunalniπkem zaslonu niti

najzahtevnejπih ne moti slabaloËljivost zaslonov, medtem ko se

pri tiskani fotografiji æe lahko lomijokopja o izpisu fotografije na svetleËem

ali mat papirju. Zato je dobro, da æesedaj, ko fotografi πele vstopajo v domaËi

digitalni izpis fotografije, spoznamo razliËnekakovosti in moænosti tiskalnikov. Tako bomolaæje in hitreje naπli tiskalnik in medije, nakaterega bomo izpisovali za naπ poglednajboljπo fotografijo.Tudi pri tiskalnikih poznamo veË kakovostnihin cenovnih razredov. Tako kot nam vsaka fotokamera zajame posnetek, nam tudi vsak

Æe v tej πtevilki revije sem æelel narediti maloÆe v tej πtevilki revije sem æelel narediti maloÆe v tej πtevilki revije sem æelel narediti maloÆe v tej πtevilki revije sem æelel narediti maloÆe v tej πtevilki revije sem æelel narediti maloresnejπe preizkuse tiskalnikov. Pa ne gre in neresnejπe preizkuse tiskalnikov. Pa ne gre in neresnejπe preizkuse tiskalnikov. Pa ne gre in neresnejπe preizkuse tiskalnikov. Pa ne gre in neresnejπe preizkuse tiskalnikov. Pa ne gre in negre. Zakaj?gre. Zakaj?gre. Zakaj?gre. Zakaj?gre. Zakaj?Na preizkus sem dobil æeleni foto tiskalnik, kipa je imel tako “zapacane” glave, da πe strani ssamim tekstom ne bi mogel iztiskati, kaj πeleopraviti test foto tiskanja.Kar vsi ponudniki tiskalnikov pa pozabljajo nanajbolj pomembno stvar. Dodatne kartuπe in“pravi” foto papir. Kako naj preizkusim tiskalnik,Ëe mi æe po 10, 20 izpisih javlja, da morammenjati eno izmed barv. In πe huje. Kako najsploh podam relevantno oceno, Ëe sploh nedobim na preizkus originalnega foto papirja.Treba jih bo prvo poduËiti kaj sploh æelimpreizkuπati, oziroma tudi ponudniki tiskalnikovse bodo morali nauËiti, da potrebujem zapreizkus nekaj veË. »e lahko dobim za resnooceno kamero za nekaj tednov, bo treba tudi

tiskalnik naredi izpis fotografije. Ni malouporabnikov cenejπih foto kamer, ki so skakovostjo fotografije, narejene z njimi, zelozadovoljni. Tako je lahko tudi pri tiskalnikih.Tudi najcenejπi lahko marsikoga zadovoljijoglede kakovosti izpisa. Vendar pa smo se æe prifoto kamerah spoznali, da nas lahko napaËenpristop pri nakupu pripelje do hitregaspoznanja, da je treba v viπji razred. Ni malouporabnikov kompaktnih kamer, ki so Ëez Ëasspoznali, da bo treba v najviπji razred, DSLR.Zato bom s serijo Ëlankov o izpisih fotografij inpreizkusih tiskalnikov poskusil na enega izmedmogoËih naËinov prikazati, kaj nam tatehnologija nudi in kateri tiskalniki so primerniza katerega kupca.Vendar naj takoj πe enkrat poudarim: VsakVsakVsakVsakVsaktiskalnik nam izpiπe fotografijotiskalnik nam izpiπe fotografijotiskalnik nam izpiπe fotografijotiskalnik nam izpiπe fotografijotiskalnik nam izpiπe fotografijo. Kakozadovoljivo kakovostna je, pa je subjektivnaocena vsakega gledalca posebej. M.I.

tiskalnike predstaviti po naπe. Najmanj kar je sπtevilnim izpisom fotografij na razliËne papirje.Ali veste, da nekateri tiskalniki z enimkompletom kartuπ lahko natisnejo 70 in veË A4fotografij. Toda, ali veste, da Ëe ta isti tiskalnikpriægete, izpiπete fotografijo ali dve, gaugasnete, zopet priægete, izpiπete fotografijo,ugasnete in tako naprej, vam bo tiskalnik natisnilsamo πe 30 fotografij A4 velikosti. Preostalabarva, se bo izgubila med ËiπËenjem glav pripriæiganju tiskalnika. Podobno je tudi prirazliËnih papirjih. Najboljπi originalni potrebujejozelo malo barve za izpis. Æe malo drugaËen papir,pa lahko ravno nasprotno. Potrebno je nastavitidrugaËno nastavitev, s tem se iz glave preneseveË barve, da bo izpis podoben tistemu na boljπipapir. V domaËih tiskalnikih poznamo tako“pigmentne” kot “Dye” barve. Lomijo se kopja,katera tehnologija tiskanja in barve so boljπe.

Pa je pigment bolj omejen z zapisom najπirπebarvne lestvice, je pa odliËen za mat papir,vendar zelo obËutljiv na zunanje mehanskevplive, kot so praske. Zopet pa je lahko odliËenglede obstojnosti barv na dnevni svetlobi.Dye barve imajo druge prednosti in slabosti. ©irπitonski zapis, hitreje se suπijo, oziroma bolje sevpijajo v papir. So tudi manj mehanskoobËutljive, vendar manj obstojne na svetlobi inπe manj kakovostnih papirjev sprejema oziromaabsorbira te barve. Vedite, da tudi pri tiskalnikihVedite, da tudi pri tiskalnikihVedite, da tudi pri tiskalnikihVedite, da tudi pri tiskalnikihVedite, da tudi pri tiskalnikihvelja. Najboljπega ni! velja. Najboljπega ni! velja. Najboljπega ni! velja. Najboljπega ni! velja. Najboljπega ni! So dobri za vsakegazadovoljnega uporabnika. Obstajajo pa πe boljπiza bolj zahtevnega. Predno zaËnemo z resnimipreizkusi, morajo podjetja spoznati, dapotrebujem usposobljen tiskalnik, veË kartuπ inpredvsem papirja. Oziroma, mi sami moramospoznati nekaj osnovnih elementov tiskalnikakot tiska samega.

V vsaki reviji bo tudi poudarek na tiskanju intiskalnikih. Predvsem iz pogleda, da spoznamokatera kakovost za kateri naËin tiskanja inkaterega uporabnika. »e uporabljatekompaktno kamero ni potrebe po nakuputiskalnika iz najviπjega razreda. In obratno, Ëeuporabljate DSLR, je nakup tiskalnika iz niæjegarazreda, zelo slab nakup.Da pa bo nekaj od preizkusa so na naslednjistrani prve ugotovitve o uporabi HP All-in-Oneenote PSC 1610, ter o tiskalniku Canon PIXMAiP4000, ki velja za vstopni PIXMA tiskalnik medrazred foto tiskalnikov. Matjaæ Intihar

Na trgu je mnoæica razliËnih vrst papirjev za tiskanje.HP nam jih ponuja preko 50. Sam pa sem æepreizkusil papir neodvisnega proizvajalca Pelikan inzaenkrat se je njihov Photo Paper glede izpisov narazliËnih tiskalnikih odliËno obnesel. Res pa je, dapapir na zadnji strani ni niË plastificiran in s temdodatno zaπËiten. ©e najbolj primerno je, da so slikeizpisane na tem papirju lepo zaπËitene v foto albumu.

To je eden izmed testnih izpisov s katerim lahko hitro ocenimo kakovost in nam vπeËnost izpisa. V primerjaviizpisov z veËimi tiskalniki se bomo veliko laæe odloËili za pravilni nakup. Testni izpis pa nam lahko sluæi kotenostaven primerjalni izpis za nastavitev naπega zaslona in s tem Ëimbolj pribliæati barve na zaslonu z iztiskanimina naπem tiskalniku in papirju. Testne datoteke bodo kmalu dosegljive na spletni strani www.e-fotografija.com

Tako kot v svetu foto digitalnih kamer spoznavamo prednosti in slabosti razliËnih tehnologij od tipal, algoritmov in procesov interpolacije, tako je veliko razliËnih faktorjev, ki vplivajo na konËno kakovost izpisa tudi v tehnologiji tiskanja. Tudio teh lastnostih se bomo spoznali v naslednjih Ëlankih. Imel sem moænost spoznati vodilne strokovnjake in tehnologijo iz tega podroËja. Glavni raziskovalec za barve in papir pri podjetju HP g.Nils Miller nam na zgornjih fotografijah kaæe,kakπne so ene izmed razlik med boljπimi in slabπimi barvami. Prve se tudi med meπanjem ne zdruæijo, druge se priËno meπati takoj ob prvem stiku. In tako je tudi po izpisu barv na papir. Boljπe barve obstanejo na papirju in se ne meπajomed seboj. Slabπe se zmeπajo in slika je brez dobrih detaljev, barv kot ostrine. Desna risba pa kaæe razliko med dye molekulo in pigmentom. Vemo pa! Brez kakovostno zajete fotografije nam tudi izpis iz boljπega tiskalnika ne pomaga.


Razlika v velikosti medDye molekuloin pigmentom



Najboljπa slovenska spletna foto Galerija. www.e-fotografija.com/galerijaGalerija e-Fotografija deluje æe eno leto. V njenem okviru sodeluje preko 600 avtorjev, ki soobjavili æe preko 6700 fotografij z æeljo pokazati svoje mojstrovine ali pa v æelji, da bi se napodlagi podanih komentarjev kaj novega nauËili. Vsaka uspeπna spletna Galerija pa potrebujetudi novosti in te so æe v teku. Glavne bodo kratki foto nasveti in portfolio avtorjev, kateri vGaleriji objavljajo. A ne le to, skozi vse leto bodo razni fotografski nateËaji, na koncu leta paizbor za najboljπo fotografijo. Pripravili bomo tudi spremembe pri ocenejevanju in poveËaliπtevilo profesionalnih komentatorjev. Najzanimivejπe fotografije pa bodo na æeljo avtorjevobjavljene tudi v reviji e-Fotografija. Z novo Galerijo upamo na πe boljπi odziv in da bi ksodelovanju privabili πe veË avtorjev. www.e-fotografija.com/galerijawww.e-fotografija.com/galerijawww.e-fotografija.com/galerijawww.e-fotografija.com/galerijawww.e-fotografija.com/galerija

Canon PIXMA iP4000

HP PSC 1610 All-in-OneTako kot pri foto digitalnih kamerah,poznamo tudi med tiskalniki veË razredovglede namena in kakovosti tiskanja.Lahko reËem, da je HP PSC 1610 tiskalnik kotnam bolje poznana hibridna (All-In-One)kamera. Ponuja nam tiskanje fotografij,skeniranje in kopiranje. Da je tiskalnikzanimiv tudi za digitalnega fotografa, davedeti moænost tiskanja direktno prekoPictBridge vhoda ali celo direktno iz

pomnilniπkih kartic. Pohvalno je, da je celotnanaprava tako na zunanjem delu (gumbi) kotnapisi na LCD zaslonu v slovenskem jeziku. Stem ta multifunkcijska naprava zelo pridobina uporabnosti. Saj je vodenje od prvegavklopa, do vstavljanja kartuπ in nato prvihtestnih izpisov ter eventuelne nastavitvekorektur moËno poenostavljeno. ©e takopovpreËen laik na podroËju raËunalniπtva imato HP-jevo napravo inπtalirano v 10 minutah.

Seveda je multifunkcijska naprava HP PSC1610 namenjena predvsem pisarniπki uporabi.Oziroma predvsem za tistega uporabnika, kiveliko izpisuje tekste s fotografijami,potrebuje kopirno napravo, si s pomoËjoskenerja prenese sliko v raËunalniπki programza obdelavo slik ali tekst preko OCR programav program za obdelavo teksta.O izpisih za pisarniπko delo ne kaæe izgubljatibesed. Kdor si kupi tako napravo ve, da ninamenjena hitremu kopiranju in tiskanju. Imapa za ta namen uporabe izredno kakovostenizpis, tako teksta kot fotografije. In kakπen jeizpis “pravih” fotografij?

V napravo sem vstavil pominilno kartico innapis na zaslonu me je vodil do izpisa. Barveso zasiËene, zapis pa za veliko veËino“druæinskih fotografov” odliËen. Tudimarsikateri zahtevnejπi gledalec je sprvanavduπen. Vendar æe iz uporabe foto kamervemo, da vse ni za vse. In All-In-One enoteso namenjene πiroki uporabnosti. To namPSC 1610 veË kot dobro tudi nudi. Za “pravi”fotografski izpis pa so te naprave omejene.Kot æe omenjeno. Za druæinsko fotografijozna zadovoljiti veËino. Za veË pa tiskalnikuzmanjkuje loËljivosti. Predvsem v svetlejπihtonih se æe opazijo majhne pike druge barve,da se z meπanjem oËesu prikaæe drugaËenbarvni ton. M.I.

Canon je z novo serijo tiskalnikov PIXMAmoËno pospeπil v ponudbi tiskalnikov.BubbleJet tehnologijo izpisa so πe izboljπaliin predvsem pohitrili samo izpisovanje.»eprav ima Canon v ponudbi tiskalnikov πeniæje modele pa mislim, da je PIXMA iP4000tisti kakovostni razred, ki nam πele zaËneodpirati vrata pravega foto izpisa.Tiskalnik nam omogoËa tiskanje brezpriklopa na raËunalnik, samo prekoPictBridge vhoda. Kar pomeni, da lahko

izpisujemo samo preko izhoda na foto kameriin kabelske povezave s tiskalnikom. Ni panam omogoËeno tiskanje direktno izpomnilniπkih kartic.Zakaj je iP4000 prva stopnica Canontiskalnikov za pravi foto izpis? Vedno je tako,da ko eno stvar naredimo ali vidimo prviË, smoz njo zelo zadovoljni. Tako je tudi z izpisom stiskalnikom iP4000. Sam sem bil moËnopozitivno preseneËen nad prvimi izpisi naoriginalni PRO Foto papir. Ko pa izpis

primerjaπ s tiskalnikom viπjega razredaopaziπ, da bo zahtevnejπi gledalec naπelnapake izpisa, Ëe bomo tiskalnik previsokoocenili. iP4000 tiska samo s tremi osnovnimibarvami C (Cian) M (Magenta) Y (Rumena),»rno in kot dodatno svetlo »rno. Da tiskalnikne uporablja πe dodatnih svetle Cian in svetleMagenta se najbolje opazi pri izpisu meπanihbarv. Vse so moËneje zasiËene. Vendar kotsem æe omenil, sem bil sam, kot drugi obfotografijah iz tiskalnika iP4000 zelozadovoljni. Prav zasiËenost barv in ostrinaizpisa nam daje obËutek vπeËnosti. Obprimerjavi iztiskane fotografije na enak papirz boljπim tiskalnikom (iP85000) pa opazimo

prve razlike. Te so podobne kot med dvemaposnetkoma istega motiva z dvemakamerama razliËnih kakovostnih razredov.Zahtevnejπi fotograf bo opazil razliko medzapisom iz EOS 300D in EOS 1Ds. Kdor pa tehrazlik ne opazi, oziroma za veËino fotografovniti pomembne niso, pa ga tudi razlika medzapisi med iP4000 in viπjimi PIXMA modeline zanima. Dobro pa je, da vemo, da obstajaπe viπja kakovost. Tudi pri nakupu fotodigitalnih kamer je bilo nekaj teæav zaradinepoznavanja tehnologije. Sprva cenejπikompakt, nato najboljπi kompakt in na koncuzahtevnejπi pristane na DSLR kameri, katerosi cenovno πe lahko privoπËi. M.I.


Vsekakor je treba omeniti povsem “slovensko” delovanje. Napisi na gumbih in na LCD zaslonu nas v domaËem jeziku vodijo k najboljπemu izpisu, kopiranju aliskeniranju. HP PSC 1610 je prava multi funkcijska naprava z æe tako kakovostnim izpisom fotografije, da lahko z njim zadovolji veËino druæinskih fotografov.

Canon nam æe dolgo nudi tiskanje z loËenimi barvnimi kartuπami. Tudi na ta naËin se da nekaj prihraniti pri konËni ceni iztisa. iP4000 nam omogoËa tiskanje CD-jev, moænost spodnjega predala za papir in prenos izpisa na zadnji strani tiskalnika.Tiskalniki PIXMA pa predvsem preseneËajo s hitrostjo tiskanja.



___


Kameri Sony DSC-W1 in W12 sta æe kar nekajËasa med nami. Vendar pa sta v mnoæici tudinovejπih konkurenËnih modelov πe vednozelo opazni. Sony nam pri kompaktnihkamerah veËkrat ponudi dve popolnomaenaki kameri. Taki sta tudi W1 in W12. Razlikaje samo v tem, da je W12 Ërne barve…Kamera nam v roki zelo lepo leæi. Za toposkrbi πe ravno prav veliko ohiπje91x60x36mm in izboklini na prednji ter zadnjistrani, ki poskrbita, da nam kamera ne drsi iz

roke. Ohiπje iz trdne matirane plastiËne maseje sestavljeno zelo kakovostno. Teæa kamerepa je æe stvar okusa posameznika. Nekdo siæeli lahko kamero spet drugi malo teæjo, zaboljπi obËutek. Sony W1 / W12 tehta skupaj zdvema AA baterijama in MemoryStickpomnilniπko kartico 210g. Objektiv je vugasnjenem stanju kamere odliËno zaπËitenz aluminijastim nastavkom za filtre inpredleËe. Na prednji strani je πe prednji deliskala, bliskavica in luËka za pomoË priostrenju v slabπih svetlobnih pogojih. Navrhnjem delu kamere je gumb za vklop/izklopkamere in okrogli gumb s funkcijami zaprogramske nastavitve, v sredini pa proæilec.Zadnja stran nam nudi kar 2,5 inËa velikazaslon, majhno iskalo in mnoæiconastavitvenih gumbov, ki so zaradi velikegazaslona in s tem malo prostora stisnjeni nadesni strani kameri. Majhni gumbi so lahko

slabost, toda po drugi strani lahko vsenastavitve zaradi bliæine opravljamo samo spalcem. »eprav je zaslon zelo velik, pa imapovsem povpreËno loËljivost 123.000 toËk.Toda kljub slabπi loËljivosti dosega svojnamen. To pa je zelo dober pogled na motivali posneto fotografijo, Ëe tudi vaπ vid ninadpovpreËen. In ker je kamera namenjenapovpreËnemu druæinskemu fotografu, jenizka loËljivost zaslona kompromis med viπjoceno, Ëe bi zaslon imel veËjo loËljivost ali pa

manjπim zaslonom, Ëebi æeleli imeti veËloËljivosti za enakoceno.Ob vklopu kamere naspreseneti glasen zvokmotorja in premikobjektiva. Marsikdobo sprva mislil, da jes kamero kaj narobe.

