e-pavliha 5

Naslov druge zgodbe

14. marec LETNIK 1, TEVILKA 5

V tej tevilki:

Zgodba z 2

Zgodba z 2

Zgodba z 2

Zgodba z 3

Zgodba z 4

Zgodba z 5

Zgodba z 6

TIRINAJST NEUSTRANIH

14. marec 2011 LETNIK 1, TEVILKA 5

IZVRBA OTROKA PO KRESALSKO

RAZSVETLITE SE !

List za pametne, dobrovoljne, kritine...

Stran 2 Stran 2

UNICEF

Ko reve za revea zbira,

je to humanitarno dejanje,

ko vodstvo mastno kasira

je pa kriminalno goljufanje !

PARLAMENT

Parlament e bojie postaja,

medtem pa za lakoto bori se raja,

in, e kako telo bo skoz okno letelo,

bodo poslanci hoteli dodatek za fizino delo?

Mladina je okna na parlamentu odzunaj razbila,

Mar zdaj bo e pomo od znotraj dobila?

Prepirljivci so poslanci postali,

bi kar drug drugega skoz okno metali,

konno, e bi tako parlament izpraz-nili,

mar ne bi e najve za narod nare-dili?

tudent naj bo!

Samo kako?

Dijak brez tipendije- bolj teko!

Teka

Aktualno, svee, kritino.

OH TA REFORMA

Pred omi se je stemnilo,

Borotu in vladi celi.

Zdaj bo ljudstvo odloilo,

kdaj v pokoj bomo smeli.

Francka vsa betena aka,

kaj bo v zakonu prebrala?

Ji do zdaj reforma vsaka,

kakno leto je dodala.

Ivan vekrat je brez dela,

Leta mu zato falijo.

Bo blagajna minus imela,

s parlamenta mu grozijo!

Glej ga zlomka, a Svetlana,

ni vplaala ni v blagajno.

Je 'z umetnikega klana,

penzijo ima pa bajno.

SAMOVENE

Kdor prevekrat sebe hvali,

Se na fore svoje pali,

EGO kisa mu mogane,

Ki e zdavnaj ima oprane.

Manekenska ta postava,

A na njej je prazna glava.

Bel ovratnik in maneti,

Gumbi pa lepo zapeti.

e ti le je pamet zdrava,

V njem bo videl le e pava.

S pisanim se perjem kiti,

ko so prazne nae riti.

Kaj nam bo ta manekenek,

Nudi palico, korenek.

e imel bi kaj v glavi,

bi ne bil politik pravi!

TOVARII TOVARIICE

Tovarii in tovariice,

Tito bil je zgodovinsko lice,

Vsi skromno smo iveli

in se radi imeli.

Pa je Juga la v frane

zaradi nae Jane.

Nikoli ve ne bo kot je nekdaj bilo

bila parola je za slovo.

Ura zadnja je odbila

novodobne tajkune je rodila.

So napolnili si epe

kar sedaj nas tepe.

Gospe in gospodje,

oblast njihovo je orodje.

Roka roko umije

je nov zakon policije.

Evrope smo si zaeleli

in moliti vsi zaeli.

Zdaj na tisoe lanih je ljudi

pa e vedno se ni ne zgodi.

Katrca

pik

pik

e bi obstajala Nobelo-

va nagrada za oping, bi

jaz vedela, kje se jo

da kupiti.

Prodam hio s pogle-

dom v prihodnost.

IFRA: Zraven pokopali-

a

Joco

Stran 3 LETNIK 1, TEVILKA 5

A me e, e te em ? Pejmo se no koalicije Glavni butalski problem ni v tem, da na oblast rinejo rdei in rni, pa pa je ta nar ta glavni problem v tem, da se tja prerivajo lumpi in pokvarjenci. Problem je tudi v tem, da kdor moli, da desetim odgovori, molijo pa v glav-

nem brihtnei, rogovilijo pa butci, Ampak v Butalah se vse politino dogajanje in vsa demokracija zaenjata in kon-

ujeta pri sklepanju koalicij, kolobocij, saj vedo, da dva ali trije, tirje mnogo laje premaknejo cizo kot en sam, pose-

bno, e ima ta roke do komolcev v varetih. Zdruevanje v ali sklepanje koalicij kajpak ni butalski izum, saj se tak-

nih igric e malodane od pamtiveka grejo na veselicah, ne le gasilskih, ko gredo vlei trik in potlej za nekaj dekc ali

kilc teja koalicija potegne vohotnejo koalicijo v luo ali v drek. No in za isto stvar gre v butalskih koalicijah, ko gre

predvsem za to, da so eni na oblasti, drugi pa v dreku.

