RAUNOVODSTVO

Kljunespremembekontnegaokvira zagospodarstvo stran 8

KADRI

Novosti na podrojutrga delastran 11, 12

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

tevilka 12 DECEMBER 2012 Cena 6,51 EUR

www.unija.si

TEMA MESECA

Obdavitev z normiranimi odhodkiin nekatere druge davnespremembe v letu 2013

Obdavitev z normiranimi odhodkije konno ugledala lu sveta. as bopokazal, ali je ta obdavitev zanimivaza veje tevilo davnih zavezancev,kar je bila elja predlagatelja teureditve. To monost bodolahko izkoristile fizineosebe, ki opravljajo dejavnost,in drube, ki v preteklemdavnem obdobju ne bodo imeleve kot 50.000 raunovodskihprihodkov. Davna osnova se bo temdavnim zavezancem ugotavljala preknormiranih odhodkov, ki znaajo70 odstotkov davno priznanih prihodkov.

Ve o tem na straneh3, 4, 5 in 6

2)

Vsebina / kazalo:TEMA MESECAObdavitev z normiranimi odhodki in nekatere druge davne spremembe v letu 2013stran 3, 4, 5, 6

Samozaposleni po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanjustran 7

RAUNOVODSTVOKljune spremembekontnega okvira zagospodarstvostran 8

Vrednotenje proizvodnjev manjih podjetjihstran 9, 10

KADRINovosti na podrojutrga delastran 11, 12

MNENjA IRstran 13, 14, 15, 16, 17

ROKOVNIKstran 18

letnik 6

Izdaja:Intitut za raunovodstvoTraka cesta 515, 1351 Brezovica pri LjubljaniT: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50info@iracunovodstvo.euwww.iracunovodstvo.eu

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar,nina.selan@iracunovodstvo.euStrokovna urednica: Kristinka VukoviVir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com,v kolikor ni drugae oznaenoFotografija na naslovnici: www.istockphoto.comOblikovanje in priprava za tisk: Barbara uteriTisk: Birografika Bori d.o.o.Posamezna tevilka stane: 6,51 EUR.Letna naronina na tiskano verzijo znaa: 52 EUR + 8,5% DDVLetna naronina na spletno verzijo znaa: 20 EUR + 20% DDVNaronina velja do pisnega preklica.V povpreju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec.Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.Ponatis biltena v celoti ali posameznih delovje brez soglasja izdajatelja prepovedan.ISSN 1854-8857Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvuza kulturo RS pod zaporedno tevilko 1217.

KristinkaVukovi

IN aL Se NI NaLa ReITeV Za dRUBe, KI BOdO e NaPRej MORaLe VOdITI KNjIge V POSLOVNe NaMeNe IN Za NaMeNe SeSTaVe RaUNOVOdSKega POROILa POZaKONU O gOSPO-daRSKIh dRUBah.

Letonje leto je pri koncu. V njem se je nabralo nekaj dobrih reitev za davne zavezance, kar nekaj upov je ostalo neizpolnjenih. Gospodar-ska kriza za premnoge e ni zapustila te deele, tudi njeni vladarji ne. Nerada piem o politiki, ker sem prepriana, da nam je bistvo prikrito. Prav zato in ker me nai politiki spravljajo v slabo voljo, to pa je najbolje im prej pregnati in je ne nositi med ljudi in v novo leto, se raje vraam k raunovodstvu in davkom.V decembru smo dobili kar nekaj sprememb predpisov o davkih in pris-pevkih. Zaelo se je na veliko kdo vse ne bo ve vodil knjig, kdo vse bo obdaven kot pavalist. Pa sem e vedno prepriana, da bo to prilo v potev zgolj za tiste majhne subjekte, ki nimajo strokov ali ki se jim ne ljubi preve natanno ukvarjati z drobnarijami s pisanjem potnih obraunov in podobno. In al se ni nala reitev za drube, ki bodo e naprej morale voditi knjige v poslovne namene in za namene sestave raunovodskega poroila po Zakonu o gospodarskih drubah. Toda ali podjetnikom res ne bo treba ve voditi knjig? Ne, po raunovodskih standardih ne, ostajajo pa jim davne knjige, kot jih nalaga minister Gregor: evidenco izdanih raunov, evidenco osnovnih sredstev, gostinci in slaiarji e evidenco nabave in porabe pija in ivil. In vsi, ki so