Vendar pa se namkamera za tastrah, hitro

odkupi z zelo hitropripravljenostjo za fotografiranje. V cca. 1,5sekunde po vklopu æe lahko zajamemofotografijo. Objektiv na kameri ima napis CarlZeiss. Ponuja nam 3X optiËni zoom, od 38 do114mm (ekv. 35mm) svetlobne moËi 2,8 - 5,2.Glede na kompaktnost kamere in namenuuporabe ji je svetlobna moË samo 5,2 v teleobmoËju lahko oproπËena. Vendar pa namkamera zaradi slabπe svetlobne moËi hitroposeæe po viπji ISO obËutljivosti. Zafotografiranje pod slabπimi svetlobnimipogoji ta kamera ni ravno priporoËljiva. ©etoliko bolj, ker je tudi sama bliskavica precejslabotna. Za zunanjo doosvetlitev motiva pridnevni svetlobi in fotografiranje oseb vnotranjosti manjπih prostorov pa je zadostimoËna.Sony DSC-W1 / W12 zajame sliko na CCDtipalo velikosti 1/1,8 inËa s kar 5,1M toËk.Taka loËljivost je ob vedno premajhnih

Sony DSC-W1 / W12p o m n i l n i π k i hkamerah velikokratprevelika in tudinepotrebna, Ëe neizdelujemo veËjihpoveËav. Sony imana svojih kamerahnastavitev razliËnihloËljivosti zelodobro reπeno. Zap r e n a s t a v i t e vloËljivosti imajo nasvojih kamerahposeben gumb (naW1 / W12 povsem spodaj),kateri sluæi v fazi snemanja samo temunamenu. V fazi pregleda æe posnetihfotografij, pa kot vklop funkcije brisanja slike.Kot ostale Sony kamere ima tudi W1 / W12preko funkcijskega gumba MENU moænosthitre izbire in nastavitev glavnih delovnihlastnosti. Za fotografe, ki pa raje prepustijodelovanje kamere avtomatiki, pa imamo navoljo (zeleno) avtomatiko in osnovne scenskeprograme. ObËutljivost tipala lahko izbiramomed 100, 200, 400 ISO. V makro naËinusnemanja se motivu lahko pribliæamo na 6 cmZapis videa je moæen tudi v visoki loËljivosti680x460 toËk s 30 slikami v sekundi, vendarsamo z MemoryStick PRO pomnilno kartico.Z navadno MemoryStick pa s 16 slikami vsekundi. Zahtevnejπi gledalec bo opazilrazliko. Kamera ostri zadovoljivo hitro innatanËno. Izbiramo lahko med πirokim veË

toËkovnim, centralnim in roËnim ostrenjem.Poleg 3X optiËnega imamo tudi moænost 4X-nega (odvisno od naËina ostrenja) digitalnegazoom-a. Za pravilno osvetlitev nam W1 / W12poleg veËpolnega nudi πe spot, toËkovnomerjenje. Za izkuπenejπe pa je moænanastavitev korekture v +- 2 EV.Kakovost slike je tudi za zahtevnejπegadruæinskega fotografa zadovoljiva. Tudi Ëegre kamera v viπje obËutljivosti πum naizpisanih fotografijah velikosti 13x18cm ne bomotil.Sony (W12) v kompletu poleg 256MBpomnilne kartice nudi tudi polnilec in πtiri AApolnjive baterije. Tudi to kameri sami, ki namæe nudi 5,1M toËk, napis Carl Zeiss, 2,5 inËavelik zaslon, hitrost, zadovoljivo kakovostslike in enostavnost rokovanja krepko dvignevrednost. Matjaæ Intihar


Sony nam æe ob nakupu v kompletu nudi 256MB pomnilno kartico, polnjive baterije in polnilnik.

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com


Nikon je æe od leta 1996 (Coolpix 300) ssvojimi kompaktnimi kamerami v digitalnitehniki. Od leta 1999 (D1) pa tudi samostojnov DSLR. Kot vsa druga podjetja tudi pri Nikonurazvijajo nove ideje in naprej iπËejo pravereπitve. Verjetno vsi poznamo Nikon COOLPIXserijo kompaktnih digitalnih kamer, ki zajemaod najbolj preprostih druæinskih do tistih, kijih lahko uporabimo za bolj zahtevne naloge.S tokrat preizkuπeno kamero smo pristalinekje vmes, bolj toËno pri Nikon COOLPIX4800, ki nakazuje novo smer medkompaktnimi kamerami. Ima solidno zalogotoËk (4M toËk), moËan zoom (8,3X / 36 -300mm), πe vedno dovolj kompaktno ohiπjeiz aluminija (106x66x54mm) in teæko samo

295g z baterijo in pomnilno kartico. Zanimivo,da se Nikon do sedaj sploh ni pojavil v niæjecenovnem razredu 10-12X-nega optiËnega

zoom-a s TFT iskalom. Njegov odgovor na tokonkurenco je prav CoolPix 4800. Sicer ssamo 8,3X nim zoom-om in 4X-nim digitalnim.Pribliæek pa je prav toliko drugaËen, da je posvoje zanimiv. Predvsem oblika in majhnostkamere spominja na klasiËne kompaktnekamere z 3-4X-nim zoom-om in veËjimdræalom. Le ta poskrbi, da se kamero odliËnodræi v roki.Pregled osnovnih tehniËnih karakteristikkamere da vedeti, da je kamera nekje med dosedaj znanimi kamerami z 10X-nim zoom-oms TFT iskalom in kompaktnimi kamerami s 4MtoËkami in 3-4 X-nim zoom-om niæjegacenovnega razreda.Tipalo zajema z loËljivostjo 4.0M toËk.Objektiv je Nikkor ED (2 ED leËi za

zmanjπanje kromatske aberacije) z8.3x optiËnim zoom-om insvetlobno moËjo F/2,7-4,4. ISO nastavitevobËutljivosti so moænemed 50, 100, 200 in 400.Kamera omogoËa hitrostizaklopa od 4sek do 1/2000sekunde. TFT barvnizaslon je velikosti (1.8inch=4,57cm) z zelo dobroloËljivostjo 118,000 toËk.Glede na visoke goriπËniceima tudi CoolPix 4800

elektronsko TFT iskalo (0.44inch=1,11cm-235,000 toËk). Skozi njega

vidimo 97 odstotkov motiva.Ostrenje deluje preko TTL naËina in petihmoænih ostritvenih toËk. Izbiro med njimi

lahko prepustimo avtomatiki ali pa jihnastavljamo roËno. V slabπihsvetlobnih pogojih nam priostrenju zelo pomaga rdeËaled dioda. Na voljo imamo trinaËine merjenja svetlobe. Ma-trix v 256 poljih, poudarek nasrednjem delu slike in spotmerjenje.Kamera nam pomagakakovostno zajeti motiv prekoAE funkcije fotografiranja terSCENE s 15 podnaËini;potrtret, panorama, πport, noËni posnetki,sonËni zahod, fotografiranje v muzeju, bliænjiposnetki, panorama, ognjemet itd. Pri vsehimamo moænost nastavitve korektureosvetlite od -2 do +2. Tudi CoolPix 4800 namomogoËa naËin snemanja BSS (Best Shot Se-lector), ki nam s pomoËjo zajema veË slik vsekundi omogoËa zajeti boljπi posnetek.Imamo moænost snemanja filmËkov dozapolnitve pomnilnika z loËljivostjo 640x480,320x240, 160x120 in 15 sliËicami v sekundi.Presenetljiva makro funkcija, nam omogoËaposnetke iz bliæini 1cm in nam omogoËa zelokakovostne posnetke. Integrirana bliskavicadeluje z auto, fill, slow sync, in auto zredukcijo rdeËih oËi. Za tiskanje slike direktnoiz raËunalnika imamo na voljo PictBridge stan-dard in USB 2.0. Slike se zapisujejo na SDpomnilno enoto. V kameri pa je æe vgrajen13,5MB pomnilnik. Za delovanje uporabljaakomulatorsko baterijo EN-EL1 Li-ion(680mAh) s katero lahko poslikamo cca. 240posnetkov. Lahko pa uporabimo tudi klasiËnolitijevo baterijo 2CR5. CoolPix 4800 lahkopostavimo ob bok kameram z 10-12X-nimzoom-om, Canon Powershot s1 IS, Fuji 5500,KonicaMinolta Z3, Olympus serije 7xx itd.

Poleg zelo kompaktnega ohiπja in dobregadræala je dobro zaπËiten tudi objektiv valuminjastem oboroËu.V praksi se je kamera dobro izkazala. Jeenostavna za uporabo in rokovanje.Zadovoljiva ostrina, osvetlitev, barvni zapis,hitrost ostrenja in delovanje zoom-aomogoËajo zajeti veËino motivov v zadovoljivikakovosti. Makro fotografiranje je s to kameroizredno. V celotnem obmoËju goriπËnic je obrobovih vidna manjπa neostrina vendarpovpreËen gledalec tega niti ne opazi. ©umje viden πele pri delovanju nad 200ISO.Kamera pa nam ponuja funkcijo NR(odstranjevanja πuma) æe v fazi zapisa slikena pomnilno enoto. Bliskavica je zadovoljivomoËna in hitro se polni.Nikon je s kamero CoolPix 4800 posegel vdelno nov razred. Je moËno pribliæana razredukamer z 10-12X nim zoom-om, namenjenepopotniπkim fotografom, po drugi strani paje CoolPix 4800 πe vedno zelo kompaktna inkot taka πe vedno lahko uporabljena kotkamera za druæinsko fotografiranje. Cena cca.92.000 SIT jo postavlja nekje v zlato sredinokamer teh razredov.

Matjaæ Intihar

Nikon COOLPIX 4800

Od πiroge kota (ekv.35mm) 36mm, preko najdaljπe optiËne goriπËnice 300mm, do 4X-nega digitalnega zoom-a. Nikkor ED objektiv z 8.3x optiËnim zoom-om se je zelo dobro izkazal, rezultat lahko vidite sami.


36mm 300mm 4X-digitalni zoom




Canon PowerShot A510, A520Canon je predstavil novi kompaktni digitalnikameri PowerShot A510 in A520 s 4-kratnooptiËno poveËavo in loËljivostjo 3,2/4,0milijona toËk. Razlika med njima je samo vloËljivosti, 3,2 in 4M toËk. Canonova novinca -zamenjujeta kameri A75 in A85. Sta manjπi odveËine digitalnih foto kamer s 3-kratno optiËnopoveËavo. PowerShot A510/520 odlikuje 20snemalnih naËinov, moænost snemanja videa vkakovosti VGA, zmogljiva bliskavica innapredne tiskalnike funkcije. Kot dodatnaoprema so na voljo vodoodporno ohiπje ternastavka za objektiv - πirokokotni in tele. PowerShot A510/520 je od svojegapredhodnika PowerShot A75/A85 manjπi za 13in laæji kar za 20 odstotkov. Objektiv s 4-kratnooptiËno poveËavo je zasnovan na Canonovitehnologiji Glass Moulded Optics (Gmo), kiomogoËa izredno kakovostne slike ob manπjivelikosti objektiva kot obiËajno. Objektiv imapodaljπano goriπnico, ki znaπa od 35 do 140milimetrov (ustrezno 35-milimetrskemuformatu), ter svetlobno jakost f/2.6-5.5. Nuditudi nov sistem za ostrenje v ozadju, kizagotavlja uËinkovito ostrenje ob manjπi porabienergije. Novo oblikovana bliskavica, optiËnoiskalo ter prehod s pomnilniπkih kartic CF napomnilniπke kartice SD dodatno prispevajo kmanjπemu, laæjemu in elegantnejπemu ohiπju.Ena kljuËnih odlik PowerShota A510/A520 jezmogljiv procesor DIGIC, ki zagotavlja izrednokakovostne slike, visoke zmogljivosti ter dolgo

trajanje baterij. Sistem iSAPS, ki analiziradejavnike pri kompoziciji, kot je nastavitevpoveËave in osvetljenosti, s Ëimer predvidi,kakπne vrste fotografija bo posneta, deluje kotvgrajeni fotografov pomoËnik. Rezultat jehitrejπe samodejno ostrenje, bolj natanËnosamodejno osvetljevanje ter uravnavanje belebarve. Pametno tipalo za zaznavanje orientacijedoloËa orientacijo fotoaparata medfotografiranjem in omogoËa optimizacijokakovosti slike, poleg tega pa sliko katero smofotografirali pokonËno med predvajanjemsamodejno zavrti. Dodatna oprema polegpoveËevalnega in πirokokotnega nastavkavkljuËuje πe vodoodporno ohiπje, ki zagotavljaodpornost do globine 40 m ter zaπËito predprahom, peskom in snegom. Ohiπje vkljuËujeploπËo za razprπitev bliskavice, ki odpravljauËinek zasneæenosti. Ta nastane pri uporabibliskavice zaradi majhnih delcev v vodi.Iz katerega koli kota pogledamo ti dve kamerije konËna odloËitev za nakup moËno pogojenas ceno.A510 nam ponujajo za manj kot 55.000 SIT. Toje æe tisti znesek, ki marsikoga prepriËa, da jevstop v digitalni razred povsem odprt.A520 je æe naslednja uspeπna zgodba. Ta oblikakamere veËino prepriËa, da si kamero ogledajo.In Ëe jim pri konkurenci ni niË kaj dosti boljuporabnega in imajo raje malo veËjo zalogotoËk kot 3.2MP (A510) potem jih kamera A520hitro prepriËa. Cena cca. 70.000 SIT je æe v viπji

skupini tega razreda Vendar nam kameraponuja 4x-ni optiËni zoom.Predvsem pa se kompaktne digitalne kamerevse bolj pribliæujejo tistemu Ëemur sonamenjene. ©e danes marsikateri uporabnikkamer tega razreda misli, da bi mu kamere zata denar morale nuditi tako uporabnost kotvrhunsko kakovost. Saj nastavitve obstajajo inπe cena za marsikoga ni majhna. Vendar to karpoudarjam æe nekaj let se vse bolj pribliæuje.Kompakt je samo kompakt. Predvsem jenamenjen druæinski fotografiji. Za kaj veË pa botreba seËi globje v æep, oziroma preiti kar na

DSLR kamere. Vemo pa koliko fotografov takokakovost sploh potrebuje. Zato nas bodoproizvajalci kar lepo dræali tako na uporabnostiin predvsem kakovosti kot jih danaπnjekompaktne kamere ponujajo.Dodam lahko samo πe to. Za to ceno, gledeuporabnosti kot kakovosti ponujata A510/A520zelo veliko. Vendar se ve. »e ste preveË zahtevniin od kamer iz najniæje stopnice Canon kamer,kar ta razred pri njih tudi je zahtevate preveË,potem je v veliki meri napaka kar pri vas samihin vaπi izbiri kamere za vaπ namenfotografiranja. M.I.

Kameri A510 in A520 sta skorajda identiËni. Edini dve razliki sta v CCD tipalu (A510 ima 3.2MP, A520 ima 4MP) in v malenkost razliËni barvi dræala (A510 ima svetlo dræalo, A520 pa sive barve), vse drugo je identiËno.Enak material, enaka postavitev gumbov, enako delovanje, enaki meniji!

Pobuda Canon Adrie in vodje programaza foto in video Tomaæa SvetiËiËa, da vSloveniji poskuπajo postaviti posebnoobliko izobraæevanje za vse kupceCanonovih digitalnih video kamer se jepokazala kot zelo odzivna in odliËnapobuda!Canon Akademija, “tako se je namreËimenovalo πolanje” je dosedaj potekalale za nemπki trg, prviË v centralni Evropipa smo izpeljali to akcijo ravno v

Sloveniji. V odmevni marketinπki akciji“Postani sam svoj reæiser!” so kupcem vnovoletnem obdobju ponudili moænostsodelovanja na brezplaËnem πolanju, ki jeobsegalo nekatere osnove snemanja, delas canonovim kamerami, prav tako pa tudiosnove dela s Pinnaclovim programomStudio 9.3 SE v OEM izvedbi, sicerpriloæenega kameram v akciji.Tako so se vsi nadebudni in izkuπenejπiuporabniki Canonovih kamer nauËili tudi

vseh osnov zajema in prenosa videoposnetkov iz kamere v raËunalnik, osnovvideo obdelave, za zakljuËek pa tudiizdelave video-CD-ja ali DVD-ja terkonvertiranja raznovrstnih video datotek(npr. za poπiljanje po elektronski poπti aliza vgraditev na spletno stran).V πolanju, ki ga je v posebni raËunalniπkiuËilnici v prostorih Canon Adria vodiluveljavljeni fotoreporter Veljko JukiË (ki jeznan po svojem foto reporterskem delu na

podroËju F1 in po svojem dolgoletnemdelu kot video snemalec in TVproducent), so predavanja popestrili zvrsto praktiËnih primerov in nepo-srednim preizkusom vseh operacij naraËunalnikih v uËilnici. Po zakljuËkuπolanja so vsi, ki so uspeπno prestali toizobraævanje dobili tudi diplome kot prvisluπatelji in diplomanti Canonoveakademije, veliko pa je bilo æelja, da bise podobno πolanje ponovilo - na viπjiravni in s πe bogatejπim programom,tako od zahtevnejπih naËel videosnemanje do zahtevnejπih trikov videomontaæe.OdliËen odziv in veË kot 130 zadovoljnihudeleæencev na prvi Canonovi videoakademiji so prispevali da je ta akcijapoæela veliko veËji uspeh od vsehpriËakovanj. Matjaæ Intihar

Nov pristop na podroËju videa: Izreden uspeh “Canon Akademije”!

Od uËenja osnov snemanja in raËunalniπke obdelave do naziva in podelitve diplom “diplomant Canon video akademije”



Fotografija mimo raËunalnika...

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

PowerShot G6

CP TiskalnikSELPHY 500

PowerShot A520

S tiskalniki serije CP

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

PowerShot A400

PowerShot S70PowerShot A510/520

IXUS i 5

IXUS 30/40


Ko “urarji” naredijo foto kameroFotografu ime podjetja Casio ne deluje niË kajfotografsko. Casio pri nas poznamo predvsempo odliËnih urah in kalkulatorjih. V tujini pa jeto ime cenjeno tudi po mobilnih telefonih,elektronskih registerskih blagajnah, POSterminalih, tiskalnikih, projektorjih,elektronskih igraËah in avtomatiziranjuproizvodnje. Torej, Casio je moËno doma velektroniki. In Ëe si dober v elektroniki, si lahkodober tudi kot ponudnik lastnih foto kamer.Sony, Samsung, Panasonic, nam to æe nekaj letdokazujejo.V Sloveniji pa Casio med foto digitalnimikamerami ni prepoznaven. Je problem v Casioin njihovem razumevanju naπega specifiËnegatrga, v naπem uvozniku in njihovemnerazumevanju kaj Casio med foto digitalnimikamerami lahko nudi, ali pa so naπi kupci doimena kamer Casio brezbriæni?Mislim, da velja vse po malem. Proizvajalcu sez dræavo s samo dva milijona prebivalcev najbræene da posebej ukvarjati. Uvoznik najbræe niti neve, kaj ima za ponudit in kakπen deleæ od pogaËecca. 100.000 prodanih kamer v tem letu bi silahko vzel. Kupci pa, ve se. »e niso pravilnoinformirani, niti ne vedo, da jim lahko tudi Casiov ponudbi foto digitalnih kompaktnih kamernudi nekaj veË.In verjemite mi, Casio nam s svojimi kameramiponuja zelo veliko. Ponujajo celo toliko, da sokamere Casio v svojih razredih na Japonskemmed najbolj prodajanimi in cenjenimi.Tehnologija danes ne pozna meja. Vzameπ nekaj

svoje elektronike, jo dodaπ πe nekaj od drugje,izbereπ dobro optiko, na koncu tvoji programerjinaredijo dobre programe za rokavanje,usmerjanje kamere ter proces obdelavepodatkov in ene izmed najbolj uspeπnih kamerv deæeli vshajajoËega sonca so tu.