A me e, e te em se grejo Butalci na razline naine. Ta obiajna koalicija ali kolobocija je tista, ki glih

zdej vlada folku in u ktero so se spravl lepi Bori, ki je na volitvah zbral najve tim lovilcev, pa Gregor od Zahec, ki

je odskoil iz nekdaj najmogoneje LSD, ki jo glih zdej rajta obudit u ivljenje bjondina Katarinca. Veliko tee je v

koalicijo prilepov tudi nekdanji ministrant za flinte in zapravljivke Karlo. Ta nar ta ve praske s koalicijami ima kaj-

pak lepi Bori, saj vodi stranko, ki se je najvekrat preimenovala in v ktero koalicijo so se svoj cajt zlili adaptirani

komunajzarji, nekakna delavsko garaka stranka in socjaldemokratska unija, ki je samo po imenu zaudarjala na

ime.

A me e, e te em se grejo Butalci tudi tako, da se v kolobocijo zdruijo stranke, ki se ne futrajo pri veli-

kem vladnem koritu, pa se potlej enejo, da bi se v prvo vrsto pririnili na obinskih napajaliih, emur bomo pria en

drug let. Tja se bojo kot podivjani deevniki zapodili novoslovenarji, ki so na zadnjih lovitvah pogoreli in se niso priri-

nili v dravno zabavie. Vse to scer ni povei koaliciji vladnih koritnikov, a je demokratino, saj so menda Butalci

tako eleli.

A me e, e te em pa se v deeli butalski gredo tudi tako, da se dajo izlovit na eni listi, poj jo pa odcver-

najo v drugo stranko, povigajo se na lovilce. Take sorte ti je bil enkat en kranar, ki je poj preskou k pokojne-

mu Janezu, avtorku pravljice o uspehu. Ta tretja varjanta je prov zaprov prava inovacija v butalskem pomenu, edini

pogoj je, da je lovek bolj brihten kot poten, bolj pretkan kot principielen, bolj pesjanski kot loveki, skratka, da je

pragmatien. Tudi to ni povei vsem, a je v demokraciji vse sprejemljivo, seveda pod pogojem, da je ta demokracija

doma v Butalah.

Po skor dvajsetih letih prehojene, prevoene in prefrane demokracije nikakor ne moremo govoriti, da bi bla

ta e v povojih. Vse je tako kot mora biti ali skoraj tako kot povsod po razvitem svetu, v kterem bi Bori rad nosil fano

ta nar ta boljih. Drugod v tem svetu je tako, da tatovi kradejo, policaji jih preganjajo in lovijo, upani pa se grejo

oblast ljudstvu, ki verjame da bo jutri bolje kot danes. No tud u Butalah je skoraj tako z majkeno razliko, da nam

Cefizlji vladajo, policaji kradejo in striejo ovce, ljudstvo pa verjame, da bo upanom kmalu bolje, kot jim gre danes,

pri emer pa nikoli in nikdar ne podvomijo, da je vse to zasluga demokratov in demokracije. Kaj nas e aka ? j.p.


Ne grki, butalski scenarij ! Evropa cvika: Kva bo, kva bo ? Poj, ko se bojo Grki nekak zmazal oni niso pobiral davkov, pa raj zapravlal, kot

delal, kuker je u navad na Balkanu, kriza zdej boa tud druge dravce, pa nejbl gune, kjer je polet prevroe za delat.