v sistemu DDV, e davne knjige za ta namen (prag je, dokler ne dobimo blagoslova iz Bruslja, e vedno 25.000 ). Kar morda pozabljamo in nam je zoprno: drubam in tistim podjetnikom, ki zaposlujejo, osta-jajo tudi nikjer zapovedane evidence o rabi avtomobi-lov. Ne zato, da bi dokazovali potrebnost strokov v zvezi z njimi, temve zato, da dokaemo, da ni pod-lage za obraun bonitete, e je podjetje seveda ne obraunava. Povsem rtati se knjigovodstva kakopak ne da, kajne? Kaj e prinaajo novi predpisi, si pre-berimo v tokratnem nosilnem lanku, kakno temo o prispevkih bomo odprli e v prihodnje, pa tudi o novi ureditvi delovnih razmerij, ki jo napovedujejo e pred iztekom zime.Da bi Vam novo leto prineslo veliko lepega, sree in zdravja ter dobro stanje na raunu in v bilanci, Vam elim v imenu celotne ekipe, ki soustvarja Unikum. Sreno 2013 in sreno do prihodnji!

Vaa Kristinka Vukovi

Novoleto, novipredpisi

UVODNIK

Decembra so bile sprejete spre-membe in novosti Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakona o davnem postopku (ZDavP-2). Objavljene so bile v Uradnem listu RS, t. 94/2012, veinoma pa se uporabljajo od 1. 1. 2013 oziroma za davna obdobja, ki se zanejo z vkljuno 1. 1. 2013. V tokratnem prispevku piemo predvsem o spremembah ZDoh-2 in ZDDPO-2, o spremembah in novostih ZDavP-2 pa le toliko, kolikor je to povezano z ugo-tavljanjem davne osnove prek normiranih odhodkov.

Obdavitev z normiranimi odhodki

ena vejih novosti oziroma spre-memb je obdavitev z normiranimi odhodki, ki jo bodo lahko ob izpol-njenih pogojih izkoristile fizine osebe, ki opravljajo dejavnost po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2), in gos-podarske drube, ki so obdavene po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZddPO-2). V nadaljevanju za oboje uporabljamo tudi izraz davni zavezanci. Ta obdavitev ni mona za nepridobitne organizacije, kot so drutva, zavodi, zadruge, zbornice itd., ker niso gospodarske drube. Iz-vajati se bo zaela s 1. 1. 2013.

Sedanjo obdavitev normirancev fizinih oseb, ki opravljajo dejav-nost po Zakonu o dohodnini (v na-daljevanju: podjetniki normiranci),

bo zamenjala ta nova ureditev, pri drubah pa se taka obdavitev vzpo-stavlja na novo.

Prihodki davnih zavezancev, ki bodo eleli izbrati to obdavitev za leto 2013, v letu 2012 ne bodo smeli presei 50.000 (enako tudi v naslednjih letih). Viina teh prihodkov se ugotavlja po raunovodskih pravi-lih po naelu nastanka poslovnega dogodka (po obraunani realizaciji). davni zavezanci bodo lahko izbrali to obdavitev tudi tedaj, e bodo ime-li zaposlenega enega ali ve delavcev, je pa zanje davno manj zanimivo, e imajo zaposlenega ali ve zaposlenih, saj z naraanjem tevila zaposlenih naraajo tudi dejanski stroki, ki lah-ko presegajo normirane odhodke.