Casio Exilim EX-S100To je najtanjπa (17mm) in ena izmed najlaæjih(113g) kamer na trgu z veË kot 2X-nim zoom-om.Ima tudi najmanjπi volumen med vsemi temikamerami. Poleg tega pa je tudi mednajmanjπimi 88 x 57 x 17mm, ki nudi kar 2,0 inËavelik zaslon. V teh elementih so se pri Casio zelopotrudili.Glede na konkurenËne kamere v mini kovinskihohiπjih jim je to uspelo z manjπim tipalom 1/3,2inËa in objektivom manjπe svetlobne moËi F/4- 6,6. Ohiπje je kovinsko, matirano, brez ostrihrobov in v roki daje odliËen obËutek glededræanja in rokovanja. Gumb za vklop/izklopkamere na vrhnjem delu kamere je zelo majhen.Po eni strani dobro, saj se nam tako teæe zgodida priægemo ali ugasnemo kamero takrat ko to

ne æelimo. Uporabniπko pa je lahko tudi teæava,saj se je treba navaditi, da pod pravim kotomin dovolj moËno pritisnemo gumb da vklopimokamero. Ko pa se enkrat navadimo hitro vklopitikamero, se nam le ta odkupi s hitrimdelovanjem. V pribliæno dveh sekundah jepripravljena na zajem motiva. Tudi proæilec jemajhen, vendar na pravem mestu in ni teæavglede proæenja. Objektiv na prednjem delukamere je dobro skrit v ohiπju. Prav neverjetnoje, kako jim je uspelo v kamero, ki ima globinosamo 17mm, vstaviti objektiv z 2,8X-nimoptiËnim zoomom. Objektiv ima πiroki kot (ekv.35mm) 36mm in do 102mm v najdaljπi goriπËnici.Delovanje zoom-a je hitro. Svetlobna moË je zadanaπnje digitalne kamere skromnih f/4 - 6,6.Toda to je cena kompaktnosti. In vemo æe,da lahko za drugega uporabnika vsaka dobralastnost ponuja tudi slabost. Ker Casio samne izdeluje optike, jo kupujejo od znanihuveljavljenih proizvajalcev. Toda na kameriCasio Exilim EX-S100 napisa o proizvajalcuni. Niti po kratkem pregledu konkurencenisem opazil, da bi πe kdo drug oduveljavljenih uporabljal ta objektiv.Predvsem pa je pri temobjektivu treba povedati, daso kot prvi v njegovikonstrukciji 6 leË v 5 skupinahuporabili keramiËno leËo. Le ta naj bi nudila viπjoloËljivost, ki jo pri tej loËljivosti in majhnostitipala πe kako potrebujejo.Zadnji del kamere je v veliki meri namenjenzaslonu. Velik je kar 2.0 inËa, vendar pa spovpreËno loËljivostjo 84.000 toËk. Vseeno paje slika na zaslonu πe vedno zadovoljiva in tudinapisi nastavitev zaradi velikosti zelo dobrovidni. Samo tretjina desnega dela kamere jenamenjena osnovnim nastavitvenim gumbom.Komaj je πe malo prostora za palec, da laæedræimo kamere. Se pa kamero kljub njenimajhnosti v roki dobro dræi. Ker zaslon zasedekamero skoraj v celoti po viπini in je povsemumaknjen v levo, da je πe nekaj prostora zagumbe, so se pri Casio odloËili, da tej kamerine bodo dodali optiËnega iskala. In ga tudi niza pogreπati. OptiËna iskala pri teh minikamerah so se obdræala samo πe pri “pravih”foto izdelovalcih. Njihovi uporabniki πe izanalogne dobe znajo in vËasih πe æelijo uporabitioptiËno iskalo. Vendar le to v kamerah z nepreveË tele obmoËjem goriπËnic vse bol izgubljasvoj pomen in se ga niti ne pogreπa veË. Tudiargument, da brez TFT zaslona lahkoposnamemo veË fotografij, priCasio kamerah ni takopomemben. Njihovekamere imajo zelovzdræljive baterije. Takoali tako pa moramo prifotografiranju rednouporabljati zaslon.Preko njega nastavljamomnoæico nastavitev. Lahko

reËemo, da preko njega krmilimo kamero skorajza vsak posnetek. Zahtevnejπi pa si radiogledajo πe podatke o ekspoziciji. Drugo, zakajje zaslon zelo uporaben je, da si skoraj vsakfotograf æeli posneto fotografijo tudi takoj videtina njemu ali pa si πe dodatno ogledati histogramslike.Kamera nam nudi standardni osvetlitveni pro-gram (SnapShot) in nastavitve BestShot vkaterem je kar 23 prednastavljenih moænostizajema razliËnih motivov. Za kaj je katerafunkcija nam kaæe sliËica ob funkciji. Casio ExilimEX-S100 nam nudi nastavitev obËutljivosti od50 do 400ISO, Ëase osvetlitve od 4 do 1/2000sekunde. Tu so πe moænost korekture ekspozijein korektura moËi bliskavice. Na zaslon si lahko

prikliËemo linije, ki nam pomagajo pri poravnavimotiva ali pa za laæjo ocenitev zlatega reza zajetefotografije.Nastavitev preko funkcije MENU je veliko. ZaveËino fotografov jih je πe preveË. Vendar boljeda so, kot da jih ni. Kdor jih ne potrebuje lahkouporablja samo enostavne nastavitve. Karkolipa v nastavitvah spremenimo lahko s funkcijoReset prenastavimo nazaj v osnovne. Casio namkot eden redkih v tem uporabniπkem razredukamer nudi izbiro lastnih nastavitev ob vklopukamere. Tako lahko nastavimo, da si kamerazapomni naπe æelene nastavitve (goriπËnica,ISO, naËin ostrenja, delovanje bliskavice, naËinosvetlitve itd.) in ko bomo kamero vklopili,bomo lahko takoj s temi nastavitvami tudidelovali. Kameri so πe dodali mnoæico dodatnihnastavitev in funkcij. Tako lahko æe posnetifotografiji naredimo izrez, jo prenastavimo vdrugo loËljivost, dodamo zvok k æe zabeleæenisliki, izberemo æelene fotografije jih oznaËimoin samo te se bodo prikazale v funkciji “prikazslik” preko kamere, æe v kameri sami pripravimosamostojni album slik. Poleg teh zanimivih

Casio Exilim EX-Z55 / EX-P700 / EX-S100




funkcij, pa kamero lahko uporabimo tudi kotbudilko. Naj se vidi “urarski” peËat, kdo jenaredil kamero.Exilim EX-S100 uporablja SD pomnilno enoto,v kameri sami pa æe imamo 9.3MB notranjegaspomina. Formatiranje kartice je hitro, prenosposnetih fotografij pa lahko opravimo preko(dock) enote na katero prikljuËimo kamero in zizbirnima gumboma vklopimo pregled fotografijali prenos na raËunalnik.Kamera Casio Exilim EX-S100 je zelo primernaza vse, ki si æelijo kamero trdnega, lahkega intankega ohiπja. S svojimi 3,2 milijona toËkamiomogoËa zadovoljivo kakovostne fotografije napapirju v velikosti 13x18cm. Edina veËjapomanjkljivost te kamere je slaba svetlobnamoË objektiva. Torej, kamera ni primerna zatiste, ki veliko fotografirajo v slabih svetlobnihpogojih in veËkrat uporabljajo bliskavico.Vendar se ve. Vsaka dobra lastnost in teh imakamera veliko, doprinese tudi slabost. Zaradiæelja po majhni globini kamere je izrednokompakten in majhen tudi objekt, le to pa sodosegli z manjπimi leËami in poslediËno zmanjπo svetlobno moËjo. Toda prihajajo daljπiin bolj sonËni dnevi. Tu pa Casio Exilim EX-S100zna pokazati vse tisto kar od nje priËakujejo tudizahtevnejπi. Obstaja pa ena pomanjkljivost,kateri razen majhnih dimenzij kamere ne znampoiskati omembe vrednega opraviËila. SDpomnilniπka kartica je skrita za malimi vratci naspodnji strani kamere. Da kartico lahkovzamemo iz kamere jo je treba pritisnitinavznoter. Vendar je tako malo prostora medohiπjem in kartico samo, da je opravilo karteæavno. ©e toliko bolj, Ëe to delo æeli opravitigospa z daljπimi, urejenimi nohti.

Casio Exilim EX-Z55Za naslednjo kamero proizvajalca Casio katerosem preizkusil lahko reËem, da potrjujezapisane besede v uvodu. “Tehnologija danesne pozna meja. Vzameπ nekaj svoje elektronike,jo vzameπ πe nekaj pri drugih, izbereπ dobro

optiko, na koncu tvoji programerji naredijodobre programe za rokavanje ter usmerjanjekamere in ene izmed najbolj uspeπnih kamer vdeæeli vsajajoËega sonca so tu”.Exilim EX-Z55 je skoraj popolna kopija kamerePentax, serije Optio. Oblika je zelo podobna, naobjektivu pa æe napis izdelovalca Pentax povevse. Vendar nam vsak proizvajalec tudi k kopiji,oziroma ob uporabi osnove drugegaproizvajalca doda nekaj svoje note. Exilim EX-Z55 se naproti originalu zelo vidno razlikuje povelikem TFT zaslonu. Le ta je velik kar 2,5 inËa.Pregled slike na njemu je prav neverjeten. Ssvojimi 115.000 toËkami nam sicer ne nudi ostrefotografije, vendar je prav sama velikost sliketisti magnet, ki te po pogledu na tako velik

zaslon in preko njega na motiv ali posnetofotografijo zelo hitro pritegne.Kamera ima srebrno matirano ohiπje velikostisamo 87x57x23mm. Na zunaj sicer izgleda veËjaod prej predstavljene. Toda mere pokaæejo, dasta si po obsegu zelo blizu kljub veËji razliki vtehniËnih lastnostih. Exilim EX-Z55 ponuja 5MtoËk na 1/2,5 inËa velikem tipalu, objektiv s 3X-nim optiËnim zoom-om (35 - 105mm) in boljπosvetlobno moËjo 2,6-4,8. VeËja razlika mednjima pa je v teæi kamere, saj nam veË tehnikedoprinese kar za 70g veËjo teæo. Polovica terazlike gre na raËun veËje baterije.VeËina nastavitev je enakih ali podobnih kot priExilim EX-S100, zato jih ne bom opisoval. Vendarpa se kameri Exilim EX-Z55 æe takoj pozna, daje namenjena drugaËnemu, malo boljzahtevnemu uporabniku. Ima malo veËjenastavitvene gumbe, kar nam omogoËa laæjerokovanje z njo. Predvsem pa ima moËnejπobliskavico in veËjo svetlobno moË objektiva. Stem kamera pridobi na uporabnosti pri foto-grafiranju v slabπih svetlobnih pogojih. Vendarta, za marsikaterega fotografa velika prednost,pa lahko za drugega doprinese slabost. To jeveËja teæa in velikost.Tudi Exilim EX-Z55 nam tako kot Exilim EX-S100ponuja enoto (dock) na katero nastavimo

kamero in preko nje pregledujemo aliprenaπamo datoteke.

Casio Exilim EX-P700»e sta manjπi izmed kamer Casio pokazali,

da znajo narediti odliËne majhnekompaktne kamere, pa sem bil ob

pogledu in prvem pregledu kamereExilim EX-P700, πe bolj prepriËan, da

japonski kupci æe vedo kaj kupujejo.Tudi Exilim EX-P700 je nekakπenposebneæ. Æe oblika ohiπja kaæe

drugaËnost. Temno matiranoohiπje nam zelo dobroleæi v roki. Desna stran

kamera je tanka, leva kjerje objektiv pa precej πirπa.

Nad objektivom je del “nenavadno”oblikovane dodatne plastike, v katerimje prednji del iskala in mikrofon. OËitnopa ima ta dodatek kot zaπËita prednjegadela iskala svoj namen. Iskalo je veËjekonstrukcije in je eno izmed najboljπihmed kompaktnimi kamerami. Je svetloin z velikim ostrim pogledom na motiv.Na prednji strani kamere pod iskalomse bohoti velik objektiv. Napis na njemunam da vedeti, da ima tudi Exilim EX-P700,kot njegove predhodnice v tem razredukompaktnih kamer objektiv proizvajalca Canon.Objektiv nam omogoËa 4x-ni optiËni zoom (33- 132mm) in svetlobno moË 2,8 - 4.0.Zadnja stran kamere nam ponuja 2,0 inËa velikzaslon vendar s povpreËno loËljivostjo samo

115.000 toËk. KonkurenËne kamere kot PentaxOptio 750Z in olympus C-70 ponujata mnogoboljπi zaslon glede loËljivosti. Ti dve kameri stav enakem uporabniπkem razredu. Vse tri kamerenam nudijo 7,1M toËk, pribliæno enako velikostin uporabnost. Vendar pa je Exilim EX-P700 povsem drugaËen vuporabniπki vrednosti, kinam jo nudijo nastavitve nasami kameri. Nastavitvenigumbi od tistega za vklopkot nastavitev programov innastavitev najpomem-bnejπih funkcij so odliËnopostavljeni. Kamera ni biserhitrosti delovanja, vendar zato kompaktne kamere nitinamenjene niso. Kameranam omogoËa zajem pos-netka πele 3,5 sekunde povklopu.Tudi zoomse premikazelo poËasi. Vendarpa je natanËen. V nekaterih funkcijah pa je ExilimEX-P700 povsem drugaËna. Predvseminformacije na zaslonu se nam prikazujejodrugaËe, kar malo vesoljsko. Zanimivo pa je, danam kamera na zaslonu tudi pokaæe od kje dokje bo deloval efekt globinske ostrine. Histo-gram si lahko ogledamo za vsako barvo posebej.Z gumbom EX lahko takoj pridemo donajpomembnejπih nastavitev, WB, ISO, naËinostrenja, naËin osvetljevanja in tonski zapis.Zanimivost je moænost nastavitve toËke ostrenjav skoraj celotnem polju zaslona.Da kamera æeli seËi nekam viπjekaæe tudi gumb AE-L, s katerim

zaklenemo izmerjene vrednosti ekspozicije.Medtem ko ga dræimo, lahko s pomoËjo proæilcaostrimo na razliËnih delih motiva pa se nam

vrednost ekspozicije kljub drugaËni moËisvetlobe ne bo spremenila. Za osvetljevanjelahko uporabimo tako programsko nastavitev,kot BS scenske nastavitve, avtomatiko Ëasa inzaslonke ter M roËno moænost. Avtomatska

ostritev deluje v treh moænostih. NaËin “hibrid”nam samostojno poiπËe del motiva kjer je trebaizostriti, naËin “Continius” vseskozi delujesamostojno, Ëe tudi nismo pritisnili proæilca dopolovice, naËin “kontrast” pa samostojno izbiramed najveËjimi kontrasti na motivu.Da je kamera nekaj posebnega in æeli prepriËativ obËasno uporabo tudi zahtevnejπe, æe karprofesionalne uporabnike pa priËa X kontakt zabliskavico. Kar pomeni, da na kamero lahkopriklopimo in preko kamere proæimo velike

studijske bliskavice.Kamera deluje v ISO obmoËju od 80 do 640

ISO. Osvetlitveni Ëasi pa so od B, 60sekund do 1/2000 sekunde. Baterija

v kameri je enaka kot v Exilim EX-Z55. Prav tako so skoraj v celotienake nastavitve v menijih. Kotvse kamere serije Exilim pa tudiExilim EX-P700 ne nudi kako-vostnega video zapisa. OmogoËa

nam loËljivost samo 320x240.»e gledamo kamero Exilim

EX-P700 samo po teh-niËnih karakteristikah inje sami ne primemo vroke, pregledamo me-nije in zaËnemo z njofotografirati, nikoli neugotovimo, da tudi“urarji” znajo narediti

zelo kakovostne fotokamere. Exilim EX-P700 je

med kompaktnimi kameramiviπjega razreda vsekakor vredna

ogleda in za marsikaterega kupca tudidobra izbira.

Matjaæ Intihar




FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm (pod to oznako predstavljajofotografski del podjetja FUJIFUJIFUJIFUJIFUJI) se je zelo zgodajpodal tudi v profesionalne vode digitalnefotografije. Glede ohiπij digitalnih kamer æevse od leta 1996 sodelujejo s podjetjemNikon. V tem letu so skupaj predstavilidigitalno SLR kamero E2. Pri FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm sovseskozi med vodilnimi pri razvoju in izdelavilastnih CCD tipal. Njihovo tipalo imenovanoSuper CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCD so predstavili leta 1999 in jenarejeno po drugaËni zasnovi, toËke so vobliki satovja. Z oktagon obliko toËke naj bina enaki povrπini bilo veË toËk, so lahko veËjein tako izkoristijo veË elektronov zasestavljanje konËne slike. Tudi marketinπkoznajo pri FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm predstaviti tehnologijo tipalin tako v zavest fotografov vstaviti nekajsvojega pogleda na konËno kakovostfotografije. ZaËeli so z imenom Super CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCD.Nadaljevali s tehnologijo SR kjer je vvmesnem prostoru πe ena manjπa toËka, ki najbi bila πe bolj obËutljiva na svetlobo in tako sskupni proces prinesla πe veË podatkov. Todakot vedno. Super ta, super oni πe nikoli nipomenilo, ali zagotavljalo konËnegapopolnega ali vsaj najboljπega rezultata.Vendar vseeno. FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm ima kot ste lahkoprebrali bogate izkuπnje in lastni razvoj. S tempa moænost ponuditi fotografu nekaj svojegain novega. Prav to pa na trg prinaπajo tri DSLRkamere FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm serije SXXXXXpro.Prvo, S1proS1proS1proS1proS1pro so predstavili fotografom æe leta2000. Vendar takrat πe ni bilo mnoæiËnejπegaodziva fotografov na digitalno tehniko. Leta2002 so predstavili naslednico, kameroS2proS2proS2proS2proS2pro. V deæelah kjer ima Nikon visoke trænedeleæe so poklicni fotografi æe zaËeli posegatipo tej kameri in zaËeli hvaliti predvsem velikdinamiËen razpon. S tem pa so v praksidokazali, da tehnologija Super CCD SRSuper CCD SRSuper CCD SRSuper CCD SRSuper CCD SR ni iztrte izvita in ima nekatere svoje prednosti.Predvsem studijski in poroËni fotografi, kidelujejo na Nikon opremi so raje posegli pokameri Fujifilm S2proFujifilm S2proFujifilm S2proFujifilm S2proFujifilm S2pro kot originalni Nikon. Znajnovejπim tipalom Super CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRII pa je vdecembru 2004 na trg priπla nova kameraFujifilm S3proFujifilm S3proFujifilm S3proFujifilm S3proFujifilm S3pro. Kaj zmore in komu jenamenjena sem æe lahko preizkusil z enimizmed prvih prodajnih modelov. Predvsem pame je zanimalo, ali je res kaj na temu, da namkamera omogoËa enostavnejπe delo s JPEGdatotekami.

