!E"KA MESTA IN GRADOVIpoleti 2009

!e sva #la lani na jug, je letos na vrsti sever. Ali vsaj kompromis - srednja Evropa. Jaz sem $elela (po tridesetih letih) spet videti Prago in %e#ka zdravili#%a, Si pa bi si rad ogledal alpska jezera. Tako sva si zamislila okvirni na%rt potovanja po !e#ki in Avstriji, dodala #e ko#%ek Slova#ke in se v torek, 28. julija 2009, odpeljala iz Kamnika proti "entilju ...

&e kmalu za Gradcem sva zavila s poti. Napis ob avtocesti je vabil v Bad Blumau. Pa sva #la pogledat to slikovito zdravili#ko naselje, ki si ga je izmislil Hunderdwasser.

Bad Blumau

Nobene ravne linije. Vsako okno je druga%no. Hi#e so spojene z naravno krajino, namesto streh so travniki in drevesa. Prav tako noro je notri, hodniki … Ne da se opisati. To je enostavno treba videti!

Bad Blumau

Bad Blumau

Bad Blumau

1

Pozno popoldan sva pri#la v Bratislavo, kjer sva dve no%i prespala v campu Zlaté Piesky. Camp je v slabem stanju, vendar to ne moti doma%e mladine in dru$in, da si ne bi v vro%ih po%itni#kih dneh privo#%ili zabavo ob jezeru. S tramvajem sva se odpeljala v mesto in si za dober za%etek potovanja privo#%ila ve%erjo ob zvokih violine na dvori#%u Stare kr!me, verjetno najdra$je restavracije v mestu (nepremi#ljen izbor). Naslednji dan sva se dopoldan #e potikala po bratislavskih ulicah in trgih in se vzpela na grad z razgledom na mesto in na #iroko Donavo. &al zaradi adaptacije ogled gradu ni bil mo$en.

Bratislava. Stari trg

Cesta proti severozahodu Slova#ke te%e %ez neskon%na $itna polja. Obdelan je vsak ko#%ek ravnice ob Donavi in reki Váh. Vasi in mesta so spalna naselja, nikjer ni videti kmetij. Na poljih zaman i#%e# kak#en traktor, #e %loveka ni nobenega. Le kdo obdeluje te ogromne agrarne povr#ine?

Ob petih ravno #e ujameva zadnji vodeni ogled po gradu Bojnice. Grad je kot iz filmov. V romanti%nem slogu francoskih gradov na Loari ga je na prelomu 19. in 20. stoletja prenovil takratni lastnik grof Palffy. Zlata soba,

orientalska, modra, zelena. Podzemna jama z bazenoma s pitno vodo, ki je lahko tudi rov za umik iz gradu.

Grad Bojnice

No% prespiva pod visokimi smrekami v majhnem Campu Bojnice. Sredi campa cel ve%er gori taborni ogenj. Okoli njega se podijo otroci, odrasli pa na vro%i $erjavici pe%ejo mesne dobrote za ve%erjo.

Nadaljujeva proti Pragi. Na Moravskem je bila avtocesta pred Brnom zaprta, tako da nas je "obji$dka" vodila skozi prijazne, lepo urejene vasi, ki jih sicer z avtoceste ne bi vudela. Pred %e#ko mejo si v "Kolibi", prijetni novi restavraciji, ki #e vsa di#i po sve$em lesu, za zmerno ceno privo#%iva po#teno kosilo: %esnovo juho in halu"ke z brincem (testenine s sirom).

2

Son!nice na Slova"kem

V Pragi sva se za tri dni utaborila v Campu Sunny. Do centra je pol ure (10' pe# in 20' z metrojem).

Praga. Camp Sunny

Praga je %udovita. Po ulicah se pretakajo reke turistov. Vsak ko#%ek mesta pripoveduje svojo zgodbo. Kar ne more# se nagledati pisanih pro%elij me#%anskih hi#, #irokih trgov, skrivnostnih cerkvenih zvonikov, mostov … Opoldan na ulici pojé# klobaso, ki jo primerno zalije# v "vejkovi postojanki Pri Fleku. Potem bi najraje nekje malo zadremal. Pomaga kavica, ki jo spije# na otoku tik nad mirno gladino reke.