davna osnova normirancev se izrauna tako, da se od prihodkov, ugo-tovljenih po davnih predpisih (davno priznani prihodki) odteje 70 odstot-kov prihodkov. Iz zakonskega besedila Zakona o dohodnini morda ni povsem jasno, ali se 70 odstotkov upoteva od ustvarjenih raunovodskih prihodkov ali od davnih priznanih prihodkov. Iz namena predlagatelja pa razberemo, da se normirani odhodki izraunajo v viini 70 odstotkov davno priznanih prihodkov.

davni zavezanec ugotovi davno priznane prihodke tako, da prihod-ke, ugotovljene po raunovodskih standardih, povea oziroma zmanja skladno z davnimi pravili, e nas-topijo takne situacije. Tak primer bi bilo poslovanje med podjetnikom normirancem in drugo pravno ose-

(3

bo (ali drubo normiranko in pod-jetnikom), kjer je bilo prodano blago po ceni, niji od primerljive trne cene, zaradi esar bi bil ta normiranec dolan poveati prihodke za davne namene.

Pri obdavitvi z normiranimi od-hodki se dejanski odhodki zaradi ugotavljanja davne osnove ne bodo ugotavljali. Normirani odhodki so tako namenjeni pokrivanju vseh dejan-skih strokov dela, materiala, storitev, amortizacije pa tudi drugih strokov oziroma odhodkov, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti. Slednje velja tudi za drubo, ki izbere obdavitev z normiranimi odhodki. dejanski odhod-ki, davne olajave in davna izguba se pri tej obdavitvi ne upotevajo.

Veja novost pri obdavitvi pod-jetnikov normirancev je e cedu-larna obdavitev od opravljanja dejavnosti. Pri njih bo ugotovljena davna osnova (30 odstotkov davno priznanih prihodkov) obdavena z 20-odstotno davno stopnjo. Ti dohodki se tako ne bodo vkljuevali v letno davno napoved oziroma in-formativni izraun dohodnine. da-vek iz dejavnosti se bo obraunal v davnem obraunu, in ne ve na ob-razcu ReK-2, oziroma se ne bo ve od-merjal na podlagi vloene davne na-povedi, kar je veljalo pri poslovanju s kupci, fizinimi osebami. Tudi drube normiranke bodo dolne sestaviti davni obraun zaradi obdavitve z davkom od dohodkov pravnih oseb.

Podjetnik normiranec bo izraunal davno osnovo kot razliko med svo-jimi davno priznanimi prihodki in normiranimi odhodki v viini 70 odstotkov teh prihodkov. To bo tudi njegova dokonna davna osno-va, kar pomeni, da je ne bo mogel zmanjati z olajavami od opravljanja dejavnosti niti z osebnimi olajavami,

Obdavitev znormiranimiodhodki in nekatere druge davnespremembe vletu 2013

TEMAMESECA

daVNa OSNOVa NORMI-RaNCeV Se IZRaUNa TaKO,da Se Od PRIhOdKOV,UgOTOVLjeNIh PO daVNIh PRedPISIh (daVNO PRIZNaNI PRIhOdKI) OdTeje 70OdSTOTKOV PRIhOdKOV.

kot so splona davna olajava in olajava za vzdrevane druinske lane. Tak podjetnik tudi v informa-tivnem izraunu ne bo mogel uvel-javiti splone olajave in olajave za vzdrevane druinske lane, e ne bo imel drugih sintetinih dohodninskih dohodkov, saj v tem primeru ne bo dolan vloiti davne napovedi oziro-ma informativnega izrauna dohod-nine. Tega dvojega ne bo vlagal, ker bodo ti dohodki obdaveni cedular-no, in ne ve sintetino. drugae bo veljalo za podjetnike, ki so zavarovani iz delovnega razmerja in ki bodo te davne olajave lahko upotevali pri dohodkih iz zaposlitve, ne pa v zvezi z dohodkom iz dejavnosti, ki bo obdaven cedularno.

davni zavezanci, ki bodo eleli, da se jim davna osnova v letu 2013 ugotavlja prek normiranih odhodkov, bodo v letu 2013 vloili priglasitev na davno upravo, s katero bodo iz-javili, da izpolnjujejo pogoje za njeno uporabo, in da elijo izbrati takno obdavitev. Vstop v tak nain ugo-tavljanja davne osnove je prosto-voljen, ne obvezen. Pomembna bo pravoasna priglasitev tega naina obdavitve, drugae se za tisto leto ta obdavitev ne bo mogla uporab-ljati. davni zavezanci, ki e poslu-jejo, bodo priglasitev vloili do 31. 3. tekoega leta (za leto 2013 do 2. 4. 2013) oziroma do poteka roka za predloitev davnega obrauna za prehodno leto.