Ljudje se spraujejo, e je tud pr nas moen tak grki scenarij. Jok ! Ni govora. Pri nas nikakor ni mogo grki,

temve na, izvirni, butalski scenarij. Pa sploh ne gre zato, da bi se pri nas (za)redili nekakni tajkun(k)i, saj e bi

naredl inventuro, popis sredstev, pasive in aktive, bi mimogrede ugotovl, da vse tima. No kr poglejte, e vzamemo

samo bajte, fabrke hale. Glih tolk jh je, kot gunga leta 1991, ko smo skoli u kapitalizm. In e bi vpraal bilo ktero

eneralno dravno to(la)ilko, al Zdenko al Barbaro, kje je gnar iz vseh tistih velikih fabrk, bi mirno odgovorili, da je

bil prej denar tam, zdaj je pa tam, torej da ni problemov. e bi to isto vpraanje postavl kknmu politikantu, recmo

Boriju, bi reku, da je denarja blo dost, da pa ga ni dobil samo tist, kii se ni dovolj zgodaj pobrigal, e: tud gnar je

treba znat pobrat, dokler je, ne pa ele takrat, ko ga zmanjka. Majo pa Grki vseen bol sreno rokco. Ko bo polet

zaela razsajat vroina in bo termometer kr naprej kazov ve kot 4o stopinj u senc, bojo mal zakurl okol Aten, poj pa

gunm u Brislu rekl, da so pogoreli soldi, ki so jih misnli vrnt. Kva pa mi ? J.p.

Stran 4 Stran 4

Umazano ali oprano Zadeva z osemkolesnimi zapravljivki, za katero trdi, prisega in se zaklinja nekdanji ministrant za pulfer in flinte Karlo Viktor Erjavec, da je bolj ista kot usrane gate, je glih zdej , ko naj bi bil uradni konec kislih kumaric in uradni zaetek kislih obra-zov, vrgel ven podatek, da je malar Jurek Jure Cekuta dobil uivih 340 tavent evrotov. Za tak drobi se pa vendar niso finski kriminalisti zapraili v Patrijo. No Jure je poj reku, da ni dobil umazanga gnarja, kar pomeni, da so ga pred tem poa-jfali, se pravi oprali. Penzjonisti z nizklimi penzijami, kii so glih kkn teden nazaj dobl 200 evrotov dodatka k crkovalnini, bi rade volje pobasal po jurja umazanih evrotov, pa dva jurja tudi

(praprot)


Nov vrhunski doseek pravne drave

To, da gre za vrhunski doseek, bi sploh morali podrtati. Z de-belmu flumastrom kajpak, najbolje z rdeim. Ali pa z zelenim, ker je to barva pomladi, mladosti, pogosto pa za koga reemo, da je e zelen, neizkuen, da e ne ve, kaj je prav in kaj narobe. Pravzaprav naj vsak bralec tisto gornje vrhunstvo podrta s flumas-trom svoje farbe, saj smo vsaj bralci v demokraciji, e so e oni, o katerih bo tekla pri-poved, isto nekje v svojem svetu.

Torej vrhovno sodie Slovenije, se pravi te drave, v kateri ivimo jest, pa ti, pa Danilo Tirk, pa Borut Pahor, pa Janez Jana, pa Plemeniti Zmago, pa idana marela, je zase-dalo - ker sede laje razmilja in se brihta, kot pa e bi moral dve tri urce stat in mozgat in odloilo, ne odloilo ampak razveljavilo sklep upravnega sodia o zaasni odredbi, po kateri bi moral lastnik onih dveh cuckov, ki sta marca 2006 sredi (e smo natanni, ne ravno sredi op. j.p.) morostarske prestolnice pogrizla onega Triana, uboga kuka vrniti v zavetie. Ne nepomembno je tudi, da je dravno pravobranilstvo vloilo tobo proti kmetijskem ministrstvu, pri emer se v tem momentu ne ve, e bo prilo do mediacije ali deviacije, kakor se ueno tem prismodarijam ree.

Nekaj je na dlani, ne moji, ampak na dlani sodne oblasti, ki se tri leta in pol daje okoli teh kukov, cuckov, enet, pasjih zverin, ki so napadle in malodane do smrti pogrizle naega loveka, za katerega smo v prejnjem sistemu pravili, da je nae najveje bogatstvo, zdaj ko imamo ombudsmana (.sp. ednine) lovekovih pravic, o emer se nam takrat niti priblino ni sanjalo, pa se cela sodna mainerija vrti okoli enet, da bi ta silna mainerija zalavfala svoje kolesje ob gospodarskem kriminalu, to pa ne. Ko je lo za proizvodnjo prapra-pratajkunkov v tranzicijskem obdobju, je sodna veja oblasti jamrala, da nima pravne prakse. Vsaj pri psih ni zadrege s pravno prakso. Je pa res, da bomo disciplinirani dravljani hudo nasrkali, ko bo e bo sodna veja oblasti, podobno kot zdej te napadalne pse, v prihodnosti itila morilce, posiljevalce, pretepae..