OhiπjeEnkrat moram povpraπati inæenirje FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm,zakaj se ne odloËijo za lastno ohiπje invztrajajo na ohiπjih podjetja Nikon. FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilmima znanje in tehnologijo tako za izdelavoohiπja kot optike. Najbræ je teæava v tem, daje prav optika, torej potreben nakup novihobjektivov tisti pravi odgovor zakaj vztrajajoz Nikonom, pa Ëeprav dobijo na razpolagosamo stara analogna ohiπja. Kamera S3proS3proS3proS3proS3pro jenarejena na osnovi ohiπja Nikon F80. Zrcalo,zaklop, ostrenje, merjenje svetlobe, vse to jepreneseno iz kamere F80. Kar æe v osnoviprinaπa inæenirjem doloËene teæave prikonstrukciji. Se ve, pri Nikon niso neumni. »ebi FujiFujiFujiFujiFuji-ju omogoËili boljπe ohiπje, bi bile

kamere tega proizvajalca preresen konkurentnovim DSLR iz njihovega tabora.Tako pa ima S3proS3proS3proS3proS3pro πe vedno ohiπje izplastiËne mase. Ker je osnova ohiπjaanalogna, imajo inæenirji moænost samozamenjati zadnji del kamere. Ostali elementiohiπja, ki bi lahko bili za digitalno kamerodrugaËe postavljeni oziroma krepko manjπi(zrcalo, zaklop) pa zelo motijo pri izrabiprostora. Zato so te prirejene kamere (tudiKodak DCS) zelo napihnjene v globino.Vendar pa po drugi stranimogoËe tudi zaradi tegarazloga kamera dobro sede vroko. K temu zelo pripomoredobro dræalo in na zadnjemdelu kamere izboËeni del zapalec. Ker so najbræ zaraditeæav s prostorom inrazporeditev delov vanalognem ohiπju moralibaterije dati vodoravno vspodnji del kamere, imamotudi odliËno oporo za spodnjidel dlani. Torej, iz pogledadræanja kamere v roki si S3proS3proS3proS3proS3prozasluæi najviπje ocene. Manjπokritiko dam iz pogleda dræanjakamere na vertikalni proæilec. Ta jepostavljen tako, da ga s spodnjimdelom dlani velikokrat pritisnemo. Tako gamoramo imeti vedno zaklenjenega in ga obvertikalni uporabi kamere vedno odklenitiposebej za ta naËin fotografiranja. VeËkrat semi je zgodilo, da sem z vertikalnim proæilcemob noπnji kamere pritisnil proæilec do polovicesproæil delovanje kamere in s tem izrabljalbaterije.VeËina gumbov, razen tistih namenjenihdigitalnemu delu na zadnji strani kamere jeNikon uporabniku povsem znana in zaraditega funkcionalna kot na nobeni kameridrugih proizvajalcev. Kdor pa πe ni vajenNikon kamer pa se tudi zelo hitro znajde mednjimi. Niti jih ni veliko, vsi pa so opremljeni zikonami ali napisom kateri je njihov namen.Na vseh nastavitvenih gumbih prenesenih izNikon kamer me je motil samo izbor ISOnastavitve na okroglem gumbu na vrhnjemlevem delu kamere. Ta funkcija je na izbirnemgumbu kjer so tudi programske nastavitve zanaËin osvetljevanja. Ker pa na digitalnihkameram velikokrat spreminjamoobËutljivost, je treba vedno kamero odvzetiod oËesa, prestaviti gumb na ISO, nastavitiæeleno obËutljivost in gumb zopet premaknitina æeleni program. Vendar, ko po preizkususpoznaπ komu je kamera v prvi vrstinamenjena, ta “teæava“ ni veË tako moteËa.Digitalne kamere FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm so znane po tem, dane obremenjujejo kamere kot posrednofotografa z mnoæico nastavitev preko MENU/FUNC. lastnosti, kot s πtevilom gumbovnamenjenih digitalnemu delu. Vsi gumbi zadigitalni del so zelo pregledno postavljeni,veliki in z njimi enostavno nastavljamonjihove moænosti. Seveda pa se je treba znjimi prvo dobro seznaniti. Predvsem tisti delnastavitev in moænosti, ki nam omogoËa

razπirjeno delovanje v kasnejπem zapisu JPEGdatoteke. To so nastavitve πirπegadinamiËnega razpona, tonskih vrednosti,ostrine, simulacije filma. »e tega dela neobvladate je najbolje, da nastavitve pustitena osnovnih vrednostih. Vendar pa je kameraprav zaradi njih nekaj veË. In Ëe æe imate S3proS3proS3proS3proS3projih je za hitro in kakovostno delo trebauporabiti.Ker je kamera S3pro narejena na Nikonosnovi, je tudi sam nastavek za objektive“bajonet“ prirejen za nikonove objektive. ©evedno lahko na kamero nastavite objektive

iz leta 1959. Torej iz prve serije Nikonobjektivov za njihovo prvo SLR kamero NikonF. Z vsemi funkcijami lahko delujemo zobjektivi serije AF-D/G, vkljuËno z zadnjimiobjektivi serije AF-S. Zaradi velikosti SuperSuperSuperSuperSuperCCD SRIICCD SRIICCD SRIICCD SRIICCD SRII tipala 23 x 15,5mm, pa imamomoænost uporabe novih Nikon DX objektivov,prirejenih prav za to velikost.Tipalo v kameri je novi æe omenjeni Super CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCDSuper CCDSRIISRIISRIISRIISRII. Premore kar 12.34 milijona efektivnihtoËk. Vendar pa se v πtevilu toËk skrivadrugaËna tehnologija postavitve toËk samih.V resnici ima tipalo 6.17 milijona toËknamenjenih klasiËni uporabi in πe dodatno6.17 milijona manjπih toËk, ki so postavljenev praznem prostoru med veËjimi toËkami. Temanjπe pa so bolj obËutljive na svetlobo.Samo πtevilo toËk je res 12.34 milijona, vendarpa manjπe toËke nimajo enake funkcije kotveËje. Zato se tudi na poveËani fotografijiopazi, da ima FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm s svojimi Super CCDtipali drugaËno filozofijo pri interpolacijikonËne slike, kot tudi samo uporabniπkovrednost πtevila toËk. Toda s takim naËinomizdelave tipala in kasneje interpoliranja sopridobili to kar tudi obljubljajo. Tipalo lahkosprejema veË svetlobe iz temnejπih delovmotiva. S tem se nam v nadalnjem procesuobdelave podatkov na pomnilno enoto zapiπetonsko drugaËe sestavljena fotografija kot, Ëebi fotografirali samo z enimi enakoobËutljivimi toËkami.Ker so manjπe toËke na tipalu SRIISRIISRIISRIISRII celo do400% (odvisno od nastavitve) bolj obËutljivekot standardne, lahko veËje toËke v moËnokontrastnih pogojih izkoristijo za boljπi zapissvetlih delov motiva. Tako je slika zajeta stipalom Super CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRIISuper CCD SRII predvsem v svetlih

delih z mnogo veË zapisanimi detajli. Ne Ëudi,da uporabniki Nikon opreme predhodnicoS2proS2proS2proS2proS2pro hvalijo predvsem za poroËnofotografijo, kjer je ponavadi zaradi belih oblekneveste in temnih oblek æenina zelo velikarazlika med svetlimi in temnimi tonskimivrednostmi. Z novim tipalom SRIISRIISRIISRIISRII naj bi bilirezultati πe boljπi. Seveda pa tudikonkurenËna tipala brez “super“ imenpremorejo drugaËne reπitve za te probleme.Vendar po izkuπnjah sodeË ima tipaloSuperCCD SRIISuperCCD SRIISuperCCD SRIISuperCCD SRIISuperCCD SRII prednost v tem, da namomogoËa ohranitev kakovostnega zapisavelikega dinamiËnega tudi kasneje popretvorbi v JPEG zapis. Tako nam ni treba za

najviπjo kakovost fotografirati v RAW naËinuin se kasneje zamujati s korekturami in

pretvorbo zapisa. S3proS3proS3proS3proS3pro nam zaradinastavitev, katere omogoËa kamera inpredvsem zaradi moænosti ki jih

ponuja tipalo SRIISRIISRIISRIISRII omogoËa, dadobimo veliko nam æelenihohranjenih vrednosti tudi v JPEGzapisu. S pomoËjo obËutljivejπihtoËk, pa jim je uspelo opazno

zmanjπati tudi πum.Vsaka prednost pa ima tudi svojeslabosti in ni Ëudno, da sam

proizvajalec poudarja, da je kameras tem tipalom namenjena predvsemza studijsko in poroËno fotografijo.Ko uporabljamo kamero v naËinurazπirjenega tonskega zajema, se

delo z njo zaradi mnoæice toËk moËnoupoËasni. V WIDE (razπirjeni tonski zapis)naËinu lahko fotografiramo samo z 1,4posnetka v sekundi (RAW) in samo πe z 1posnetkom v sekundi Ëe zapisujemo v JPEGzapis. Zaradi drugaËne postavitve in strukturetoËk na to velikost tipala, za to kakovostfotografije najbræ niti ne morejo postaviti veËkot 6M toËk na njega. Res, da imamo πe 6Mmanjπih toËk. Vendar nam te ne pomagajoveliko v kakovosti glede loËljivosti. In zaraditega je tu kompromis. S3pro zmore zelo doberzapis v moËnem kontrastu. Ima pa nekaj manjrealnih toËk, ki nam nato pridejo zelo prav pripoveËavi fotografije oziroma æe v fazi sameinterpolacije slike. S3pro lahko postavimo vrazred kamer s 6M toËkovnim tipalom. Do12.34M toËk krepko prispeva interpolacijamed preraËunavanje slike zajete iz tipala.ObËutljivost lahko izbiramo med 100 in1600ISO. Tudi pri 1600ISO pa se izkaæe novotipalo. ©uma je zelo malo.S3proS3proS3proS3proS3pro nam s pomoËjo Nikon tehnologijeomogoËa odliËno merjenje svetlobe. Poleg 3DMatrix veË polnega (10) naËina imamo πemoænost merjenja s poudarkom na sredini inspot (toËkovno) merjenje. Kamera nam spomoËjo Nikon DX bliskavic omogoËa D-TTLmerjenje svetlobe. Da je S3proS3proS3proS3proS3pro namenjenastudijski fotografiji kaæe X kontakt na prednjistrani kamere. Sinhronizacijski Ëas je 1/180sekunde.»asi osvetlitve so B, 30sek. - 1/4000sek.NaËini nastavitev osvetljevanja so klasiËni P(program), S (prioriteta Ëasa), A (prioritetazaslonke) in roËni M. Poleg moænosti zajemaveËih posnetkov v sekundi S3proS3proS3proS3proS3pro omogoËa πefotografiranje posnetka na posnetek inmoænost nastavitve delovanja samosproæilcana 2, 5, 10 in 20 sekund.

Matjaæ Intihar

Fujifilm S3proCeloten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com



©tejem si v veliko Ëast, da sem kot edenizmed zelo redkih na svetu, dobil moænostpreizkusiti kamero πe iz povsem preizkusneserije.Iz Olympus oddelka R&D (raziskave in razvoj)so mi poslali πe vedno razvojno kamero, kibo v polni delovni verziji dobavljiva πelemarca. Redni preizkusi kamer, hitra objavana internetu in predvsem intervju z vodilnimapredstavnikoma tega oddelka,katerega so fotografske internetnestrani na japonskem celoprevedle v svoj jezik mi jeodprl ta vrata.Æe za predhodnico Oly-mpus C-5060 WIDEZOOM sem trdil, da jeena najboljπih v viπjemkompaktnem razredu.C-7070 pa samo na-daljuje in podaljπujeuspeπno, kakovostnopot razredu kamer, kinam nudi mnoæicoprofesionalnih nastavi-tev in predvsemizjemno πiroki kot27mm.S kamero C-7070 se jeOlympus πe bolj utrdil na vodilnem mestu vtem razredu. Oblika ohiπja je ostala skorajenaka. Le barva ohiπja iz magnezijeve zlitineje sedaj temno siva. ©e vedno deluje viπinakamere na prvi pogled nevsakdanje. Vendarse z obliko hitro spoprijateljimo. Pri tehzmogljivih kamerah je na prvem mestuuporabnost in kakovost kamere ne papopolnost oblike. Velikost kamere©116xV87xG66mm, predvsem pa njena viπinain novi bolj izboËen prednji del roËajaomogoËata odliËno dræanje kamere.Naslednja novost je drugaËen gumb za izbiroprogramskih nastavitev. Prejπnji na C-5060je imel precej teæav glede kontaktov in karnekaj kamer je πlo na popravilo. Kar pa semkot dodatno lastnost opazil pod nastavitvamije moænost +- nastavitve HUE.

Nekaj osnovnih lastnostiC-7070 ima sedaj CCD tipalo s 7,1M toËk,velikosti 1/1,8 inËa. ISO obËutljivost lahkonastavljamo od 80 - 400. Objektiv jesestavljen iz osmih leË v sedmih skupinah.Vse leËe so iz stekla, dve sta asferiËnoobdelani, ena ED pa je prirejena za zelomajhno disperzijo svetlobe. GoriπËniceostajajo enake kot pri C-5060, od 27 – 110mm

(ekv. 35mm), svetlobna moË objektiva pa je2,8 v πirokem kotu in 4,8 v tele podroËju.Najmanjπa zaslonka pa je v celotnemobmoËju 11. Poleg 4X-nega optiËnega zoom-a nam kamera omogoËa πe 5X-ni digitalnizoom. Objektiv nam omogoËa v Super makronaËinu snemanja fotografirati iz oddaljenosti3cm od motiva. Veliko sprememb pa je vsamem avtomatskem ostrenju.PrviË je v kompaktno Olympusovo digitalnokamero vgrajen posebni 143-toËkovni dvojni143-toËkovni dvojni143-toËkovni dvojni143-toËkovni dvojni143-toËkovni dvojnisistem avtofokusasistem avtofokusasistem avtofokusasistem avtofokusasistem avtofokusa, ki omogoËa merjenjepredvidene oddaljenosti objektov, ki sepremikajo v smeri naprej ali nazaj. Zaradirazporeditve v reπetkastem vzorcu 13x11 jepokritih 75% posnetka v vertikalni inpribliæno 87,5% posnetka v vodoravni smeri.Tako pasivni zunanji senzor, kot na CCD

temeljeËi sistem TTL za zaznavanje kontrasta,sodelujeta pri natanËnem merjenju,iluminator AF pa zagotavlja pomoË prifotografiranju pri πibki svetlobi.Funkcija AF targetAF targetAF targetAF targetAF target, je tudi prviË vgrajena vOlympusove kompaktne digitalne kamere.OmogoËa nam ostre posnetke premikajoËihse objektov zaradi postopka predvidevanja.Zunanji senzorji AF zaznavajo oddaljenostobjektov, ki se pribliæujejo ali oddaljujejo. Na

osnovi teh podatkov izraËunajopredvideno oddaljenost v trenutku

sproπËanja zaklopa. V tistemtrenutku se na zaslonu LCDkamere prikaæe oznaka AF, karomogoËa fotografu, da preveri, Ëeje kamera sledila pravemuobjektu.C-7070 deluje z vsemi glavnimiprogramskimi nastavitvami zaosvetljevanje (P, A, S, 7 slikovnihin M). Preko lastnosti MyMode pasi lahko samostojno nastavimoveËino funkcij in naËinovdelovanja. Kar nekaj gumbov na

kameri nam omogoËa takojπenvstop v funkcijo (fokus, naËin

osvetlitve, bliskavica, korekturaosvetlitve in korektura moËi bliskavice,zaklenitev osvetlitve, hitri pregled zadnjeposnete fotografije, informacije na zaslonuin gumb poleg proæilca kateremu lahko samidoloËite funkcijo). Sami si lahko nastavimotudi tri hitre nastavitve za spremembo funkcijpod gumbom MENU. Tako nam za naπenajveËkrat uporabljene funkcije ni vednotreba med vse funkcije vnastavitvi SetUp.C-7070 je v cca.treh sekundah povklopu pripra-vljena na zajemslike. Zakasnitevproæenja pa jemajhna, cca. 0,2do 0,5 sekunde.Odvisna od svet-lobnih pogojev inhitrosti izostritve.Gumbov za nasta-vitev razliËnih funk-cij in razliËnihinformacij naTFT kot LCDzgornjem zaslonu je zeloveliko. Ko pa se z njimi dobro spoznamo jerokovanje kot pregled nad delovanjemkamere zelo enostaven.Kamera omogoËa zapisovati na xD in CF tip

Olympus C-7070 WIDE ZOOMOlympus C-7070 WIDE ZOOMOlympus C-7070 WIDE ZOOMOlympus C-7070 WIDE ZOOMOlympus C-7070 WIDE ZOOMCeloten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

I/II pomnilni kartici. OmogoËeni Ëasiosvetlitve so od 16 sekund do 1/4000sekunde. C-7070 zapisuje tako v RAW, TIFFin JPEG zapisu. Snemanje filma z zvokom jemogoËe v loËljivosti 640x480 toËk s 30slikami v sekundi. Vendar samo do 20sekund. Pri ostalih nastavitvah pa lahkosnemamo do zapolnitve pomnilne enote.Zaslon je vrtljiv, velik 1,8 inËa in z dobroloËljivostjo 134.toËk. Na kameri lahkouporabimo tudi bliskavice iz DSLR E-sistema.Tudi C-7070 omogoËa uporabo razliËnihpredleË. Tako vse tiste, ki smo jih æeuporabljali na C-5060 kot novost TCON-30C.Konverter WCON-07WCON-07WCON-07WCON-07WCON-07 omogoËa izredni πirokikot 18,9 mm. Nasprotno pa novitelekonverter TCON-30CTCON-30CTCON-30CTCON-30CTCON-30C podaljπa goriπËnicona neverjetnih 330 mm - brez izgub priodprtini zaslonke. Poskrbljeno je tudi za tiste,ki uæivajo v podvodni fotografiji: kmalu bo navoljo podvodno ohiπje PT-027podvodno ohiπje PT-027podvodno ohiπje PT-027podvodno ohiπje PT-027podvodno ohiπje PT-027, ki varujekamero do tlaka v globini 40 metrov. Sevedapa bo tudi za C-7070 dobavljiv dodatnispodnji del, v katerega bomo lahko vstavilidve bateriji Li-Ion s kar 1500mAh in si s temomogoËili veliko zalogo energije. Vsaj posedaj videnem je tudi C-7070 varËna zenergijo.Digitalni kameri bo priloæeno: programOlympus Master 1.1, 32-MB spominskakartica xD-Picture Card, litij-ionska baterijaza polnjenje BLM-1 in polnilec.O kakovosti fotografije s tem 7,1M toËk CCDtipalom pa je πe preuranjeno govoriti. Vprodajnih kamerah bo novi izboljπaniFirmWare, ki lahko moËno vpliva na viπjo

kakovost konËne slike. Zato o kakovostifotografije v razπirjenem preizkusu na spletnistrani www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com.

Matjaæ Intihar


Kljub temu, da je v mojih rokah povsem pred-produkcijska kamera, pa æe lahko reËem, da ja kakovost fotografijpovsem na ravni modela C-5060. Le ta je bil po mojem mnenju, “naj” model v tem visokem kompaktnem razredu.


Mehka svetloba

Kdor redno uporablja bliskavico, se je æesreËal z razliËnimi stranskimi pojavi, ki slikibolj πkodujejo, kot pa ji koristijo.»e imate fotoparat, ki nima moænostiuporabe izmenljive bliskavice, boste πenaprej obsojeni na trde sence πe boljnezaæelene rdeËe oËi. Kar nekaj teh teæav seda odpraviti z izmenljivo bliskavico in njenopravilno uporabo. Za lepπo osvetlitev jevelikokrat dovolj, Ëe jo usmerimo v bel strop,ki svetlobo lepo razprπi, seveda Ëe slednji niprevisok. V ostalih primerih je potrebnoposeËi po drugih, malo draæjih a prav takozanesljivih metodah. Pogledali smo si namreËcelo serijo Lumiquestovih odbojnikov

oziroma mini svetlobnih oken. Na bliskavicojih pritrdimo dokaj enostavno in so tudi hitrosnemljivi, kar je tudi pomembno. V Ëem jepravzaprav njihova uporabna vrednost?Svetloba, ki jo odda bliskavica je namreËdokaj toËkovna, podobno kot sonËna. Trdesence na obrazu ali na steni za objektom, kijih ponavadi zariπe bliskavica namreËjemljejo pozornost in niso ravno v okras sliki.Odbojnik oziroma svetlobno okno poveËasvetilno povrπino in svetlobo πe dodatnorazprπi, kar pripomore k mehkejπim sencam.Seveda tu tudi plaËamo ceno, kajti slednjinam jemlje moË svetlobe. Razlika je ponavadieno do dve zaslonki, odvisno od velikostiodbojnika ali svetlobnega okna. Poglejmo sinajprej odbojnike, teh je bilo namreË najveË.

O d b o j n i k iMed zanimivejπimi se je izkazal osnovnimodel ‘Pocket Bouncer’, ki tudi dokajuniverzalen. Model ’80-20' prepuπËa veËji delsvetlobe proti stropu in jo le del odbije, takoda je zelo primeren za razprπeno svetlobo.Tudi ‘Ultra soft’ se je izkazal za zanimivega,kajti dodatna polprosojna prevleka naredisence πe mehkejπe. Kot dodatek se lahko navseh odbojnikih uporabi ‘Barndoors’, kisvetlobo usmerja in jo lahko tako πe boljeizkoristimo.Svetlobna okna, ki jih lahko namestimo naizmenljivo bliskavico so dokaj majhna,predvsem zaradi mobilnosti bliskavice infotoaparata. »eprav opravljajo enako delo,kot odbojniki je razlika pri pokonËnih inbliænjih fotografijah. Odbojnik je v temprimeru dokaj oddaljen od osi objektiva, karse pozna predvsem pri sencah, medtem kosvetlobno okno to dokaj ublaæi. Tudi zamakro posnetke je svetlobno oknouporabnejπe, predvsem Ëe moramo imeti pritem bliskavico na fotoaparatu. Preizkusilismo dva Lumiquestova modela, Softbox inSoftbox mini. Prvi se je izkazal za zelouporabnega, medtem ko se manjπi obnesepredvsem pri makro posnetkih.Za konec se posvetimo πe temu, kateri jeuporabnejπi. Po preizkusu vseh modelov seje namreË izkazalo, da ima tako rekoË vsaksvojo uporabno vrednost, kar je odvisnopredvsem od prostora oziroma objekta. NaπepriporoËilo je vsekakor ‘Softbox’ in ’80-20',

ki ga lahko z vloækom spremenite v navadniodbojnik. Kdor si æeli prihraniti stroπeknakupa katerega od odbojnikov, si ga lahkos pomoËjo belega kartona naredi tudi sam.Razlika med uporabo odbojnika oziromasvetlobnega okna in klasiËno svetlobobliskavice je vsekakor v korist prvima dvemain ga priporoËamo vsem zahtevnejπimuporabnikom.