Podobno bo veljalo za prenehanje ugotavljanja davne osnove na ta nain. e do omenjenega roka normi-ranec (druba ali podjetnik) ne bo obvestil davne uprave o prenehanju ugotavljanja davne osnove prek normiranih odhodkov, se bo telo, da eli e naprej ugotavljati davno

osnovo na ta nain. e pa ne bo izpol-njeval pogojev za nadaljnjo uporabo tega naina obdavitve, bo dolan iz-stopiti iz njega. Izstop iz sistema ddV bo tako prostovoljen, e normiranec ne bo ve izpolnjeval pogojev za upo-rabo te obdavitve, pa bo obvezen.

Obdavitev z normiranimi odhod-ki lahko izberejo tudi novoustanov-ljeni podjetniki in drube, pri katerih se pogoj 50.000 ne presoja, ker v preteklem davnem obdobju e niso poslovali. Izjema velja, e gre za pekulativno ustanovitev ali re-organizirano poslovanje davnega zavezanca, kjer se teje, da davni zavezanec ni zael s poslovanjem na novo. Prihodki se v teh primerih setevajo (npr. podjetnik, ki se je preoblikoval v drubo v asu 18 me-secev pred priglasitvijo obdavitve z normiranimi odhodki). Priglasitev obdavitve z normiranimi odhodki pri novoustanovljenih podjetni-kih in drubah je treba opraviti ob predloitvi prijave v davni register v osmih dneh od vpisa v primarni re-gister oziroma do vpisa v uradno evi-denco organa.

Podjetniki, ki e ugotavljajo davno osnovo prek normiranih odhodkov, bodo ob priglasitvi priloili tudi oceno predvidene davne os-nove, ki bo sluila za plailo akontacij, ki jih bodo plaevali etrtletno, tako kot drugi normiranci. Podrobneja pravila so predpisana v Zakonu o davnem postopku.

Poslovanje normirancev bo z vi-dika obdavitve precej razlino, e bo poslovanje potekalo pod statusno obliko samostojnega podjetnika ali na primer drube z omejeno odgovor-nostjo, e primerjamo subjekta, ki se bosta odloila za ugotavljanje davne osnove prek normiranih odhodkov.

Med podjetnikom normirancem in drubo normiranko je precejnja razlika v obdavitvi pa tudi glede vodenja poslovnih knjig. Podjetnik normiranec bo obdaven z 20-odstot-no davno stopnjo, kar bo njegova dokonna obdavitev, medtem ko bo druba drugo leto obdavena s 17-odstotnim davkom od dohodkov pravnih oseb, e si bo drubenik hotel izplaati dobiek, pa bo prilo e do ene obdavitve: ta delitev dobika se bo obdavila s 25-odstotnim davkom od dohodkov iz kapitala. Obdavitev

z normiranimi odhodki je tako mono poruila razmerje med obdavitvijo podjetnikov normirancev in na drugi strani drub, ki ugotavljajo davno osnovo prek normiranih odhodkov.