Joe Praprotnik

1... 2... 3... start Konno ! Danes bo zalavfala seansa dravnega zabavia in ker bo to izredna seansa, lahko priakujemo, da bojo nai vrli voljeni predstavniki ljudstva na sejico prili vsaj nabruenih jezikov, ko jim hladno oroje poberejo vrh spodnjih tengc. Vsaj pipce bi jim pa e lahko pustili. Pa pustimo to. Govorili in izkriali se bojo ob resoluciji o totalitarizmih in publika pri televizorjih tudi tokrat lahko rauna vsaj na Grimsa. e bo zatajil Grims, potem bo to eno figavo zasedanje

(praprot)

Oda demokraciji Prila si teko priakovana demokracija

U parlament so se posedle stranke

A da bi bilo kaj bolje gola utopija

Zadrgnili so nam drugi nove zanke.

e tajkun pregnan banko zna ugnat,

Ko v bajti so pozabli kak predpis,

ez no rata goljuf, baraba, tat,

A v banki vsi drijo nedolen fris.

Delavce so spravli ob delo, mir in gnarje,

Politka, sodnija kriva ni, Bog jih obvarje

Takna je slikca nae demokracije,

A ljudi brez dela se vedno dalja vrsta vije.

Nie ne ve, kaj je prav in kaj je kraja,

Kaj je rop delavcev in kaj davkov je utaja.

e vladni ne bojo kmal naredl pravni okvir,

Bo poilo po buah in to ne bo petir.

Joe Praprotnik



LEPA BARBI

Lepa Barbi je na odru stala

in s kazalcem narodu mahala.

Dravljan pa v televizor buli

Ter v ekran ves razoaran tuli:

Ko sem volil, si mi govorila,

da je biva vlada isto gnila,

v bodoe isto bo drugae,

ko si sama bo oblekla hlae.

Zdaj z ekrana mi grozi z bankro-tom,

Raje vzemi Bavarjem in rotom!

Saj, ko oni so se debelili,

tudi ti bila si v vladi gnili!

Ugasne televizor dravljan.

Pa le zakaj jezil bi se vsak dan?

Ko priel bo za nas ta prav moment,

Spet z vilami gremo pred parlament.

pik

PAROLA TEDNA

45 LET SMO IVELI V

MRAKU SOCIALIZMA

Pa kateri bedak je

prigal lu?

Joco

NA LETALIU

Pilot: Veliki B

Kontrolni stolp na letaliu J. Punika na Brniku vpraa pilota (Veliki B.) naega

letala:

Prosimo,da nam sporoite vao viino in

trenutni poloaj !

Pilot (Veliki B ):

180; - sedim !

Gluh in slep igrata na plesni prireditvi. Pa

vpraa slepi: Ali e pleejo?

Ali e igrava?!

Joco

Joco

PRAVNA SVETOVALNICA VPRAANJE:

Ker imam zelo tenega soseda, sem ponaredil sem neke papirje in s tem soseda obtoil, da je bil med drugo vojno pri domobrancih. al je dokazal mojo prevaro. Ali mi grozi toba in kakna kazen je zagro-ena?

ODGOVOR:

Ker nimate pravega imena in priimka, vam prav gotovo grozi toba in obsodba. e imate dovolj asa, si spremenite ime in priimek. Naj se oboje zane s rko J. Ves postopek z zamenjavo dokumentov vas ne bo stal ve kot 100 . S tem ne le, da se boste izognili tobi in obsodbi, ampak boste proti kaznovlni bolezni imuni tudi v bodoe.

Pravni svetovalec:

pik

Stran 6 Stran 6


SLOVENIJA IMA TALENT

Ker bo na POP tv priljubljena oddaja na spore-

du ele naslednji teden, sta se v silni neuakano-

sti prejnji teden pomerila naa dva parlamentar-

ca. Ne ve se, kdo je bil bolj plemenit, eden ali

drugi. Pomerila sta se v prostem letenju skozi

okno, verbalni in mimini komunikaciji ter v prav-

nih gronjah. SPA je e sporoila, da konnega

zmagovalca e ni, ga pa intenzivno iejo. Med

kriteriji za zmagovalca bo prav gotovo izrazito

vlogo igrala plemenitost in predhodne izkunje v letenju. Satirina pavlihova agencija

(SPA) sicer ne eli pekulirati v zvezi z zmagovalcem, je pa sliati, da bo ZMAGOvalec

iz parlamenta poletel...