Praga. Staromestni trg

Ob koncu dneva obsedi# utrujen in poln vtisov na bregu Vltave in opazuje#, kako na Hrad%ane pada ve%er.

Hrad!ani

3

Tinska cerkev Nedale% od Prage je sredi gri%evnate pokrajine kralj Karl IV., na katerega so !ehi zelo ponosni (med drugim je ustanovil univerzo v Pragi), v 14. stoletju zgradil grad Karl!tejn. Avtomobile je treba pustiti na parkiri#%u v mestu in se pe# (lahko tudi s taxijem ali ko%ijo) vzpeti na hrib, na vrhu katerega stoji grad. Ob cesti do gradu so restavracije in trgovinice, ki vabijo k nakupu spominkov. Ogled gradu je mo$en samo z vodi%em, fotografiranje v notranjih prostorih ni dovoljeno. Sicer pa fotografirati ni kaj. Tisti, ki ne $elijo izgubljati %asa s %akanjem v vrsti pred blagajno in potem #e na skupino z angle#ko govore%im vodi%em, pravzaprav ne zamudijo veliko.

Grad Karl"tejn

Grad je vreden ogleda zaradi svoje lege na hribu in slikovite zunanjosti, medtem ko so notranji prostori ve%inoma prazni. Oprema, kolikor je sploh je, ne pri%ara utripa $ivljenja v gradu pred 600 leti. To pomanjkljivost sku#a s svojimi zgodbami nadomestiti vodi%ka, ki pa se bolj kot z razlago ukvarja z – vrati.

Ta %e#ka procedura je vredna opisa. Svojo skupino (okoli 20 oseb) vodi% pripelje pred zaklenjena vrata prvega prostora. Z velikim klju%em odklene. Skupina lahko vstopi v dvorano. Ko so vsi zbrani, zaklene vrata z notranje strani. Nih%e ve% ne more vstopiti, nih%e oditi. Zdaj pove nekaj o prostoru, v katerem smo ujeti. Potem odklene vrata na drugi strani sobane. Po%aka, da iz nje odide #e zadnji obiskovalec. Zaklene vrata. Med tem se je skupina $e zbrala pred naslednjimi vrati, ki so seveda zaklenjena. Vodi% se mimo %akajo%ih prebije do vrat. Jih odklene. Spusti svojo skupino v dvorano. Za zadnjim zaklene. Pove svoje besedilo. Odklene vrata na drugi strani. Po%aka, da vsi odidejo iz prostora. Zaklene. Odklene naslednji prostor ... In tako naprej najmanj petnajstkrat … Ni jasno, ali je tak postopek potreben iz varnostnih razlogov ali zaradi %esa drugega. Mogo%e je tudi $e kdo pomislil, da bi pomembno nalogo klju%arja zaupali drugi osebi. Toda v tem slu%aju bi tekel ogled gradu hitreje in obiskovalci bi lahko imeli ob%utek, da za svoj denar niso dobili toliko, kot so pri%akovali.

Dan sva zaklju%ila $e v Marianskih Laznah, ki

4

veljajo za drugo najve%je termalno zdravili#%e na !e#kem. Parkirala sva v samem centru, da bi najprej v turisti%nem uradu poiskala prospekte in kak#en zemljevid mesta. Vendar sva bila nad krajem tako prevzeta, da sva ostala do poznega ve%era in %isto pozabila na to, da je med tem parkirnina $e potekla. Ko sva se vrnila, sva ugotovila, da nama je nekdo za brisalce zataknil nov parkirni listek s #e veljavno parkirnino. Hvala!

Marianske Lazne

Stebri"!e iz kovanega #eleza

Marianske Lazne so mirno zdravili#%e, v katerem sre%amo ve%inoma starej#e Nemce in Ruse. Osrednji del je kolonada iz litega $eleza, ki se zaklju%i s paviljonom za pitje vode iz razli%nih

zdravilnih vrelcev. Na drugi strani je brezhibno urejen park. V parku je prepovedano kaditi! Tu je tudi "pojo%i vodnjak", ki vsako uro uprizori predstavo v ritmu izbranih odlomkov klasi%ne glasbe.