Za delitev bo na voljo poslovni dobiek, ki ne bo nujno enak 30 odstotkom davno priznanih prihod-kov (davno priznani prihodki 70 odstotkov teh prihodkov). V poslovnih knjigah se bo tako kot to velja zdaj ugotavljal dejanski dobiek pred obdavitvijo, davna obveznost pa se bo pri drubi normiranki ugotav-ljala drugae, saj se bodo upotevali normirani, in ne dejanski odhodki pri ugotavljanju davne osnove.

drugi, pomembna razlika med drubo in podjetnikom normiran-cem je ta, da podjetnik normiranec ni dolan voditi poslovnih knjig (glavne knjige) in pripravljati letnega poroila, medtem ko je druba dolna voditi poslovne knjige in pripravljati ter oddajati letno poroilo. Podjet-nik normiranec je dolan voditi le evidenco izdanih raunov in register osnovnih sredstev in morebitne dru-ge evidence, ki so predpisane zaradi opravljanja doloenih dejavnosti po posebnih predpisih. Poleg tega so normiranci dolni voditi e evidence ddV in pripravljati obraune ddV, e so identificirani za namene ddV, oziroma so se dolni identificirati za namene ddV. Vodenje evidenc za fizine osebe, ki opravljajo dejavnost in so normiranci, predpisuje Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davnih evidencah za fizine osebe, ki oprav-ljajo dejavnost (Uradni list RS, t. 138/06, 52/07).

dejstvo, da vodenje poslovnih knjig pri podjetnikih po Zdoh-2 ni potrebno, ne pomeni, da nista potrebna tudi zbiranje in hramba knjigovodskih listin, ki se nanaajo na obveznosti iz prejetih raunov. To bo potrebno zaradi predpisanega roka hrambe listin, morebitne obveznosti prijave neplaane obveznosti v ePo-bot, zaradi pravdnih postopkov ali zaradi dokazovanja, da morda po tej listini ni nastala kakna druga davna posledica (denimo stroek, ki se nanaa na zasebne namene zapo-slenih, zaradi katerega bi bilo treba obraunati dajatve od bonitete). Lah-ko se zgodi, da bo podjetnik normi-ranec vseeno davni zavezanec za

4)

VSTOP V TaK NaIN UgOTaV-LjaNja daVNe OSNOVe je PROSTOVOLjeN, Ne OBVeZeN. POMeMBNa BO PRaVOaSNa PRIgLaSITeV Tega NaINa OBdaVITVe, dRUgae Se Za TISTO LeTO Ta OBdaVITeV NeBO MOgLa UPORaBLjaTI.

(5

namene ddV in bo moral zbirati pre-jete listine zato, da jih bo ustrezno evidentiral za namene ddV ter pri-pravil obraun ddV.

V prejnji tevilki Unikuma smo e pisali, da je bila sprejeta sprememba glede zvianja praga obdavljivega prometa za male davne zavezance, ki so oproeni obraunavanja ddV. Ta mejni znesek se je od 25.000 obdavljivega prometa poveal na 50.000 . Ta sprememba se bo zaela uporabljati od prvega dne drugega koledarskega meseca, ki bo sledil mesecu objave obvestila o objavi Iz-vedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo tega ukrepa, v Uradnem listu evropske unije. Ta hip e ni znano, kdaj bo to obvestilo objavljeno.

e bo elel podjetnik normi-ranec voditi poslovne knjige zaradi spremljanja uspenosti poslovanja, zaradi pridobitve kredita, zaradi vzpostavitve zaetnega stanja ob prehodu na sistem obdavitve z dejanskimi odhodki, to nikakor ni prepovedano, vendar to ni bil na-men predlagatelja te obdavitve. V mislih je imel namre zmanjanje administrativnih strokov manjih podjetnikov in drub, ki bi izbrale obdavitev z upotevanjem normi-ranih odhodkov, eprav pri slednji ta cilj v polni meri ni bil realiziran, saj so te e vedno dolne voditi poslovne knjige in pripravljati letno poroilo.