Aleπ Borlak

Bliskavica Bliskavica in odboj svetlobe od stropa

Bliskavica in ”soft box” odbojnik Bliskavica in veliko svetlobno okno

Fotografska delavnica, BLISKAVICEFotografska delavnica, BLISKAVICEFotografska delavnica, BLISKAVICEFotografska delavnica, BLISKAVICEFotografska delavnica, BLISKAVICE Na spletnem forumu www.e-fotografija .comwww.e-fotografija .comwww.e-fotografija .comwww.e-fotografija .comwww.e-fotografija .com fotografski navduπenci poleg sreËanj, organiziramo tudi foto delavnice. Prva jebila na temo, osnove programa PhotoShop. Na drugi je imel slovenski fotograf in reporter g.Arne HodaliË predavanje na temo reportaæne fotografije. Tretja delavnica nam je s pomoËjomojstra fotografije Oskarja Dolenca odkrila osnove kompozicije. 26.2. pa bomo imeli predavanje in praktiËni delo o uporabi bliskavic. Do zasedonosti se lahko prijavite na forumu,www.e-fotografija.com/forum/, pod temo, kako fotografirati. (Sponzor delavnice je podjetje CUMULUS d.o.o. iz Kranja)(Sponzor delavnice je podjetje CUMULUS d.o.o. iz Kranja)(Sponzor delavnice je podjetje CUMULUS d.o.o. iz Kranja)(Sponzor delavnice je podjetje CUMULUS d.o.o. iz Kranja)(Sponzor delavnice je podjetje CUMULUS d.o.o. iz Kranja)

Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com



Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com

Makro je bil æe od nekdaj zanimiv za fotografe,s prihodom digitalnih zverinic pa tako rekoËvsak lahko stopi v ta svet. Kljub temu, dapredvsem s kompaktnimi fotoaparati ni veËpotrebe po posebnih objektivih, ampakkveËjemu pridejo v poπtev predleËe, deldodatne opreme ostaja - makro bliskavice.PraktiËno vsak veËji proizvajalec ima v svojemprogramu tudi to, na voljo pa sotudi od neodvisnih pro-izvajalcev.Sestava makro bliskavic jedokaj podobna, namreËglava in telo bliskavice staloËena in povezuje ju kabel.Za razliko od ostalih iz-menljivih bliskavic prislednjih se glava blis-kavice nastavi na objektiv.VeËina proizvajalcev po-nuja dve glavi, obroËasto indvojno, obe sta zanimivi za

svoj naËin fotografiranja. »e nekako reËemo,da je je obroËasta uporabna predvsem vmedicini in bliænjih posnetkih, kjer so potrebnemehke sence, je dvojna v naravi bolj uporabna,predvsem zaradi moænosti raznolike postavitveobeh bliskavic. Preizkusili smo bliskavice dvehproizvajalcev, Konice Minolte in Olympusa. Obaponujata tako obroËasto kot dvojno bliskavicoin kljub osnovnim podobnostim so med njima

razlike. Olympus ima pravo obroËastobliskavico, ki jo sestavlja æarnica v obliki

kroænice. Daje zelo mehko svetlobo, a kerima le eno svetilo, nima moænostinastavitve moËi med levo in desnopolovico. Konica Minolta ima malcesamosvojo obroËasto bliskavico, ki josestavljajo πtiri manjπe bliskavice.Vsako lahko vklopimo in izklopimo ter

s tem ustvarjamo svetlobne uËinke. »esta si obroËasti bliskavici dokaj razliËni,

sta dvojni æe veliko podobnejπi, a tudi tuje razlika. Olympus ima poseben obroË, kiomogoËa brezstopenjsko nastavitev

poloæaja obeh glav bliskavic, medtemko ima Konica Minolta le nekajpoloæajev. Zato pa ima slednja

posebne teleskopske podaljπke, ki jihdamo med obroË in bliskavico ter jo takolahko umaknemo recimo za predmetfotografiranja. S tem pridobimo za-nimivejπe sence in veËjo tridi-menzionalnost objekta. Pri obeh,Olmpyusu in Konici Minolti lahko

nastavimo moË posamezne bliskavice, pri prvido 1/64 moËi, pri Olympusu pa do 1/256 moËi.

Slednji ima tudi zelo lepo reπeno razmerje moËimed eno in drugo, saj le zavrtimo vrtljiv gumbin lahko izbiramo med razmerjem moËi.Katera bliskavica, obroËasta ali dvojna je boljuporabna, je odvisno predvsem od naËinafotografiranja. ObroËasta daje veliko mehkejπosvetlobo, kot dvojna, a je tudi πibkejπa inuporabna le na majhnih razdaljah, medtem kodvojna v sili lahko nadomesti tudi klasiËnobliskavico. Je namreË moËnejπa, kot vgrajena,kar je dovolj dober razlog zauporabo. ObroËasto blis-kavico pa lahko kljub πibkimoËi uporabimo πe drugje,recimo pri portretih. DajejonamreË prav posebnosvetlobo, ki jo z drugimibliskavicami ali svetliliteæko ustvarimo, sajodpravijo vsako senco naobrazu. Za konec pa πe en nasvet, ninujno, da je makro bliskavica vedno naobjektivu, izkoristite kabel, ki vam omogoËa πedodatne moænosti.

Aleπ Borlak

Makro bliskavice



HDV z novim letomMedtem ko sta se dve JVC-jevi HDV kameri(Gr-HD1 in GR-HD-10) æe pol leta uveljavljalipredvsem na ameriπkem trgu, pa je Sonynapovedal svojo ofenzivo πele v lanskemseptembru, prve kamere pa bodo v predvsemv ZDA, a tudi v Evropi priπle na trg πele s temletom - da se jim bodo predvsem najhitrejπiin najbolj nestrpni bodoËi kupci po praznikihlahko dodobra privadili. Zanimivo pa je, daso tehnologijo HDV æe konec lanskeganovembra lahko ponudili izbrani slovenskiprodajalci Sonyjeve opreme, tako da smokamero æe lahko zasledili na policah vtrgovini ACS v Ljubljani! V prvem testu(objavljen v prejπnji reviji) kamere iz serijskeproizvodnje ste æe lahko preberali prve vtise.

Medtem ko bo velika veËina video snemalcevπe naprej uporabljala format DV ali celo digi-tal8, pa se bo HDV hitro znaπel v rokah vsehbolj zahtevnih ali bolj naprednih. Za vse te paπtevilna programska podjetja pripravljajovrsto dragih reπitev. Adobe πe niti ni dodobraprenovil svojega programa Adobe PremierePro v verziji 1.5, a je le-ta æe zastarel, saj nenudi podpore HDV-ju! Podobne teæave imacelo Sony-ev program Vegas, vendar sta seoba reπila ob podpori strokovnjakov izprogramskega podjetja CineForm iz ZDA, sajso pripravili “plug-in” dopolnitev spodprogramom Connect HD (za Sonyjev Ve-gas) in Aspect HD (za Adobov Premiere).Najbolje so se v na novi HDV val pripravili vjaponskem Canopusu, ki nudi program Edius

Video kotiËek

Canon XL2 konËno v SlovenijiKultna kamera XL1 je dobila naslednika, ki je πe za dve stopniËki posebnejπi: pri Canonu sose odloËili narediti najboljπo moæno kamero SD standarda! Canon velja na podroËjufotografije za avantgardo, a na podroËju videa slovi kot nekoliko konzervativna firma. Kljubtemu, da velja za soustanovitelja HDV standarda, je prvenstvu prepustil JVC-ju in Sonyu -naj pokaæeta kaj znata, preden bo naredil komplementarno kamero njuni ponudbi! Zatopa je nova XL2 najboljπa kamera v preizkuπeni stari tehnologiji DV formata. Canon ne ponujaloËljivosti HDV-ja, a imajo sedaj tri tipala vsako po 800.000 toËk (XL1 le 300.000)! Canonse je odloËil staviti na format 16:9, zato ima “cinemascope” zapis velikost 960x576 toËk,kar pomeni zapis v formatu 16:9 za 1/3 bogatejπi kot zapsi 4:3 ali da ima skoraj dvakratboljπo loËljivost kot dosedaj obiËajni in primerljivi 16:9 zapis z 720x404 toËkami! Takocanon XL2 stavi predvsem na πiroki format, vendar zagotavlja odliËno kvaliteto tudi vklasiËnem 4:3 formatu snemanja (720x576 toËk). Zaradi spemembe velikosti tipala se jespremenil tudi kot novega 20x zum objektiva, ki sedaj v tele-poloæaju dosega kar 830 mm(v leica izrazoslovju), vendar pa je precej izgubil na πirokokotnosti, saj je najπirπi kotsnemanja v naËinu 4:3 le enakovreden 51 (format leica) mm, pri nastavitvi 16:9 pa narastena 41 mm πirine. Canon XL2 lahko snema s frekvenco 50 poloviËnih in prepletenih (TV)sliËic, a zmore tudi 25 progresivnih polnoformatnih (filmskih) posnetkov. Vse te nastavitveso idealne za izbor tako za πportne potrebe (Ëasi osvetlitve vse do 1/16.000 sekunde!) aliËisto za izrazne filmske umetnike, ki si lahko nastavijo tudi gama krivuljo ali vrsto drugihosebnih nastavitev, le-te pa si vsak lahko sprogramira na posebne prednastavitvenegumbe. Vrsta funkcij omogoËa snemalcu da si kamero v celoti nastavi v skladu s svojimstilom ali potrebami reæiserja, hkrati pa ima sedaj æe nekaj izboljπanih reπitev: od iskala,ki je hkrati okular, pri odprtem pokrovu pa postane monitor velikosti 2 palcev, do dvehXLR Canon tonskih prikljuËkov in moænosti menjavanja objektivov, iskala in dodatnegatonskega dela. XL2 je prava digitalna filmska diva: nekoliko obËutljiva in zahtevna, a vrokah reæiserja s talentom, idejami in posluhom vrhunsko filmsko orodje v digitalnem“cinemascope” formatu, ki je po nakljuËju - glej, glej - popolnoma enak prevladujoËimstandardom formata 16:9 v produkciji pravih filmskih projektov - ali DVD-jev. XL2 je vSloveniji naprodaj za 1,4 milijona SIT. Daljπi test, upamo, sledi v kratkem! (VJ)

Pinnacle dogradil Studio 9.3 PLUSV spodnjem in srednjem razredu med programi za obdelavo videa je æe nekaj Ëasa mednajbolj popularnimi Pinnaclov Studio, ki je sedaj na voljo v izvedbi 9.3 PLUS. Iz programa, kije v treh razdelkih ponujal vse najpomembnejπe funkcije takega programa, je v izvedbi 9.3PLUS dozorel v moËno uporaben, uËinkovit in s profesionalnimi funkcijami izpopolnjen pro-gram srednjega razreda. Odlikuje ga zelo enostavno delo, odliËna preglednost in nekajnovosti, ki so jih nekoliko bolj zahtevni in resni uporabniki pogreπali. V prvem modulu imamovse potrebno za zajemanje slike v formatu 4:3 ali 16:9, drugi modul nam sluæi za urejanjevidea, tretji modul pa za izdelavo konËnega produkta, ki uporabniku omogoËa izdelavo DVD-ja z meniji, SV-CD-ja ali VCD-ja in podpira celo zapis na dvoslojne DVD9 ploπËe, omogoËasnemanje nazaj na DV trak kamere ali izdelavo video-toka - za poπiljanje po elektronski poπtiali objavo na internetnih straneh. Pri tem se lahko zanesemo na avtomatiko ali roËnonastavimo vse od stopnje kompresije do spremenljivosti podatkovnega toka. To, kar Studio9.3 PLUS uvrπËa med odrasle programe pa je nekaj dodatnih profesionalnih funkcij, med njesodijo: samodejna barvna korekcija, korekcija πuma, vrsta razliËnih filtrov (del naboraraznovrstnih efektov znanih Adorage Magic ter ProdadHeroglyf), stabilizator slike, pa tudiposebno moænost montaæe slike v sliko ali celo funkcijo, ki je znaËilna za vrhunskeprofesionalne programe: tkim. “chroma-key”, kjer lahko zdruæimo sliko v ospredju(npr.govorca) s poljubnim ozadjem. Seveda nam pri vsem tem pomaga tudi montaæaposnetkov na dveh stezah, prav tako kombinacija dveh tonskih stez (npr.glasba na enemkanalu in govor na drugem), za nameËek pa sta tu πe dve avtomatski funkciji: “SmartSound”,ki nam pomaga ustvariti ustrezno glasbeno podlago in “SmartMovie”, kjer program poskusisam izbrati nekaj zanimivejπih posnetkov in iz njih sestaviti samodejni povzetek posnetega.»e vam je vπeË le-to zadræite, sicer pa uredite po svoje. Obogatitev so tudi slavni “HFX”Holywodd Effects, ki so v izvedbi PLUS πe posebej bogati, Studio 9.3 pa podpira tudi prostorskizvok 5.1 (AC3) in izdelavo video filmov z MPEG4. Pinnaclov Studio 9.3 PLUS je morda edenod najboljπih programov srednjega razreda, ki omogoËa zelo kvalitetno obdelavo, izdelavoDVD-jev z meniji in z vrsto bogatih in zmogljivih funkcij, ki bodo omogoËile lahek vstopzaËetniku kot vrhunski produkt bolj zahtevnemu uporabniku. Pinnacle Studio je na voljo vnekaj razliËih izvedbah, zagotovo pa je 9.3 PLUS ena od najbolj uËinkovitih, predvsem pavelja kot programski paket, ki je vreden vsakega tolarja. (VJ)

SP-HDV predvsem resnim TV produkcijskimstudijem, kar pri ceni od 4000 evrov navzgorniti ni nenavadno. Medtem ko je neverjetno,da ima vgrajeno podporo HDV formatu celoceneni (100 EUR) Magixov program Video DeLuxe 2005, pa Applov Final Cut pro podpira lePanasonicov HD format, pri Avidu pa πe natem delajo. Tudi Ulead ne miruje, saj je æelansiral podprogram za obdelavo novegaformata. Pinnacle pa je obnovil svoj LiquidEditon 6.0, ki v najnovejπi verziji ne podpirale HDV-ja, paË pa tudi vse tipe MPEG-2formatov (IBP, I ali nekomprimiran), saj lahkona eni Ëasovni premici kombiniramo -montiramo raznovrstne formate: ne le SD inHDV, paË pa tudi DV. Novi Liquid Edition 6.0 spomoËjo lastnih kodekov bere vse te formatein jih v ozdaju preraËunava predpreoblikovanjem v format konËnega produktafilma, najveËji prihranek pa velja dejstvu, dane potrebuje “plug-inov” ne zamudnegapreraËunavanja iz formata v format. Slovito

nemπko podjetje Main Concept, sicersnovalec kodeka H.264, pa æe pripravljalicenËne reπitve, ki jih bo ponudil vsemtistim, ki sami ne bodo zmogli reπiti teæavprehoda na HDV. Roke pa si manejo takoraËunalniπki trgovci kot prodajalci TVopreme, TV sprejemnikov, monitorjev inostale opreme: HDV resda zagotavljaneprimerno viπjo kakovost slike (zato bo prejali slej treba zamenjati vse TV sprejemnikein vse monitorje, morda celo preiti na plasmoin podobne visokoresolucijske reπitev), azato tudi izredno obremenjuje procesorraËunalnika pri obdelavi (pridekomprimiranju in pri ponovnemkomprimiranju): za to priporoËajo vsaj 3 MHzali hitrejπi procesor, πe najboljπi pa sodvoprocesorski Xenoni. Prihod formata HDVje zaradi procesorske intezivnostiprekodiranja velikega πtevila podatkovvisoke loËljivosti tako znova dal vetra v jadrapoizvajalcev TV in PC opreme! (VJ)



Mobitel UMTS

Fujifilm je predstavil najnovejπi mobilni printer “Digital Mobile Printer MP-Digital Mobile Printer MP-Digital Mobile Printer MP-Digital Mobile Printer MP-Digital Mobile Printer MP-100100100100100.” (e-Fotografija, ga je preizkusila æe na Photokina 2004, slike desnospodaj). Deluje na Fujifilm ThermoWaxFujifilm ThermoWaxFujifilm ThermoWaxFujifilm ThermoWaxFujifilm ThermoWax tehnologiji izdelave fotografije. Tehtasamo 205 g in meri le 29.5 mm v viπino. OmogoËa nam kadarkoli in kjerkoli

izdelavo fotografije direktno iz naπega telefona, kateri ima moænost zajemafotografije. Datoteko se iz telefona lahko prenese brezæiËno preko infrardeËega prenosa, zato ni potrebe po dodatnih kabelskih povezavah.Posamezna slika je izpisana v 21 sekundah. Printer “Digital Mobile PrinterDigital Mobile PrinterDigital Mobile PrinterDigital Mobile PrinterDigital Mobile PrinterMP-100MP-100MP-100MP-100MP-100” lahko natisne cca. 130 fotografij s samo 2xCR2 litiion baterijama.

Dobavitelj: Fujifilm Slovenija, Image & Information d.o.o.

Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100

Od zajema slike... ...preko IR prenosa datoteke v tiskalnik...

...v 21 sekundah do izpisane fotografije... ...in πe minute do popolnoma razvite fotografije.

“Sistem UMTSUMTSUMTSUMTSUMTS (Universal Mobile Telecom-munications System) predstavlja osnovo zabrezæiËne multimedijske komunikacije, ki jihodlikuje visoka kakovost in zmogljivost.visoka kakovost in zmogljivost.visoka kakovost in zmogljivost.visoka kakovost in zmogljivost.visoka kakovost in zmogljivost.Sistem UMTSUMTSUMTSUMTSUMTS omogoËa hitrejπi in boljkakovosten prenos podatkov, s tem parazvoj in uporabo æe znanih in novih storitev.Viπje prenosne hitrosti.Viπje prenosne hitrosti.Viπje prenosne hitrosti.Viπje prenosne hitrosti.Viπje prenosne hitrosti. Prav vse podatkovnestoritve, ki so na voljo æe v tem trenutku (npr.dostop do ali poπiljanje raznih informacij,prenosi datotek in podatkov, poπiljanjesporoËil, ...) bodo lahko tekle hitreje.”Tako piπe v reklamnem sporoËilu na Mobitel-ovi internetni strani. Tudi ponudba za paket 500MB prenosa za 5000SIT ni pretirana. KotnalaπË za uporabo mojega prenosnika z UMTS povezavo kjerkoli se gibljeπ, Ëe resnodelujeπ v internetnem svetu. In res, ni kaj. UMTS deluje odliËno. Internetna povezava240kb/s omogoËa zgledno hitro pregledovanje spleta. UMTS je πe toliko bolj zanimiv, Ëesi na doloËenih mestih brez mreæne ali telefonske povezave. Toda, kar je v mestih inveËjih krajih prednost je πe vedno razoËaranje, ko se zapeljete izven njih. Sam bi si æelel

to odliËno brezæiËno moænost povsemnamensko. V kraju kjer nimam telefona. Naæalost pa UMTS deluje samo v veËjih krajihin tako bo treba πe vedno poËakati narazπiritev omreæja ali pa uporabljati izrednopoËasni GPRS.Toda po kratkem preizkusu lahko reËem,da je UMTS moænost prenosa podatkovvelik napredek v brezæiËnem “surfanju”!