Marianske Lazne. Pojo!i vodnjak

5

Prespala sva v nekaj kilometrov oddaljenem Campu Luxor in se po no%nem nalivu zbudila v oprano jutro. Dopoldan sva namenila #e u$ivanju mirú v Laznah in #tudiju zdravilnih u%inkov razli%nih mineralnih vrelcev. Posku#anje sva zaradi %udnih okusov kmalu opustila. Vseeno sva se odlo%ila za nakup pija%e. Tiste malo mo%nej#e, iz "vrelca" - Becherovka.

Zve%er sva pri#la v Karlove Vare. Na hitro sva se malo razgledala po mestu, potem pa se zapeljala do campa Vytkova Hora, ki je bil na zemljevidu videti zanimiv zaradi lege na vrhu hriba. Malo naju je skrbela edino bli$ina letali#%a, vendar sva pravilno sklepala, da v teh krajih kak#nega velikega zra%nega prometa ne more biti. Tako kot campa Bojnice in Luxor je tudi ta ob robu smrekovih gozdov, s tabornim ognjem in lesenimi bungalovi. V vsem tem zelenju deluje zelo romanti%no, sonaravno in %isto.

6

Camp Vytkova Hora

V Karlovih Varih je treba najprej nabaviti vr%ek, iz katerega se pije zdravilna voda iz termalnih vrelcev. Vsepovsod iz pip neprekinjeno te%e vro%a, zelo vro%a voda (40, 60, tudi 70°C).

Karlovi Vari. Mlinsko stebri"!e

Promenadni koncert

Karlovi Vari. Reka Tépla

7

Eden od termalnih vrelcev

Najvi"ji pod kupolo meri 20 m

Poleg tega, da Karlovi Vari slovijo kot mondeno zdravili#%e zaradi mineralne vode z mnogimi zdravilnimi u%inki, so znani tudi po steklarskih

izdelkih, naravni kozmetiki, filmskem festivalu in po zeli#%nem likerju Becherovki

Cesta proti jugu vodi %ez zelene hribe in doline, mimo mnogih jezer in ribnikov, skozi goste smrekove gozdove, rumena $itna polja in majhne vasi.

Kon%no prispeva v sredi#%e %e#ke pivovarske industrije, v Plzen. Preno%iva v campu Ostende.

Sledil je ogled pivovarne. Parkirala sva kar na brezpla%nem tovarni#kem parkiri#%u. Pot skozi stare kleti in zdaj $e opu#%ene postopke nas popelje v zgodovino pivovarstva, v novih

8

tovarni#kih halah pa si ogledamo sodobno pridelavo, skladi#%enje in transport svetovno znane znamke piva Pilsner Urquell. V zraku je ves %as %utiti mo%an vonj po sladu.

Plzen. Vhod v pivovarno

Ogleda vredno je tudi samo mesto Plzen z enim najve%jih trgov, kar sva jih kdaj videla. Sredi trga stoji mogo%na gotska cerkev.

Plzen. Trg republike

Najino potovanje po !e#ki se v smeri proti !e#kim Budjejevicam po%asi zaklju%uje. Za ogled Hluboke sva danes prepozna, zato slediva oznakam za Camp Kostelec. Ozka cesta zapusti dolino Vltave in se med gozdovi kar precej dvigne. Ko $e ni% ve% ne ka$e, da je lahko tako dale% stran od turisti%nega $iv$ava res kak#en kamp, se znajdeva med samimi Nizozemci. To so torej pomenile oznake NL na obcestnih znakih za camp! Vse parcele imajo odli%en pogled na #tiri ogromne dimnike jedrske elektrarne Temlin.

Temlin zve!er. Kar malo srhljivo.

Grad Hluboka je le 14 km naprej. Po ogledu te bogate kopije Windsorskega gradu zaklju%iva prvi del potovanja.

9

Grad Hluboka

Popoldan bova $e pod Alpami.

10