Podjetniki in drube, ki bodo ugo-tavljali davno osnovo prek normira-nih odhodkov, bodo davno osnovo za potrebe obdavitve z davkom od dohodkov oziroma dejavnosti ugo-tovili v davnem obraunu, ki se bo pripravljal za vsako koledarsko leto, podobno kot pri davnih zavezancih, ki ugotavljajo davno osnovo prek dejanskih odhodkov. davni odteg-ljaj za podjetnike normirance se ne bo ve plaeval pri izplaevalcih (prek ReK-2) ali prek davne napovedi, ki bi jo bil dolan vloiti podjetnik normiranec. Tudi zanje se torej uvaja samoobdavitev pri ugotavljanju davne obveznosti od dohodkov iz dejavnosti, ki se opravi v letnem davnem obraunu za posamezno koledarsko leto. Normiranci lahko ugotavljajo davno osnovo le za po-slovno leto, ki je enako koledarske-mu, in ne za drugano poslovno leto.

Zakonske reitve v zvezi z obdavitvijo normirancev vkljuujejo tudi dolobe proti pekulativnemu ustanavljanju in reorganiziranju subjektov z namenom, da bi tako dosegli pogoje za vstop v sistem obdavitve z normiranimi odhodki. Te dolobe vsebujeta tako Zdoh-2 kot tudi ZddPO-2, eprav vsebinsko nekoliko razline. e pride do takih pekulativnih primerov, se na pod-lagi teh dolob prihodki samostojno pravno organiziranih davnih zave-zancev setejejo.

Predpisana je tudi obveznost spremljanja prihodkov za preteklo davno obdobje, ki je sicer izhodie za uporabo te obdavitve v nasled-njem letu. Zavezanec mora v za-konskem roku davni organ obves-titi o prenehanju uporabe (do 31. 3. tekoega leta oziroma do roka za predloitev davnega obrauna za preteklo leto) ugotavljanja davne osnove z upotevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo uinkuje od zaetka davnega obdobja, za katero je davni zavezanec obvestil davni organ. Ne glede na obveznost spre-mljanja prihodkov za preteklo davno obdobje in omenjeno dolobo o obveznosti predloitve obvestila o prenehanju ugotavljanja davne os-nove z normiranimi odhodki, e ne izpolnjuje pogojev zanjo, se je za-konodajalec odloil, da bo vendarle obvezno prenehanje uporabe te ureditve, e davni zavezanec dve zaporedni davni obdobji ne bo iz-polnjeval pogojev za uporabo te ureditve (kriterij prihodkov: ne pre-sega 50.000 v preteklem davnem obdobju). V tem primeru bo moral v davnem obdobju, ki bo sledilo tema dvema davnima obdobjema, ugo-tavljati davno osnovo prek dejanskih odhodkov in pripraviti letno poroilo z upotevanjem dejanskih odhodkov.

Podjetniki in drube, ki so zaeli poslovati v zadnjih estih mesecih prvega davnega obdobja, tudi v drugem davnem obdobju ugotav-ljajo davno osnovo z upotevanjem normiranih odhodkov, e so dav-nemu organu ob ustanovitvi pri-glasili, da bodo ugotavljali davno osnovo z upotevanjem normiranih odhodkov.

Zanimivo pa je vpraanje, ali bo obdavitev z normiranimi odhodki

zanimiva tudi za najemodajalce, ki so zdaj obdaveni z davkom od dohodkov iz oddajanja premoenja v najem po Zdoh-2. S tem davkom so obdavene najemnine pri fizinih osebah, ki dejavnosti dajanja v na-jem ne dosegajo v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti. Tudi pri tej obdavitvi se bodo zaele spre-membe uporabljati s 1. januarjem 2013. Ta obdavitev bo manj ugodna kot obdavitev normirancev, eprav se bodo tudi ti dohodki v bodoe obdavevali cedularno (ne bodo se ve vkljuevali v letno davno na-poved za odmero dohodnine oziroma informativni izraun dohodnine) s proporcionalno davno stopnjo 25 odstotkov. Normirani odhodki se bodo pri tej obdavitvi glede na se-danjo zakonodajo zniali. V prihodnje bo namre priznanih le 10 odstotkov normiranih odhodkov, ne ve 40 odstotkov. Fizina oseba bo lahko tako kot doslej uveljavila dejanske stroke vzdrevanja premoenja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoenja, e jih v asu oddajanja v najem za nave-deno premoenje plauje sama.