M.I.Sprejemno kartico GLOBE TROTTER je napreizkus posodilo podjetje MOBITEL.



Snemanje pri umetni svetlobi.»isto razumljivo je da, ne snemamo samopodnevi in ob lepem sonËnem vremenu.Kadar je nebo oblaËno in zveËer, ter ponoËi,si moramo pomagati z umetno osvetlitvijo. Zato uspeπno uporabljamo bliskavico, ki ji boljpogosto reËemo tudi “fleπ”. Seveda zbliskavico ne osvetljujemo celotne pokrajine,paË pa detajl v ospredju, ki bi bil sicer neizrazitali celo samo silhueta. V ta namen imajosodobne kompaktne kamera analognega indigitalnega tipa æe vgrajeno bliskavico, ki josproæi avtomatika kamere, Ëim se ji zazdi, daje pretemno, ali je predmet v ospredju vprotisvetlobi. Tudi sodobne zrcalnorefleksnekamere, niæjega in srednjega razreda, imajovgrajeno bliskavico za pomoË pridoosvetljevanju v slabπih svetlobnih pogojih.Profesionalne kamere pa seveda “prisegajo”samo na bliskavice kot dodatno opremo, kjerizbiramo moË bliskavice glede na potrebe innamen snemanja.Toliko za uvod; da pa ne bo zmede pojdimolepo po vrsti. LoËimo tri osnovne naËinesnemanja pri umetni svetlobi:- snemanje s priloænostno osvetlitvijo ( luËi

v prostoru, luËi na ulicah, osvetljenepomembne zgradbe, itd.);

- snemanje z bliskavico;- snemanje z reflektorji ali ateljejsko

snemanje.Pri priloænostni svetlobiPri priloænostni svetlobiPri priloænostni svetlobiPri priloænostni svetlobiPri priloænostni svetlobi lahko uporabimo dvanaËina:- z daljπimi osvetlitvenimi Ëasi in uporabo

trinoænega stojala;- z bolj obËutljivimi filmi oziroma viπjo

nastavitvijo obËutljivosti pri digitalnihkamerah, kjer pa moramo pri filmu raËunatina poveËano zrnatost filma, pri digitalnemzapisu pa z veËjim πumom.

Resnici na ljubo moram povedati, da se jekvaliteta negativnih filmov izredno poveËalain je zrnatost vse manjπa, pri diafilmih pa tunekoliko zaostajajo. Podobno je pri digitalnihkamerah. Novejπa je kamera in viπjegacenovnega razreda, bolj so izboljπaniprogrami za odpravo πuma æe v samihkamerah. Zanimivo pa je, da se pri obeh tipihkamer kvaliteta poveËa z uporabo dodatnebliskavice.Kot sem æe omenil so diafilmi bolj podvræenizrnatosti in zato fotografi redko kdajuporabljajo filme z viπjo obËutljivostjo od 100ISO. Raje uporabijo veË dodatne luËi, kar niteæko v studiju z dobrim svetlobnim parkom.

Poleg tega ne smemo pozabiti, da imamodiafilme za dnevno in umetno svetlobo, pridigitalnih kamerah pa to reπujemo z izravnavobeline.

Na sliki 1sliki 1sliki 1sliki 1sliki 1 in 22222 vidimo dva posnetka istegamotiva v razliËnem Ëasu veËera. Prvi posnetekkaæe zgradbo tik pred nastankom noËi, ko so

luËi na parkiriπËu in v zgradbi æe priægane.Svetlobe je πe ravno toliko, da loËimo vseglavne detajle in je doseæena potrebnaglobina. Drugi posnetek pa je narejen okoli22 ure, ko je bila popolna tema. Ker je rahlodeæevalo, sem z odsevi na mokrem asfaltudobil dodatno globino, zgradba pa je zobstojeËimi reflektorji lepo osvetljena.

Tudi slika 3slika 3slika 3slika 3slika 3 je osvetljena z æe obstojeËorazsvetljavo pri delu v predoru. V tem primerusem slikal iz teme proti vodnim curkom,naslonjen na steno predora. Ker je bilo preveËvode in blata, sem kamero na stativu stiskalk telesu in tako uspel s Ëasom ene sekundenapraviti dober posnetek. Pri vseh trehposnetkih sem uporabil kamero Hasselblad.Snemanje z bliskavicamiSnemanje z bliskavicamiSnemanje z bliskavicamiSnemanje z bliskavicamiSnemanje z bliskavicami, fleπi, je æe posebnopoglavje. Zdaj, ko ima æe vsaka kompaktnakamera grajeno bliskavico za prvo pomoË prireπevanju manjπih svetlobnih teæav, je tolahko tudi neke vrste potuha. Dostikratfotoamaterji pozabijo, da te bliskavice nesejole dobra 2- 3 metre, ostalo pa je stvar sluËajaali pa dovolj svetel prostor, v kateremsnemamo. Kot sem æe napisal, se ta bliskavicapo potrebi vkljuËi sama in kamera sama doloËipravilno osvetlitev. V naravi pa se moË bliskahitro izgubi in je za prednjim planom Ërnatema. No za ta primer so tudi izdelali programza snemanje z daljπimi Ëasi, kjer po biskuostane zaklop πe nekaj Ëasa odprt in omogoËiosvetlitev okolice. Ta program je obiËajnooznaËen z lunco in znakom bliska. Prizrcalnorefleksnih kamerah z vgrajenobliskavico pa nastopi problem neustreznihobjektivov. Teleobjektivi ali πirokokotniobjektivi izven osnovnega zooma(35-80 mm),obiËajno meËejo senco na motiv in πkoda jetu. Za to smo prisiljeni uporabiti dodatnobliskavico, katero pritrdimo na kamero ali joz njo samo kabelsko poveæemo, da dobimopravilno osvetlitev tudi pri drugih objektivih.

Osnove in tehnike fotografiranja VI.del

JIMTEK

JIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEK trgovsko podjetje d.o.o.©martinska 106, Ljubljana

Tel: 01 513 14 69, Fax: 01 518 53 99

Vse za shranjevanje:

LEXAR

- spominske kartice

CRUMPLER

- foto torbe in nahrbtniki

PELIKAN

- barve za tiskalnike in papirji

Slika 3Slika 3Slika 3Slika 3Slika 3

Slika 1Slika 1Slika 1Slika 1Slika 1 Slika 2Slika 2Slika 2Slika 2Slika 2



Pri vgrajenih bliskavicah ne smemo pozabiti, da imamo navoljo veË razliËih moænosti: lahko jo vkljuËimo na naπo æeljoza doosvetljevanje senc ( oznaka fill in), funkcijo predbliskaali posebne luËke, za prepreËevanje rdeËih oËi, pa πe kaj bi senaπlo... Ponovno opozarjam, da je treba pazljivo prebratinavodila, da boste te programe pravilno in pravoËasnouporabili.Bliskavica je bila nekoË v svojih zaËetkih v obliki bliskovnegaprahu, ki so ga roËno ukresali pri sami ekspoziciji. To ste lahkovideli v starih filmih. V glavnem je to magnezijev prah, ki gaobËasno πe zdaj uporabljamo pri fotografiranju velikih kraπkihjam.Ker pa so se pri fotografiranju s prahom rade dogajalenesreËe, najpogosteje manjπi ali veËji poæari, so ta prah zvaljaliv folije in razrezali v rezance zaradi veËje povrπine. Te so potemzaprli v bliskovno æarnico. Kasneje je magnezij zamenjalaluminij. Tudi v tem primeru vsebina æarnice zgori in dasvetlobo za osvetlitev. Ta blisk je æe bolj nadzorovan in tudiosvetlitev toËno doloËena. Æal je vsaka æarnica samo zaenkratno uporabo. Razvoj je pripeljal do danaπnjih bliskovnihluËi-fleπev, kjer se ælahtni plin v cevi samo ionizira in zaæari,torej ne zgori, podobno kot blisk v naravi. Zato jo lahkouporabimo veËkrat. Jakost bliska je doloËena s takoimenovanim vodilnim πtevilom, ki nam pove katero zaslonkomoramo uporabiti pri doloËeni razdalji do objekta. Seveda jeta odvisna tudi od obËutljivosti filma, oziroma nastavitveobËutljivosti ISO v digitalnem aparatu.Torej: VODILNO ©TEVILO = RAZDALJA x ZASLONKAVODILNO ©TEVILO = RAZDALJA x ZASLONKAVODILNO ©TEVILO = RAZDALJA x ZASLONKAVODILNO ©TEVILO = RAZDALJA x ZASLONKAVODILNO ©TEVILO = RAZDALJA x ZASLONKA

»e hoËemo dobiti vrednost zaslonke, enostavno delimovodilno πtevilo naπe bliskavice z ustrezno razdaljo v metrih.Ker imamo ponavadi bliskavico neposredno vezano s kameroin njeno elektroniko, pride tako raËunanje v poπtev le takrat,ko moramo vedeti, ali bo blisk dosegel doloËeno obmoËje. Tolako opravimo tudi s testnim bliskom, ki pa æal ne upoπtevaobjektiva in raznih dodatkov na njem(filtri, vmesni obroËki). Vdobi digitalne fotografije je to sedaj laæje, ker nas poizkusniposnetek praktiËno niË ne stane, zato enostavno po ekspozicijipogledamo na zaslon in ugotovimo kakovost posnetka. Tu silahko pomagamo πe s histogramom; tako potem dokaj toËnovemo ali je posnetek uspel ali ne, ter ga v nasprotnem primerus korekturami ponovimo.Za dokumentarno snemanje paË nataknemo fleπ na kamero,vkljuËimo program P, vse ostalo je stvar elektronike. DrugaËepa je pri zahtevnejπih posnetkih, ko kombiniramo obstojeËosvetlobo v prostoru in uporabo bliskavice. Najprej moramoizmeriti svetlobo v prostoru, potem obmoËje prostora inupoπtevati jakost bliska, razmiπljati o kompoziciji, in celoraËunati. To je æe ªviπja matematika´, ki jo osvojimo s prakso.Marsikateri fotoamater ali profesionalec ima πe klasiËnokamero s centralnim ali zavesnim zaklopom. Kakπen zaklopima vaπa kamera, je vaæno zaradi sinhronizacije Ëasa osvetlitvez bliskom. Vedeti moramo, da traja blisk samo tisoËinkosekonde ali πe manj. Zato potrebujemo tisti Ëas osvetlitve, koje zaklop popolnoma odprt, da nam blisk osvetli celotenposnetek. Pri centralnem zaklopu to ni ravno pomembno, keræe ime pove, da osvetlitev deluje centralno. Pri zavesnemzaklopu pa se zavesi odpirata (vodoravno ali navpiËno) ena

za drugo. »e nimamo pravega Ëasa bo na posnetku osvetljensamo del slike. Ta Ëas je pri klasiËnih kamerah oznaËen ssimbolom x in je za razliËne kamere razliËen. Pri sodobnihelektronskih kamerah pa se pravi Ëas vkljuËi sam takoj, koprikljuËimo bliskavico na kamero. Ponovno pozor! Beritenavodila za kamero in bliskavico, ker je tudi tu moænih veËrazliËic uporabe bliskavice. Vedeti moramo πe to ta tudioriginalne bliskavice za doloËene firme, niso vednokompatibilne tudi za kamere iste firme digitalnega tipa.Omenil sem æe, da pri posebnih posnetkih doloËamo sami,kako bomo osvetlili. VËasih bomo z bliskavico samodoosvetljevali, n.pr. portret. DrugiË bomo z bliskavico osvetliliglavni objekt in ga zamrznili v gibanju, z daljπim Ëasomosvetlitve pa osvetlili πe prostor okoli njega. Potem imamofunkcijo sinhronizacije na 1. ali 2. zaveso, da ustvarimo vtisgibanja, itd. Vse to zahteva pozorno πtudijo navodil in paseveda dosti vaje. Ko ugotovimo optimalne pogoje za doloËenmotiv, kar pri digitalnih kamerah lahko preverjamo takoj, sijih zabeleæimo, da se v podobnih primerih ne bomo ponovnolovili pri nastavitvah. Pri delu z veË bliskavicami si napravimocelo doloËeno shemo, da bo delo laæje. VeË o tem v naslednjemprispevku, ko bom obravnaval delo s studijskimi bliskavicami,ki pa jih lahko uspeπno nadomestijo tudi dovolj moËne roËnebliskavice. Sedaj pa si poglejmo πe dva primera, kjer sem spriloænostno svetlobo in eno samo bliskavico napravil dokajuspela posnetka.

Na sliki 4sliki 4sliki 4sliki 4sliki 4 sem moral posneti razliËne predmete za reklamniprospekt neke trgovine. Bliskavico sem postavil delno s strani,da so predmeti osvetljeni bolj plastiËno. Poleg tega sem priægalsvetilki, da delujeta bolj æivo in poleg tega dodajata nekolikotopel ton sami sliki. »e bi vzel prekratek osvetlitveni Ëas, biblisk svetlobo svetilk izniËil. Zato mora bliskavica osvetliti maloplastiko in celotno kompozicijo, ko pa ugasne, imajo æarnicedovolj Ëasa, da prikaæejo svojo svetlobo(kamera Hasselbladin fleπ z uporabo deænika, na desni strani pa sem imel πe belodbojnik za lepπo razsvetlitev senc). Torej moramo izmeritiposebej luËi in posebej jakost bliska.

Na sliki 5sliki 5sliki 5sliki 5sliki 5 je posnetek predora za meteorno vodo v vasi SanDaniele v Italiji. Predor je dolg 5 km in raven, grajen s posebnovrtalno napravo. Da bi razsvetlil tak predor na Ëim veËji dolæini,bi moral napeljati in postaviti kopico fleπev. Vse sem opravil zenim samim roËnim fleπem in πibko svetlobo neonk,postavljenih v razmaku 50 m. Bil sem temno obleËen, kamerosem postavil na stojalo in vkljuËil Ëas B. Ker je predor okrogel,sem bliskal stran od sebe diagonalno v smeri gibanja. Vzelsem zaprto zaslonko, polno jakost fleπa in πtel korake zaradienakomerne osvetlitve.Po vodilnem πtevilu fleπa sem izraËunal na koliko metrovmoram proæiti fleπ. Na ta naËin sem osvetlil cca 80-100 mpredora v ospredju, ostalo je opravil dolg osvetlitveni Ëas. Pritem je vaæno, da ne pridemo med blisk in objektiv kamere. Takih primerov bi lahko πe veliko prikazal, pa naj nekaj ostaneza naπo fotodelavnico, kjer bomo poizkuπali tudi kaj praktiËno.

Oskar Karel Dolenc

Slika 5Slika 5Slika 5Slika 5Slika 5Slika 4Slika 4Slika 4Slika 4Slika 4



Slika je skoraj vedno neprimerno boljπa, Ëe je posneta v sproπËenem, prijateljskem ozraËju

Portretna fotografija je zelo πirok pojem.Najpogosteje se uporablja v zvezi sfotografiranjem ljudi. Seveda podobnapravila kot za slikanje ljudi veljajo tudi za vseostale moæne motive (tudi neæive). Pripotretni fotografiji sta zanimiva vsaj dvaaspekta. Eden je bolj tehniËne narave, drugipa je bolj vsebinski.Kar se tiËe tehnike omenimo, da veljajo vleica (135mm) formatu za najpopularnejπeportretne objektive tisti, ki imajo goriπËnicomed 85 in 200mm. Marsikaj je odvisno odtega, kako blizu smo tistemu, ki ga slikamoin kakπne vrste portret æelimo narediti (samoobraz, do pasu, celo postavo, skupinski,...).Z okoli 100mm objektivom lahko slikamosamo obraz Ëloveka in smo pri tem πe vednonekaj metrov oddaljeni od njega, tako, da mune tiπËimo fotoaparata naravnost pod nos.Pri uporabi objektivov, ki so zunajomenjenega ranga, je potrebno pazitipredvsem na perspektivo. Pri boljπirokokotnih objektivih (manj od 85mm) sopogosto linije æe nekoliko bolj okrogle, karlahko vËasih deluje nekoliko moteËe. PrimoËnejπih teleobjektivih (veË kot 200mm) paje potrebno paziti na izravnanje perspektive,ki lahko doprinese k veËji neæivljenjskostifotografije.Temeljni tehniËni elementi vsake portretnefotografije so ozadje (npr. zamegljeno,monotono,...), kadriranje (kakπen delËloveka æelimo na fotografiji) ter umestitev(kje na fotografiji se nahaja subjekt). Pravilaglede tega so precej jasna in izpeta, zato jihne bi posebej razdelovali, omenimo naj samoto, da je mogoËe pri vsakem kar precejeksperimentirati. ©e najveË morda priumestitvi. Ta je pogosto lahko kar precejnenavadna (npr. v skrajnem kotu fotografije,ali povsem na dnu), vendar to sami fotografijiprej doda na zanimivosti, kot ji vzame (Ëe jeseveda vsa stvar izvedena smiselno).Preden zakljuËimo s tehniko, omenimo samoπe nekaj malih trikov, ki lahko pomagajofotografijam, da so malo bolj zanimive. Edenizmed njih je uporaba razliËnih tkanin. NepreveË gosto tkanino lahko na primernamestimo neposredno pred objektiv in stem doseæemo, da postane slika bolj mehka.Tkanino lahko uporabimo tudi tako, da jopostavimo neposredno pred objekt, ki gaslikamo. Tudi na ta naËin so bile posneteπtevilne dobre fotografije. Podobne uËinkelahko doseæemo z uporabo razliËnih filtrov(ki se namestijo na objektiv), ki pa imajo to

slabo lastnost, da jih je potrebno kupiti, inda so, razen za porterete, bolj malokratuporabni.Lahko se odloËimo tudi za igraËkanje zobjektivom. Tako na primer, da poskuπamouporabiti Ëim manjπo globinsko ostrino(odprta zaslonka) in dobimo na portretuoster samo nos, ali oËi. OdloËimo se lahkotudi za to, da sliko tik preden fotografiramonekoliko premaknemo iz fokusa. »e smodovolj pazljivi, bo tudi ta postopekportretiranim priËaral nekakπno mehkobo.»e smo zares razpoloæeni, se lahko lotimotudi dvojne ekspozicije. To je sicer precejzapleten postopek, ki pogosto ne izpadenajbolje, a se ga vËasih splaËa preizkusiti.Poteka tako, da dvakrat osvetlimo istiposnetek (veËina fotoaparatov ima funkcijo,ki omogoËa veËkratno osvetljevanje istegaposnetka). PrviË slikamo portret tako kot bimoral biti, drugiË pa ga malo zameglimo,premaknemo. Pri drugem osvetljevanjuposnetka je dobro uporabiti nekoliko krajπiËas, kot ga priporoËa merilec svetlobe.Posnetek tako nekoliko podosvetlimo indoseæemo, da prva ekspozicija pride bolj doizraza. Z malo sreËe nastane zanimivafotografija.Pri vsebini portretne fotografije, se je najprejpotrebno ustaviti pri problemu izbire motiva(osebe). OdloËimo se lahko za znane osebeali pa praktiËno za kogarkoli. Pri znanihosebah je teæava pogosto v tem, da jih jeteæko sploh dobiti pred objektiv, Ëe pa jetemu æe tako, pa smo omejeni z drugimifaktorji (izbira kraja, naglica, nesproπËenoozraËje,...). Poleg tega pri fotografiranjuznanih oseb obstaja tudi velika verjetnost,da naπe fotografije ljudje ne bodo cenili kottake, kakrπna je sama po sebi, ampak jepriËakovati, da bo “kvaliteta” fotografijerasla s “slavnostjo” osebe, ki je na njej.Slikanje kogarkoli na drugi strani tudi ni takoenostavno. Zgodi se, da je fotografijaposneta na skrivaj in da ljudje ne æelijo, dase kjerkoli pojavi. Ali pa morda sami teækonajdemo “lepoto”, ki je pri slavnih nekajobiËajnega.Poleg motiva je za dober portret potrebnoπe kar nekaj stvari. Eno smo æe omenili -pravo razpoloæenje. Slika je skoraj vednoneprimerno boljπa, Ëe je posneta vsproπËenem, prijateljskem ozraËju, zato jedobro, da si za vzpostavitev le-tegavzamemo dovolj Ëasa. Poleg razpoloæenja jepomembno tudi vzduπje. Dostikrat se zgodi,

da portret slikamo le zaradi tega, ker sotrenutne okoliπËine take, da ustvarijozanimiv splet svetlobe in oblik. Pri ohranjanju ambientalnega ozraËja stanadvse pomembna uporaba razpoloæljivesvetlobe (npr. mehka veËerna svetloba) inpa smiselna uporaba fleπa. Tega obiËajnouporabljamo predvsem za dosvetlitevobraza. »e je oseba npr. osvetljena od zadaj,potem so njene poteze pogosto v senci. Vtakem primeru nam fleπ omogoËa, daohranimo obstojeËo osvetlitev, hkrati pa soobrazne poteze jasne in prepoznavne.Fleπ pride prav tudi ko se posvetimo oËem,enemu izmed najpomembnejπih elementovportreta. V πtevilnih revijah (malo boljπekvalitete) vidimo v oËeh portretirancev praveslikice (kvadratke, krogce,Ö). Te ponavadidoseæejo prav z uporabo fleπov oziromarazliËnih odsevnih povrπin. Pri tem jepotrebno omeniti, da nekateri (komercialni)

Portretna fotografija

fotografi pogosto pretiravajo in da zatonjihove fotografije ponavadi izpadejo precejpreveË sterilno in neæivljensko. Pogosto jenamreË dovolj æe samo malo svetlobe v oËeh,da portreti oæivijo in da oËi povejo kaj oljudeh, ki so na slikah. Podoben uËinek kots fleπem, lahko doseæemo tudi tako, dapopazimo od kod prihaja svetloba. Pravneverjetno je, kako lepo se na primer vidi vËlovekovih oËeh okno, Ëe seveda svetlobapada pod pravim kotom.Za konec naj omenimo le πe star fotografskirek, ki pravi, da grdih ljudi ni, so le slabifotografi. V duhu tega je najbræ smiselno, daljudem, ki smo jih slikali, slabih fotografij(takih, na katerih so ne-lepi) paË nepokaæemo oziroma ne izroËimo, saj tako lepripomoremo k njihovim kompleksom (innaπemu slabemu slovesu:). Bolje se je πemalo potruditi in najti pravi kot.