ANKA-RAN

Ja, Anka Ran in Boris Popov se poznata e kar nekaj asa. Nekje v sredini decembra 2002 je bilo in v zaetku je kar nekako delovala njuna zveza. Govoril ji je lepe stvari, obljubljal gradove v oblakih pa pomole in e kaj bi se nalo. Kasneje se je vse razblinilo kot milni mehurek. Pokazal je svojo pravo stran, ki je ni mogel dolgo skrivati in nekega dne se Anka odloi:

Ma, dost je bilo! Njegovih obljub sem se prenajedla in nikoli nisem bila sita. Ne ukvarja se z mano dovolj, zanemarja me in izkoria. Ker je ravo sliala, da se snema nov slovenski film, je odlono napovedala: GREMO MI PO SVOJE!

Pa se je zaelo. Kalvarija namre. Najprej je bilo treba povedati vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da gre zveza v frane. Ti so itak povedali vsem naprej in kmalu je vedelo celo mestece. Govorilo in uljalo se je vsepovprek in celo Alija, ki ima slaiarno ni ve vpil KOSOVO na REPUBLIK ampak je vpil ANKA-RAN OBIN. Seveda Borisu to ni bilo prav ve in vrnil je udarec. Tudi on je povedal svojim, njegovi so povedali ostalim in veriga se je razirila tudi po njegovi strani. Vse bi bilo e nekako lo, a v the letih se je nabralo tudi nekaj premoenja. Bo-ris, bolj fifiri, ki ni imel kaj dosti je od Anke , ki je imela e manj zahteval e tisto malo. Prav za prav je bilo jabolko spora ravno to. Boris je zbral svoje in Anka je zbrala svoje pa so glasovali. Ja, Anka je bila med prijatelji bolj priljubl-jena in tudi na Borisovi strani je imela nekaj prijateljev in zgodilo se je, da ni ve samo Alija slaiar vpil ampak vsi.

Toda Boris ni nikoli popual le zakaj bi tokrat. Pregovarjal je Anko:

Pa kaj bo rinila na svoje, saj e sorodnikov nima dovolj. V tvoji druini ni ne zdravnika niti uitelja, e trgovca ni pametnega, kulturnikov pa itak ne premorete. V moji druini so ti vsi na voljo a Anka ga ni niti sliala, kaj ele pos-luala. Vnel se je boj na iri fronti. Eni so govorili, da morata ostati skupaj, spet drugi da ne. Ker ni lo drugae, so izbrali nekaj najbolj razumnih da oni odloijo. In tudi so! V vsej njihovi razumnosti se jim je zdelo, da morata nara-zen. A ni lo tako lahko! Nekaj Borisovih prijateljev se je za ankom odloilo, da so pametneji od razumnikov in da bodo oni glasovali. Veina bo odloila. In so glasovali, a glasovi so bili neodloeni 3:3. To je bilo pa e preve za njihove glave in odloili so se:

e se ne da odloiti, ostane STATUS QUO. Naj ostaneta skupaj! Nas est je glavna intanca! Ga ni v dravi, ki bi nam lahko oporekal. Vedno bomo glasovali neodloeno.

Anka Ran-ova in Boris Popov sta e kar skupaj. Tako so odloili za ankom! Amen!

pik

pik


Deela kranjska v sliki in besedi

SEIGALNICA BO!

Trbovlje, 14. 3. 2011

lani EKO kroga iz Trbovelj bodo v dogovoru z

Ministrstvom za notranje zadeve zaasno dovolili

seig nevarnih snovi v Lafarge-u. Seigali bodo v

policijskih akcijah zaplenjen kokain. lani EKO kro-

ga priakujejo, da se bo parlament na dan seiga

odloil zasedati kar na dvoriu seigalnice in tako

bodo lahko lani EKO kroga aktivno sodelovali v

razpravi. Zaradi vpliva seganih odpadkov se ne priakuje ni manj trezna raz-

prava kot po navadi, je pa res,da se tokrat parlamentarci ne bodo izogibali obiska

v Trbovljah. pik

SPREMENJEN OBRED NA PEPELINO SREDO

PREJ (befor) POTEM (after)

Novi obredni pepel ne bo ve

sive barve, temve bele. e

sploh bo pepel.