Zaradi te razlike v obdavitvi bo verjetno marsikateri najemoda-jalec, fizina oseba, zael razmiljati o tem, ali bi bilo bolje organizirati premoenje v podjetju in dosegati te dohodke v okviru dejavnosti. V tem primeru se mu za namene ugotav-ljanja davne osnove priznajo normi-rani odhodki v viini 70 odstotkov davno priznanih prihodkov, davna stopnja pri normirancih pa je nija, torej 20-, in ne 25-odstotna. e se

POMeMBNa RaZLIKa Med dRUBO IN POdjeTNIKOM NORMIRaNCeM je Ta, da POd-jeTNIK NORMIRaNeC NI dOLaN VOdITI POSLOVNIh KNjIg (gLaVNe KNjIge) IN PRIPRaVLja-TI LeTNega POROILa, MedTeM KO je dRUBa dOLNa VOdITIPOSLOVNe KNjIge IN PRIPRaV-LjaTI TeR OddajaTI LeTNO POROILO.

NOVIC A

6)

bodo te fizine osebe odloile za to, velja zanje vse, kar smo zapisali o podjetnikih normirancih. Treba se je zavedati, da so podjetniki, ki oprav-ljajo dejavnost, dolni plaevati prispevke za socialno varnost, sistem plaevanja in viina pa je odvisni od viine dobika in tudi od tega, ali so zavarovani iz opravljanja dejavnosti in ali iz delovnega razmerja. V sled-njem primeru plaujejo podjetniki le pavalne prispevke.

Zaradi vsega povedanega je treba pri odloitvi za vstop v sistem obdavitve z normiranimi odhodki upotevati tako dohodninski vidik kot tudi obremenitev s prispevki za socialno varnost pa tudi vidik ddV. Obremenitvi podjetnikov s prispevki za socialno varnost (kar bo veljajo tudi pri podjetnikih normirancih) je v tokratnem Unikumu namenjen pose-ben prispevek mag. Katje Topovek.

Na koncu je smiselno vpraanje, komu se bo izplaalo vstopiti v sistem obdavitve z normiranimi odhodki. Z davnega vidika predvsem tistim, ki imajo dejanske stroke nije od 70 odstotkov davno priznanih prihod-kov. davno bo zato ta obdavitev primerneja za intelektualne dejav-nosti in verjetno manj ali morda celo nezanimiva za tiste, ki imajo e nijo davno osnovo, kar je obiajno pri proizvodnih pa tudi trgovskih pod-jetjih. je pa pri podjetnikih normirancih zanimiv e administrativni vidik, kar po-meni, da lahko ta obdavitev pritegne tudi tiste, ki bi eleli imeti manj dela in strokov z vodenjem poslovnih knjig in pripravo letnega poroila.

Naj omenimo e to, da se prenov-ljena obdavitev z upotevanjem normiranih odhodkov uporablja pri samozaposlenih osebah, in ne za fizine osebe, ki so v delovnih razmer-jih po Zakonu o delovnih razmerjih oziroma v odvisnem razmerju s svo-jim delodajalcem, ki se presoja po 35. lenu Zdoh-2. Za odvisno razmerje po Zakonu o dohodnini se teje vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z oprav-ljanjem dela ali storitev, naina opravljanja dela ali storitev, plaila za opravljeno delo ali storitev, za-gotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in dru-gih pravic ter odgovornosti fizine osebe in delodajalca kae na odvis-no pogodbeno razmerje med delo-dajalcem in fizino osebo.