Pavel Koltaj (www.lahkonog.com)Pavel Koltaj (www.lahkonog.com)Pavel Koltaj (www.lahkonog.com)Pavel Koltaj (www.lahkonog.com)Pavel Koltaj (www.lahkonog.com)

Pri moËnejπih teleobjektivih (veË kot 200mm) pa je potrebno paziti na izravnanje perspektive, ki lahko doprinesek veËji neæivljenjskosti fotografije.



Zgodi se, da je fotografija posneta na skrivaj in da ljudje ne æelijo, da se kjerkoli pojavi

Slika je skoraj vedno neprimerno boljπa, Ëe je posneta v sproπËenem, prijateljskem ozraËju.

Portretna fotografija je zelo πirok pojem.

Z okoli 100mm objektivom lahko slikamo samo obraz Ëloveka in smo pri tem πe vedno nekaj metrov oddaljeni od njega.



Ogledali smo si in preiskusili prenosneOgledali smo si in preiskusili prenosneOgledali smo si in preiskusili prenosneOgledali smo si in preiskusili prenosneOgledali smo si in preiskusili prenosnenapravice, ki nam omogoËajo “praznjenjenapravice, ki nam omogoËajo “praznjenjenapravice, ki nam omogoËajo “praznjenjenapravice, ki nam omogoËajo “praznjenjenapravice, ki nam omogoËajo “praznjenjedigitalnega filma” na terenu.digitalnega filma” na terenu.digitalnega filma” na terenu.digitalnega filma” na terenu.digitalnega filma” na terenu.“Nova tehnika, novi problemi!Nova tehnika, novi problemi!Nova tehnika, novi problemi!Nova tehnika, novi problemi!Nova tehnika, novi problemi!”, bi lahko dejaliko se ozremo po digitalnih fotoaparatih. Ko semse davnega leta 1996 odpravljal na 10 dnevnepoËitnice na Bavarsko, je bila moja fotografskaoprema sestavljena iz kompaktnegaavtofokusnega fotoaparata z 3-kratnim zoom-om, treh parov alkalnih baterij in petih filmov spo 36 posnetki. Pribliæno 170 fotografij, ki semjih naredil v 10 dnevih, je bilo za amaterskegafotografa v tistih Ëasih nepojemljivo veliko,ogromno. Nekateri niso take koliËine posnetkovnaredili v celem letu. ©e veË.Spominjam se, kako smo, z druæinsko “trotl”kamero, naredili na isti film posnetke dvehrazliËnih rojstnih dnevov iste osebe....A potemje priπla doba digitalcev in zadeve so se postavilena glavo. Priπle so pike, toËke, bajti in megabajti,ki so nadomestili filmski trak. In te pike inmegabajte, je bilo potrebno nekam shraniti.Najprej so digitalci shranjevali posnetke navgrajeni pomnilnik. To se je hitro izkazalo kotzelo omejujoËe, saj je bil vgrajen pomnilnikmajhen in nezamenljiv. Ko si napolnil prostor vpomnilniku, je bilo potrebno priklopiti kamero

na raËunalnik, in pretoËiti fotografije. Pa pravsredi najlepπega sonËnega zahoda na Kornatih.Proizvajalci so zelo hitro ugotovili, da je takpristop zelo zgreπen, in so æe v naslednjemtrenutku zaËeli uporabljati izmenljivepomnilnike. Ti so se v glavnem pojavili v oblikidisket in pomnilniπkih kartic. Cene izmenljivihkartic so bile na zaËetku astronomsko visoke, inso neredko presegale ceno same digitalnekamere. Ljudje smo hkrati ugotovili, da jedigitalna fotografija zelo prijazna do uporabnika.Kar si slikal si lahko videl takoj, lahko si zadevepregledal na raËunalniku ali na televiziji, ni bilopotrebno razvijati fotografij, da bi videl umetnijo,ki si jo ustvaril. Tako smo zaËeli brez zadrækovpritiskati na sproæilec. In πtevilo posnetkov seje veËalo iz dneva v dan. Tako je danes 170posnetkov komaj dovolj za ovekoveËenjepopolnoma obiËajnega rojstnega dneva. Sevedasi moraπ za tak podvig omisliti temu primernopomnilniπko kartico. Hmm,.....170 slik za rojstnidan? Kaj pa, Ëe grem za 10 dni v Egipt? NiraËunalnika, ni interneta,.... 10 kartic? In potembodo leæale v predalu vse do naslednjeavanture....Pa se je nekdo domislil, vzel v roke raËunalniπkitrdi disk, Ëitalec pomnilniπkih kartic, dodal nekaj

FOTOGAFIJA V ÆEPU

plastike za ohiπje in πËepec programske opreme,ter vse skupaj zdruæil v eno napravo. In tako jenastala prenosna shramba za fotografije.V tako napravo vtaknemo s fotografijaminapolnjeno spominsko kartico, pritisnemo nagumb, in Ëez trenutek lahko spet veselopritiskamo na sproæilec. Ker je cena prostora namegabyte pri teh napravah, kljub hitrem niæanjucen pomnilniπkih kartic, πe vedno ugodnejπa, inker je marsikatera od takih naprav uporabna tudiza kako drugo opravilo, smo si ogledali in tudipreizkusili nekaj teh naprav.Skupno vsem napravam je to, da lahko na vsakiod preizkuπenih naprav “izpraznimo” kartico invsebino kasneje prenesemo v raËunalnik.

Proizvajalec Transcend Transcend Jobo VosonicModel PhotoBank 20GB Digital Album 20GB Giga 2 30GB X’s Drive ProOznaka TS20GPB TS25PSP20G GX2030 VP-300Disk: 1.8" 20GB 1.8" 20GB 2.5" 30GB 2.5" 40GB

Podpora za kartice:CF I, II Da Da Da DaMD Da Da Da DaSD, miniSD + adapter Da Da Da DaMMC, RS-MMC + adapter Da Da Da DaSM Da Da Da DaMS, MS-Pro, MS Duo + adapter Da Da Da DaxD Ne Ne Ne Ne

MP3 predvajalnik z Diska/Kartice Ne Da/Da Ne Da/DaSnemanje zvoka (opombe k slikam in mapam) Ne Da Ne NeFAT System 12/16/32 Da/Da/Da Da/Da/Da Da/Da/Da Da/Da/DaLCD zaslon: 2,5", BarvniAudio/Video izhod Ne Da Ne NeIzhod za slu?alke Ne Da Ne DaBrezæiËni upravljalnik Ne Da Ne NeBaterija Li-ion 2200 mAh Li-ion 2200 mAh Li-ion 1800 mAh Li-ion 720 mAh»as polnjenja baterije 4 ure 5 ur»as delovanja baterije 3 ure 4 ure 2 uriVmesnik za prenos na raËunalnik USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0Dimenzije 110 x 85 x 22 mm 111 x 84 x 24 mm 151 x 82 x 33 mm 136 x 86 x 37 mmTeæa z diskom in baterijo 235g 231g 185g 329g

TEST:

Prenos 256MB slik iz 256MB CF kartice na shranjevalnik 03:13 02:13 03:54 05:17 na raËunalnik preko USB 2.0 vmesnika 00:33 01:27 00:54 00:58 na raËunalnik preko USB 1.1 vmesnika 04:28 04:37 04:40 04:43

Prenos 730MB datoteke iz shranjevalnika na raËunalnik preko USB 2.0 vmesnika 00:49 00:52 02:31 02:53 na raËunalnik preko USB 1.1 vmesnika 12:45 12:58 12:59 13:04

iz ra?unalnika na shranjevalnik preko USB 2.0 vmesnika 01:10 01:14 02:33 02:44 na shranjevalnik preko USB 1.1 vmesnika 13:00 13:07 13:32 13:59

Nekatere izmed teh napravic pa poleg tegaomogoËajo πe dodatne funkcije, kot jepredvajanje glasbenih datotek, razporejanjedatotek po disku in pomnilniπki kartici,pregledovanje fotografij na vgrajenem zaslonu,kopiranje podatkov z diska nazaj na kartico,predvajanje video posnetkov in πe kaj. Vsepreizkuπene naprave imajo vgrajeno baterijo,tako da nam za napajanje na terenu ni potrebnoskrbeti. Prav tako imajo vse naprave vgrajen USBprikljuËek druge generacije, tako da je prenosveËje koliËine podatkov relativno hiter. Z vseminapravicami lahko prenaπamo podatke iz enegaraËunalnika v drugega.Pa si poglejmo napravice podrobneje.



Izdelke Transcend lahko kupite v trgovinahComshop in Comtron.www.com-shop.com

Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor

JOBO GIGA 2

To je shranjevalnik malo starejπega datuma, inje zato najenostavnejπi na testu, kar pa ni nujnoslabost. OmogoËa le to, kar res nujnopotrebujemo: shranjevanje podatkov iz karticena disk, in prenos podatkov med raËunalniki. VplastiËno ohiπje je vgrajen 2.5 palËni disk zaprenosne raËunalnike, velikosti 30Gb. Na ohiπjuse nahajajo gumb za vklop, gumb za kopiranjedatotek in LCD zaslon. Na spodnji strani ima reæeza kartice, na zgornji pa prikljuËek za napajanjein USB kabel. Napravica ni ravno med najhitrejπimina testu, vendar svojo nalogo opravi brezhibno(podatke prenosov si poglejte v razpredelnici).

X’S DRIVE PRO VP 300

Ta je shranjevalnik je sicer mlajπi kot prejπnji,vendar je πe vedno predstavnik generacije z 2.5palËnimi diskom. Ohiπje je za odtenek manjπe kotpri JOBO GIGA 2, je pa zato kar obËutno teæji. Ta

napravica se dobi v treh izvedbah: samo ohiπje,vgrajen 20 Gb disk in vgrajen 40Gb disk. Zeloimenitno, Ëe vam kje na polici leæi kakπen 2.5”disk.Poleg kopiranja datotek s kartice in prenosapodatkov, ima vgrajen tudi predvajalnik mp3posnetkov. V ta namen so v paketu priloæene tudisluπalke. Napravica ima na boËni strani reæe zakartice, na vrhu pa prikljuËki za napajanje, USBter sluπalke. Pri kopiranju podatkov s kartice nadisk, je X’S drive PRO po hitrosti na repu testiranihnaprav, pri prenosu na raËunalnik, pa se odreæepodobno kot JOBO GIGA 2.

TRANSCEND PHOTO BANK

To je najmanjπi shranjevalnik na testu. Zadnjageneracija naprav, ki namesto 2.5” diskauporablja 1.8” disk, je zaradi tega manjπa, tiπja,hitrejπa, varËnejπa, in se zelo malo segreva.Lastnosti, ki za prenosno napravo nisozanemarljive.Ohiπje je narejeno iz trde bele plastike, ki daje nadotik obËutek kompaktnosti in robustnosti. Vzgornjem desnem kotu je gumb za væig, niæje pase nahajajo gumbi za navigacijo po menijih inpotrjevanje ukazov. Shranjevalnik omogoËakopiranje podatkov s kartice in nazaj, prav takoje mogoËe brisati posamezne mape na kartici alidisku. Nima dodatnih funkcij, je pa zelo priroËenin bo s priloæeno usnjeno torbico, brez ovir naπel

prostor na hlaËnem pasu. Hitrost kopiranja karticje obËutno viπja kot pri prejπnjih modelih.

TRANSCEND DIGITAL ALBUM

Tudi v tej napravici je vgrajen 1,8” disk. Polegshranjevanja s kartic, prenosa podatkov, terkopiranja z diska nazaj na kartico, omogoËa tudipregled fotografij in drugih multimedijskihdatotek, tudi mp3. V ta namen je vanj vgrajen 2.5”LCD zaslon. Ima vgrajen mikrofon, s katerim lahkonaredimo kratke zvoËne posnetke. Zaradimajhnosti in kompaktnosti, ga bomo zlahkaprenaπali tudi v æepu. Shranjevalnik ima priloæendaljinec, s katerim lahko, preko vgrajenega AVizhoda, pregledujemo datoteke tudi natelevizijskem ekranu. Napravo poganja software,ki ga je moæno nadgraditi s proizvajalËeveinternetne strani.

Za konec πe moje mnenjeZa konec πe moje mnenjeZa konec πe moje mnenjeZa konec πe moje mnenjeZa konec πe moje mnenje:Rabim veliko prostora za moje fotografije,predvsem na potovanjih. Ne æelim kupovativeËjega πtevila kartic, ki nato nekaj mesecev leæijoneuporabljene v predalu. Vsakodnevno lahkoprenaπam datoteke iz sluæbenega raËunalnikadomov in nazaj. In ne nazadnje: tri kilograme teæakprenosnik lahko ostane doma in ne v prtljaænikuavtomobila ali hotelski sobi.

Denis LoniË, Andrej ÆbontarDenis LoniË, Andrej ÆbontarDenis LoniË, Andrej ÆbontarDenis LoniË, Andrej ÆbontarDenis LoniË, Andrej Æbontar

Na zaslonu si pri nekaterih napravah æe lahkoogledamo manjπe sliËice.

Meniji in navigacija. Nastavitev in njihove zmoænostiso od modela do modela razliËne.

Enote sprejemajo vse vrste pomnilnih kartic. Na drugistrani pa so vhodi za priklop na raËunalnik in polnjenje.


Ali se v vsakem od nas skriva hudiË? Ali je tosamo maska?»e greste v vaπe æupniπËe in bi to vpraπanjepostavili tam æiveËim, bi vam o tem imelipovedati marsikaj. »e pa vpraπatepoznavalca Photoshopa, bi vam odgovoril:

PhotoShop delavnica

Za prikaz sem vzel osebo, ki ima globoko æeljo biti straπna, ji izrezali glavo in jo postavili na svojo plast. Ker je bil slikan podnevi, so bili njegovi zobje podobni Ëloveπkim, zato sem mu malo pomagal s ‘Smudge tool’.

“Maska. Vzamemo kos zarjavelega æeleza,izreæemo odprtine za oËi ter usta in to je to.Ja no, malo πe vse skupaj pobarvamo in to jeto!” Mi pa si to oglejmo v nadaljevanju.

Boπtjan »adej Original KonËna predelava

Photoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejenePhotoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejenePhotoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejenePhotoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejenePhotoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejenemoænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetnomoænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetnomoænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetnomoænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetnomoænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetnoskreiramo posamezne dele fotografije.skreiramo posamezne dele fotografije.skreiramo posamezne dele fotografije.skreiramo posamezne dele fotografije.skreiramo posamezne dele fotografije.

Mnogi ljubitelji fotografije πe vednoprisegajo na stare, preizkuπene naËineizdelovanja fotografij. Morda se ne morejonavaditi na novo tehniko ali pa jim je(Ëasovno) ljubπe, da poËasi naredijokakπno staro fotografijo zase lepo v miru.Imamo kar nekaj navduπencev, ki prisegajosamo na Ërno belo fotografijo, spet drugisamo na barvno, poznam pa nekaj takπnih,ki prisegajo na “postarane“ fotografije. Inte si oglejmo danes.Kar nekaj naπih zvestih bralcev nas jezaprosilo, da bi v Ëlankih omenjali tudiprograme za obdelavo fotografij, ki sobrezplaËni, imajo pa nekaj podobnihefektov kot n.pr.Photoshop. Seveda je totudi naπa æelja, velja pa zapisati, da jetovrstnih foto programËkov toliko, da bi otem lahko izπla knjiga. Bralcem

priporoËamo, da si obËasno kupijo kateroizmed revij, ki opisujejo digitalno fotografijoin imajo priloæen CD, na katerem so zagotovotudi takπni programi.Druga moænost je, da si jih snamete zInterneta, pri iskanju pa ne pozabite vpisatibesedice “free“, s Ëimer æe nakaæetebrkljalniku, da so vam cekini sveta stvar.No, eden izmed tovrstnih programËkov jePhotoFiltre (www.photofiltre.com), ki jenamenjen za domaËo, nekomercialno rabo,nudi pa veliko efektov in je primeren terenostaven za zaËetnike in polprofesionalce.Potem, ko ste fotografijo izbrali ( slika 1),lahko z razliËnimi orodji malce“poπkodujete“ sliko, (prostoroËne Ërte,prah), nato pa jo z ukazom “old photo“ takojpostarate.Iz barvne fotografije nastane tudi Ërnobela,

Ëe pa kliknete na orodje “Hue variation“, pasi na dolgi paleti barv, kar sami izberete tisto,v kateri bo fotografija izdelana. Veliko je πeenostavnih ukazov za izboljπanje kvaliteteslik, okvirje in napise.Za ljubitelje potegavπËin, programËekomogoËa, da iz ene fotografije izreæeten.pr.lepotico in jo prilepite v drugo k vaπemu“najboljπemu prijatelju“, ter jo pokaæetenjegovi æeni….., fotografirane vstavite vvodo, ali dodate πe druge efekte itd.Drugi takπen programËek je Photo Studio 5(www.arcoft.com), ki ga dobite ob nakupuskenerja Canon in je zelo zanimiv, ker imatudi dober kreator napisov, s katerim pa πelahko naredite kakπno zanimivo naslovnico- tudi za katalog ali album.Izbrano fotografijo odprete, v meniju efektipa kliknete na “old photo“, ker si izbereteπe “prah“ na sliki in okvirËke /prozorne,navadne in barvne/. »e s fotografijo nistezadovoljni kliknete na ikonico “zajËka vklobuku - Ëarovnik“ , kjer so vam na voljo πe

drugi efekti in moænosti obdelave fotografij./slika 2/Obraten postopek je kadar æelite starefotografije obnoviti. Z orodjem “stamp“popravite poπkodovane povrπine, osebe, kijih noËete na fotografiji pa enostavno“zradirate“. /slika 3 in 4/Najlepπe fotografije dobite, Ëe jih“pretoËite“ v Ërno belo varianto. Izbereteπe ustrezen okvir in odnesete fotografu, davam jih izdela.Zahvala programerjem gre vsekakor vsmeri obnove starih forografij, po drugistrani pa tudi v neπtete moænostikombiniranja efektov, barv in trikov, kiimajo za posledico prelepe posterje,embalaæo in kataloge. Ne moremo mimodejstva, da nam je raËunalniπka tehnikaprinesla neπtete moænosti oblikovanjafotografij in da so æe na pohodu tudi“digitalni slikarji“, ki sploh platna in ËopiËa,ne poznajo.