Vatikan, Maribor, marec 2011

Tudi rimskokatolika cerkev gre v korak s asom. V naprezanju za poveanje tevila

vernikov (beri potencialnih vlagateljev v puico) je spremenila obred na pepelino

sredo. Kot je razvidno iz prikaza zgoraj, upnik ne bo ve krial ela s pepelom, tem-

ve bo verniku naredil rtico pod nosom.

Ideja je prila iz mariborske nadkofije, Vatikan pa jo je zgrabil z obema rokama, saj

priakujejo mono povean obisk po vseh cerkvah. Po prvih analizah komercialna

akcija e daje pozitivne rezultate, saj se je na pepelino sredo tevilo obiskov v cer-

kvah kar za nekajkrat povealo . pik

Stran 8 Stran 8

Stran Franja Frania Franjo Frani, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik

HRASTOVLJE - RNI KAL

Na zemljepisni toki slavnega rnega kala, kjer naj bi bila odcepitvena meja republike

june Primorske, pa so se na vlaku priele dogajati nenavadne, skoraj ekcesne scene.

Vidno utrujeni strojevodja, ki je veino poti prespal in sanjal o eksotini plesalkah, je naenkrat oivel:

- Jebenti boga, kaj je ta smrad, so to mamila?!

Neurejeni mladeni, ki je zvijal pinele, se je potuhnil tam pri smrdeem straniu, mo prestraenih oi

in tresoih rok pa je s teavo izdavil:.

- Jaz ne, jaz nikoli ne jem mamil, jaz sem neozdravljeni alkoholik.

- Me kr en kurc brigajo ozdravljeni in neozdravljeni alkoholiki, samo tega ne bom dopustil, da kdo je

mamila na mojem vlaku, tega pa ne!

Seveda se je ob tem razvila debata o kodljivosti opojnih zeli in drugih substanc, skoraj enotno mnen-

je pa je bilo, da marihuana koduje precej bolj, kot pa liter nopsa na dan.

- Ja, mogani ti ne delajo enako, e je mamila, to je pa res, imela sem sestrino, ki je neko pojedla, ne

vem ve tono koliko mamil, bilo pa je precej, kilogram ali dva zagotovo, pa je e isti veer konala v

zavodu za krpanje du. e zdaj je niso ozdravili in bogve, e jo sploh kdaj bodo! je pribila gospa v belih

rokavikah, ki jo je e zamikalo, da bi se z poni kolescem popeljala po vlaku sem ter tja.

- Da, da, je pripomnil strojevodja, ki je prepustil krmilo slepemu potniku, tu ne mislimo na vercerja brez

karte, marve o tem, da vlak upravlja slepi potnik, da da, sem poznal loveka, ki je trideset let pil po liter

ganega na dan, pa je danes uspeen politik in vodstveni kader.

Pogledal sem v boro tevilka dve in z nje vzel pet litersko plastino posodo s vinom imenovanim fiot.

V mali pol literski plastiki Donata Mg pa sem imel arobno rudo. Pa, rose je bil pri koncu in napoil je

as, da delim s sopotniki in sotrpini ti dve prekrasni pijai.

A naenkrat je vlak zavrl in slepi zaasno strojevodja je zatulil:

- Ni ne vidim, porka madona putana, ni ne vidim!

To smo e vsi vedeli, saj je mo nosil tisto belo palico in temna sonna oala. Po drugi strani pa, koliko

jih samo danes sredi oblanega dne nosi sonna oala, praktino vsi dankiji in metadonarji, ki jih v

naem plemenu ni malo. Eanko kot je tevilo teh zasvojencev, je pa tudi tevilo terapevtov, ki sluijo

mastne denarce. e k temu pritejemo e podkupljene policaje in inpektorje, male in velike mafiozote,

potem lahko zatrdimo, da gre za pravo gospodarsko panogo, ki obraa milijone evrov. Tu in v eko bio

turizmu je morda perspektiva za izhod iz naih venih kriz.



V trenutku pa, ko je vlak obstal, se je vanj vsula grua pionirkov, no, bili so na meji med pionirki in

socialistino konzervativnimi mladinskimi skavti. Deklice in pobki, fantii so bili e verajnji, prav

vsem so se od maliganov svetile uke tam nad rdeimi rutkami. Uniforme so jim prav dobro pristajale,

samo, ker so bili tako prepiti, tako nabasani, tako prestreljeni in zadeti, je bilo komaj razbrati in razumeti

himno, ki jo prepevajo.

Da, otroci so naa prihodnost!

Otroci so zapis genov vseh generacij, ki so obstale v ozvezdju in zgodovini naroda!

Kot bi rekel pokojni maral Tito:

- Otroci so najveje bogastvo!

Sicer se ne ve kdo je to izjavil na glas, ker je takoj zatem padla nova parola:

- uvajte mi bratstvo i jedinstvo naih naroda in narodnosti, ko punicu oka svoga!

Otoki, vsi makasto prepiti, pa niso vedel kam sami s sabo, sem in tja je bilo ujeti kaken referen:

bom kupil, bom trte sadil prijatelje bom vabil e sam ga bom, ojla, iv, iv, sem pijano iv, nisem sta-

ra kljuka, ki se ga piti ne upa, mi pa kot ponavadi, pijemo ga rad

Po tem venku nerazumljivo narodnih budilnih verzov pa je strojevodji prekipelo:

- Mirno! je zatulil.

Zunaj je divjal pravi sneni mete in vlak se je polje pod taktirko zaasnega slepega strojevodje pomi-

kal proti zloglasnemu rnemu kalu.

Punke, skavti, fantki, socialistini mladinci konzervativne bae so se v hipu strumno postavili v vrsto.

- Atomski z leve! je dal ukaz strojevodja.

Vsi so se vrgli v desno.

- Atomski z desne!

Vsi so popadali v levo.

- Vrlo dobro! je zakrulil strojevodja.

- Sluimo narodu! Se je vrnil odmev prepito zapitih otrokov..

Tisti hip, ko je vlak konno pricijazil do znamenitega rnega kala, pa je strojevodja odprl vrata in priel

na ves glas peti:

Drue Tito, mi ti se kunemo,

da sa tvoga puta ne skrenemo,

Stran 10 Stran 10


ako kae drug Kardelju,

radiemo i nedelju,

ako kae i Jovanka,

radiemo bez prestanka

Hej mainca zagodi, naj odmeva povsodi

Mar ven, na delovno akcijo naprej!

In v hipu se je to nae najveje bogastvo, skorajda otoki, krvaveih oi in nateklih obrazov, prepito ma-

kasto prepariranih, pognalo direktno v sneni mete. Prostovoljno gasilsko drutvo Spodnje leee jih je

nalo ele ez dober teden v votlini pri Socerbu, kjer so se pridno nalivali z vinom imenovanim Mladin-

ska radost in vzneseno prepevali revolucionarne pesmi.

Ne, dragi moji, za prihodnost se nam ni bati! im nam umre en zapit predstavnik naega plemena, takoj

ga nadomestita dva mlaja.

Konno je bil premagan klanec pri zloglasno znamenitem rnem kalu in vlak je s hitrostjo dveh oslovskih

kilometrov krenil proti zaselku Spodnje leee. Zadnji as je bil, da razdelim svoje zaloge med ljudstvo.

Se nadaljuje...


Smejali smo se leta 1971

pametni, dobrovoljni, kritini, razsvetlite se!

Stran 12 Stran 12

Smejali smo se leta 1971

E-PAVLIHA - List za pametne, dobrovoljne, kritine

E-pavliha izhaja enkrat tedensko in zdruuje vse pametne, dobrovoljne in kritine Slovence

Urednitvo in oblikovanje: Primo Kre, Horjulska c. 225, 1356 Dobrova [email protected]

Prispevki se ne honorirajo, poljite jih po elektronski poti. Do petka prispeli prispevki pridejo v potev za objavo v naslednji tevil-

ki. Poiljajte izkljuno svoja avtorska dela. Rokopisov poslanih po poti ne vraam.

e-pavliha 5

Documents