Marjan VraniËar

Postarajmo fotografije



V nadaljevanju sem s pomoËjo ‘Adjustment layer - curves’, ‘Adjustment layer - levels’ in ‘Layes mask’ popravilbarvne tone glave. Seveda pa sem bodoËemu hudiËku z ‘Adjustment layer - curves’ ter ‘Layer mask’, pobelil zobe.

Na novo plast sem skopiral glavo in jo z ‘Blending options - color burn’ naredil bolj rdeËo-rumeno in z‘Adjustment layer - levels’ poveËal intenzivnost barv (tako kot v peklu). Da nisem uniËil lepih belih zob in oËi,sem za oba uËinka uporabljal ‘Layer mask’.

Res, da ima precej straπne oËi, vendar niso podobne hudiËevim, zato sem z ‘Adjustment layer - levels’ ter‘Layer mask’ naredil njegove oËi bolj pristne.

Na koncu sem dodal teksturo njegovi koæi, da jo naredim bolj hrapavo in oluπËeno (zaradi velike vroËine vpeklu). In kot ste æe najverjetneje ugotovili sem uporabljal spet ‘Layer mask’.Torej? Ali se v vsakem od nas skriva hudiË? Ali je to samo maska?

Podjetje Tamrac je bilo ustanovljeno leta1977 v ZDA. Æe od zaËetka se jespecializiralo na izdelavo kakovostnihfoto torb in nahrbtnikov. VeËinaprofesionalnih in tudi amaterskihfotografov dobro ve, da je kakovostnatorba nepogreπljiv del fotografskeopreme, saj skrbi za varno shranjevanjefotoaparatov, objektivov, baterij,

spominskih kartic, polnilcev idr. V svojiπiroki ponudbi Tamrac ponuja kar 15razliËnih skupin proizvodov, ki lahkozadovoljijo πe tako zahtevnegauporabnika. Na slovenskem træiπËu sonajbolj iskane torbice za kompaktne in SLRdigitalne fotoaparate, ki jih lahko razdelimona tri cenovne razrede. V prvem soenostavne torbice, ki jih namestimo na pas(npr. model 5208), v drugem so torbice, kiso kompaktnejöe in jih lahko namestimona pas ali jih nosimo Ëez ramo (npr. model5218). Najboljπe in tudi najbolj prodajanepa so kompaktne torbice serije Digital(npr.model 5691) z loËenim predalom zabaterije in spominsko kartico, ki so

narejene s pomoËjo “Dual Foam”tehnologije, kar pomeni, da so izdatnopodloæene in kot take odporne naudarce. Torbice lahko namestimo napas ali jih nosimo Ëez ramo. V tejskupini so tudi torbe za digitalne SLRfotoaparate, ki jih odlikujejo πtevilni

predali v katere namestimo baterije,spominske kartice in ostali pribor.S poveËano prodajo hibridnih in SLRdigitalnih fotoaparatov pa se poveËujepovpraπevanje po fotografskih na-hrbtnikih. Tamrac je na slovenskem træiπËueden od redkih ponudnikov, ki lahko ssvojo izbiro zadovolji vsakega fotografa, panaj bo to ljubitelj klasiËnih analognih SLRfotoaparatov, ali pa navduπenec zadigitalno fotografijo. Najbolj iskani so

nahrbtniki iz serij Expeditionin Velocity, kjer lahkoizbirate med 5 veli-kostmi. Posebnost na-hrbtnikov Velocity je, daimajo en pas, tako, dajih lahko nosimo na

hrbtu, z enim gibom paimamo nahrbtnik

πe pred sebojin smo pripra-vljeni na pos-

FOTO TORBE IN NAHRBTNIKI TAMRACnetek. Nahrbtniki Expedition so klasiËnifoto nahrbtniki z ogromno predali inpasovi, narejeni iz najboljπih materijalov.Prednost teh nahrbtnikov je, da lahko nanjih namestimo dodatno opremo, kot sotorbice za objektive, bidone, filtre, filme,spominske kartice idr.V svoji ponudbi ima Tamrac tudi torbe zaprenosne raËunalnike, dlanËnike idr.Vso ponudbo lahko preverite na spletnistrani : www.tamrac.comwww.tamrac.comwww.tamrac.comwww.tamrac.comwww.tamrac.com.



Po safarilandu s safariaparatomKolesarska potovanja so æe nekaj Ëasa mojeæivljenje. Pred skoraj dvema letoma sem poskoraj dvanajstih mesecih predËasnozakljuËil kroæno potovanje okrogSredozemlja (skrivnost zakljuËka in ostalepodrobnosti s potovanja si lahko preberetev knjigi Kilometri Sredozemlja), lani poletisva z Moniko v mesecu dni prekolesariladobrπen del Balkana, jeseni pa sem priËelkolesariti na Rtu dobre nade in se prekoAfrike namenil v smeri sever - severovzhod,s ciljem, da prikolesarim do vznoæjaKilimandæara, in se nato peπ povzpnem nanajviπji vrh Ërne celine.Za boæiË se mi je pri Viktorijinih slapovihpridruæila Monika, in kot zvesti boæiËkovpomoËnik mi je prinesla nov digitalnifotoaparat, Olympus c-765 Ultra Zoom, ki somi ga na Olympusu posodili za safari deæelevzhodne Afrike. Izredno majhen in lahekaparat posname fotografije do velikosti 4megatoËk, njegova glavna odlika pa je kardesetkratni optiËni zoom, ki bi v klasiËnemmerilu segal od 38-380mm, z zaslonkorazpona f2.8-3-7. Nadebudni fotografi divjihæivali se lahko spomnimo sanjarjenja o 300in 400 milimetrskih objektivih z zaslonko f4

ali celo f2.8, a z astronomsko ceno, ki jeposkrbela, da sanje nikoli niso postaleresniËnost. »e pomislimo πe na ogromenkovËek s tovrstnim objektivom in gaprimerjamo s 260-gramskim Olympusovim

velikanom, lahko vidimo, da se je digitalnaresniËnost æe precej pribliæala naπimklasiËnim sanjam.

Digitalna popotovanjaZ Olympusovimi digitalnimi fotoaparatiimam na svojih kolesarskih potovanjih æeprecej izkuπenj. Sredozemlje sem poslikal zmalim c-1, ki je bil darilo ljubljanskega

Fotoformata in ki je z 1,3 megatoËkamizadostoval za precej fotografij v moji knjigi.Kasneje sem priËel sodelovati direktno zOlympusom in za na Balkan so mi posodilic-60, majhen a izredno zmogljiv aparat; za

potovanje po Afriki pa so mi namenili πe boljresen model, c-5060 Wide Zoom, zzavidljivim 27-110 milimetrskim zoomom in5,1 megatoËkami. Zraven sem dobil πe

kopico dodatne opreme: podvodno ohiπje,πirokokotni in tele konverter, ter napotovanju nadvse pomembno rezervnobaterijo.Poleg digitalnega imam s seboj tudi klasiËni

fotoaparat z dia filmi, Garminovo GPSnapravo eTrex Vista, prenosni raËunalnik inimage tank Xs Drive Pro z zmogljivostjo40Mb, tokratno popotnico Fotoformata izpasaæe NebotiËnik, na katerega lahko

fotografije shranim direktno s spominskihkartic. Njegova baterija zadostuje zapribliæno dve uri in pol, datoteke s polne512Mb spominske kartice pa prenese v manjkot desetih minutah. Vse skupaj imam varnospravljeno v Lowepro DryZone nahrbtnik, kije povsem nepremoËljiv, kar je v tem Ëasu vosrednji Afriki izredno pomembno, saj jesedaj deæevna doba. Poleg mokrote jevodotesni nahrbtnik na kolesu tudi odliËnazaπËita pred prahom, ki je smrtni sovraænikvsakega fotoaparata.

Suha v deæevni dobiDeæevna doba v teh krajih pomeni, da nadoloËenem kraju skoraj vsak dan nekaj Ëasadeæuje. Jasno nebo se zelo hitro povsemzabaπe z oblaki, ponavadi zaËne pihatimoËan veter, sledi pa hud naliv, kot bi sezlivalo iz pregovornega πkafa. Ponavadi soto kratke plohe, Ëeprav deæ vËasih traja tudiveË ur. Ker so padavine zelo lokalne, namana kolesu vËasih uspe nekaj dni kolesariti,ne da bi na svoji koæi zaËutila deæevno kapljo,drugiË pa izgleda kot da voziva iz eneganaliva v drugega. Enkrat naju je deæ ujelpribliæno pet kilometrov pred mestomChipata, naju premoËil do koæe, ko pa sva

priπla v mladinski hotel v mestu, so namapovedali, da v mestu æe dva dni ni deæevalo.Ponavadi si med deæjem poskusiva najtistreho, pod katero vedriva. VËasih je tonapuπË pred vaπko trgovino, drugiËopuπËena stojnica ob cesti. Prav ob takπnistojnici naju je ujel hud naliv, tako da sva seusedla na leseno klop, kjer se ponavadi predsoncem skrivajo prodajalke mangov inbanan, kolesi pa sva pustila kar na mokrem.Tudi nama kmalu ni dosti bolje kazalo, saj izlistov pletena streha res ni bila namenjenadrugemu kot sonËnim æarkom. Ravno ko svarazglabljala, Ëe se je pod tovrstno strehosploh vredno skrivati, so naju opaziliprebivalci bliænje vasi in naju z deænikompriπli povabit k sebi na suho.Bila je majhna vas z le nekaj slamnatimikolibami, a s precej æivalmi, ki so sesprehajale po njej; koze so se sicer skrivalepod strehami kolib, kokoπi, pegatk in krav

S kolesom in digitalcem po Afriki / 2. del

Kolesarja v osrednji Afriki

Vodeni krst fotoaparata Olympus c-765 pri Viktorijinih slapovih Shranjevanje in urejanje fotografij Kamp med deæevno dobo

Prizori ob afriπki cesti: kolesarski kolega... ... okrepËevalnica ob cesti ... ... in prodajalka rib na stojnici.



pa deæ ni prav niË motil. Sredi vasi je naËastnem mestu stal mlin za koruzo, ki sonama ga prebivalci kasneje s ponosomrazkazali. Kot veËina ljudi v Zambiji, so tudioni govorili precej dobro angleπko. Namestiliso naju v skupno kuhinjo, kjer se je kmaluzbrala druπËina treh æensk, nekaj najstnikov- moπki so bili na nedeljo vsi pri maπi - ter

kopica otrok. Na tleh je gorel ogenj, nakaterem so najprej skuhali kosmiËe zadojenËka, nato pa πe nπimo, nekakπnopolento, ki je redna prehrana veËineAfriËanov. Ponudili so nama jo skupaj skuhanimi buËnimi listi, vse skupaj pa sva ponjihovem vzoru pojedla kar z rokami.Kmalu po prihodu sem stekel nazaj do kolesapo fotoaparat, saj je bila pisana druπËina karpreveË fotogeniËna, da bi tako priloænost kartako izpustil. Bolj ali manj zadræano so namapozirali, precej bolj navduπeno po tem, kosva jim obljubila, da jim bova po povratkudomov poslala izdelane fotografije.Poziranje je trajalo do trenutka, ko sougotovili, da se na ekranu digitalnegafotoaparata pokaæe fotografija in potem so,namesto pred objektivom, vsi hoteli stati zaaparatom in gledati posnete fotografije naekranu. Ekran in dolga goriπËnica objektivasta pomembni lastnosti tega fotoaparata, kinama prideta prav tudi ob napol prikritemfotografiranju prizorov ob cesti.

SafariPrva priloænost za resen test OlympusovegamogoËnega zooma je napoËila æe v Zambiji,med obiskom narodnega parka SouthLuangwa. Kolesi sva pustila v mestecuChipata in se v bliænji narodni park peljala zminibusom. 120-kilometrska voænja je trajalaskoraj πest ur, saj sta deæ in poplavljene rekedodobra razrvali æe tako slabo cesto.Za poldnevni safari sva se pridruæilaorganizirani skupini, ki je prenoËevala vistem kampu kot midva, na poplavljenemobreæju reke Luangwa. Bil je njihov zadnji,torej peti dan in vsi so bili vsega skupaj æekar malo naveliËani, saj so vsak dan preæivelidvakrat po πtiri ure voænje po parku, najprejnavsezgodaj ob sonËnem vzhodu in nato πepopoldan in z moËno luËjo πe po sonËnemzahodu. Midva sva si izbrala jutranjopolovico njihovega “delovnika” in izlet najuvsekakor ni razoËaral.Æe kmalu po vhodu v park smo opazili albinopavijana, nekaj impala antilop in majhnoËredo zeber, ki je preËkala cesto pred nami.Kmalu je na eni strani ceste, tik pred naπimavtom, ostal le progasti mladiË. Kasneje smovideli πe precej slonov z mladiËi in trojicopegastih æiraf, ki æivi le na obmoËju tega

narodnega parka. Proti koncu safarija, medvoænjo proti izhodu, je πofer nenadomaustavil vozilo, ukazal popolno tiπino, zapeljalnekaj metrov vzvratno in na drevesu ob cestipokazal leoparda, najbolj Ëislan plenmodernih foto lovcev. Celo najini letargiËnisopotniki so kar skoËili k æivljenju in njihovifotoaparati so spet zabrneli in zaπkljocali,Ëeprav bo leopard na njihovih fotografijah

najverjetneje le temna pika na ogromnemdrevesu, na katero bodo doma ponosnokazali s prstom:“Vidiπ tole, Billy Bob, tole je pa leopard!”

Besedilo: Gregor Födransperg - FedrFotografije: Gregor Födransperg - Fedr in

Monika BogatajSMS dnevnik na www.fedr.net

Nahrbtniku Lowepro DryZone (in fotografski opremiv njem) deæ ne pride do æivega

Razpon ultra zooma pri fotografiranju raftarjev podViktorijinimi slapovi

RjoveËi krokodil v krokodiljem parku

Slepi potnik na prednji kolesarski torbi »rna mamba, slikana skozi steklo terarija

Safari v zambijskem narodnem parku South Luangwa: kjer Olympus c-765 Ultra Zoom res pride v svoj element

DogodivπËine z moje enoletne kolesarske odisejade po Sredozemlju si lahko preberete vknjigi Kilometri Sredozemlja, ki na 232 straneh vsebuje tudi 278 fotografij. Po 4999 SIT jenaprodaj v vseh knjigarnah, boljπih kolesarskih in fotografskih trgovinah, po posebni cenipa jo je s plaËilom po povzetju mogoËe naroËiti tudi na moji spletni strani ali po telefonu031.64.85.22 (Æiga).Moje dogodivπËine s kolesarjenja od Cape Towna do Kilimandæara lahko v obliki SMSdnevnika in tedenske reportaæe spremljate na moji spletni strani. www.fedr.net



FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 03 53

e-mail: [email protected]

Foto ateljePavπiË Zavadlav

Metod Zavadlav s.p.Ob parku 1, 5250 Solkan

tel.:05/300 56 52e-mail: [email protected]

Æe kako desetletje sem lastnik Canona EOS500N. Ko so priËeli na trg prihajati kompaktnidigitalci, sem si nabiral izkuπnje na CanonihPS600, A20, A40, G3. Toda nikoli nisem bilprav zadovoljen, dokler nisem postal ponosnilastnik Canona EOS 300D. V slabem letu semnaredil kakih 13.000 posnetkov in fotoaparatdodobra spoznal.Oktobra 2004, tik pred potovanjem naNorveπko in v Anglijo, sem nabavil CanonaEOS 20D.Bil pa sem nemalo preseneËen, ko sem najprejna noËnih posnetkih opazil, da imam naposnetkih v direktno svetlobo “lepe”mavriËne kroge. Ker sem imel na obehfotoaparatih enak objektiv EF-S 18-55, semnajprej pomislil, da je kaj narobe sfotoaparatom 20D. Na samem potovanju nibilo Ëasa za prehudo eksperimentiranje insem se posnetkov v direktno svetloboizogibal. Kasneje sem opazil, da se naobjektivu EF 75-300 IS USM mavrica nepojavlja. Seveda sem zaËel pregledovatinavodila za πirokokotni objektiv Ëe mogoËev njih kje omenjajo “Special offer-rainbow

free”, toda ni bilo niË.Moram priznati, da so mi nekateri posnetki zmavricami bili prav vπeË. Prav posebnodoæivetje je gledati mavrice ob novoletnemognjemetu.Doma sem preizkuse naredil πe s Tamronovim

in Sigminim objektivom EF 28-200, kjer semavrica ni prikazovala.Na Servisu 3A, ki je pooblaπËen za Canone,so se tudi Ëudili mojim mavriËnim posnetkom.Po zamenjavi leËe je objektiv spet zdrav. Kerso mi vzeli mavrico z objektiva, sem upal, dami jo bodo vrnili v obliki kakπnega Cokin rain-bow filtra, vendar so jo obdræali.

Robert Gajπek

Canon EF-S 18-55 “rainbow”

Sprva se mi je efekt zdel zanimiv in nekaj povsem normalnega. Fotografiranje v nasprotno direktno svetlobo vedno ustvari efekt napak leË v objektivu.

Pri ogledu teh dveh posnetkov pa sem postal pozoren. Takega efekta napak leË do sedaj πe nisem opazil. Zato sem se odloËil narediti primerjavo z drugim objektivom. In res, napaka je bila v mojem objektivu.

Fotografirano z “rainrow” objektivom (levo) in popravljenim (desno). Efekta mavrice ni veË. MogoËe bi ta ceneni osnovni objektiv z zanimivo napako celo moral obdræati. Jih ni bilo malo, ki bi si ga kot takega æeleli.

Robert me je kontaktiral po elektronski poπti,da je z njegovim objektivom nekaj narobe. Poposvetu je naredil nekaj preizkusov in seodloËil za popravilo.Po objavljenem Ëlanku na www.e-www.e-www.e-www.e-www.e-fotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.com, pa ni bilo malo bralcev, ki bitak “pokvarjen” objektiv imeli v svoji zbirki.Efekt je lahko za marsikaterega fotografa zelozanimiv in obËasno uporaben. M.I.



Æe prva fotografija, posneta z novim digitalnimfotoaparatom Digital IXUS 40, bo prikazala vse prednostivgrajene vrhunske tehnologije. Majhne leËe UA

omogoËajo uporabo 3-kratnega optiËnega zooma v izrednotankem ohiπju. Tu so πe tipalo z loËljivostjo 4,0 milijona toËk,procesor druge generacije DIGIC II in dvopalËni prikazovalnik LCDz visoko loËljivostjo - vse v zaobljenem in oblikovno popolnemohiπju, ki je najprej pritegnilo vaπo pozornost. www.canon.si

Cano

n Ad

ria d

.o.o

., Du

najsk

a 12

8A, 1

000

Ljub

ljana

efoto 16 012 print - e-fotografija · najbolj zanimive fotografije katere so posneli pred nekaj...

Documents