Druge spremembe pridohodnini in davku oddohodkov pravnih oseb

Za davna obdobja, ki se zanejo od vkljuno 1. 1. 2013, velja omejitev pri korienju davnih izgub, ki so prenesene iz preteklih obdobij. davni zavezanci, ki ugotavljajo davno osnovo s pomojo dejan-skih odhodkov in ustvarijo davno izgubo, lahko davno izgubo pre-nesejo v naslednja davna obdobja in zmanjajo davno osnovo s tako preneseno davno izgubo. Prenos davnih izgub naprej e vedno ne bo asovno omejen, temve je omejitev doloena glede viine davne izgube, ki jo je mogoe koristiti v posamez-nem davnem obdobju. davni za-

vezanci (po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb) bodo lahko v posamez-nem davnem letu izkoristili preteklo davno izgubo le do polovice davne osnove. Prvi bomo to omejitev upotevali pri davnem obraunu za davno obdobje 2013.

Pri uveljavljanju olajav za donaci-je se iri obseg namenov, za katere je mogoe uveljavljati davno olajavo za donacije, in sicer tudi za splono koristne namene. Sprememba se bo uporabljala tako za podjetnike, ki opravljajo dejavnost po Zakonu o dohodnini in ugotavljajo davno os-novo s pomojo dejanskih odhodkov, kot tudi za drube, ki niso normiranke. Prvi bomo to spremembo upotevali pri sestavi davnega obrauna za davno obdobje 2013.

Objavljene so bile e nekatere druge spremembe Zdoh-2, ki sicer niso povezane z opravljanjem dejav-nosti, in sicer znianje posebne oseb-ne olajave za tudente in dijake, ki opravljajo zaasna in obasna dela na podlagi napotnice, in pri doloanju bonitet pri uporabi slubenih vozil v zasebne namene zaposlenih, kjer se ne glede na nain pridobitve vozila v nabavno vrednost vozila, ki je osnova za doloanje viine bonitete deloje-malca, vteva davek na dodano vred-nost. Sprejete so bile tudi doloene spremembe v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, ki je obdavena po Zakonu o dohodnini.

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je bila sprejeta e spre-memba glede obrauna davnega odtegljaja. Nanaa se na plaila za storitve, ki so opravljena nereziden-tom, ki imajo sede ali kraj dejanske-ga delovanja poslovodstva v dravah razen dravah lanicah eU , v ka-terih je splona oziroma povprena nominalna stopnja obdavitve do-bika nija od 12,5 odstotka in je drava objavljena na seznamu v skla-du z 8. lenom ZddPO-2. Po novem bo davni odtegljaj treba obraunati in odtegniti le za plaila v zakonu na-vedenih storitev, in sicer za storitev svetovanja, trenja, raziskav tria, kadrovanja, administriranja, infor-macijskih storitev ter pravnih storitev, in ne ve od vseh storitev.

dr. Mateja Drobe Tomi

Obraun DDV pri pridobitvah blaga iz EU od leta 2013V prejnjem Unikumu smo e pisali o pravilih za obraun ddV pri pridobitvah blaga iz ev-

ropske unije, ki se zanejo uporabljati s 1. 1. 2013. Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obrauna ddV nastane na dan izdaje rauna (splono pravilo). e raun ni izdan, nastane ob-veznost po 34. lenu ZddV-1 najkasneje 15. dan meseca v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavljivi dogodek (posebno pravilo). V prejnjem Unikumu smo zapisali, da se splono pravilo uporabi, e je raun izdan pravoasno, in ne glede na to, ali je bila dobava e izvrena ali ne. Ker je v praksi aktualno tudi stalie, da tega pravila ne moremo uporabiti, e blago pred izdajo rauna e ni bilo dobavljeno, smo zaradi tega in e drugih odprtih vpraanj v zvezi z obraunom ddV ter pravico do odbitka vstopnega ddV pri pridobitvah blaga na davno upravo naslovili vpraanja, da bi ta objavila stalia, kako naj bi v prihodnje ravnali, da bi se izognili neusklajenos-tim pri poroanju med davnimi zavezanci iz razlinih drav lanic eU. Tako bomo o tej tematiki e pisali, ko bodo znana stalia davne uprave glede obrauna ddV pri pridobitvah blaga.

(7

Samozaposlenipo novem Zakonuo pokojninskem ininvalidskemzavarovanju

TEMA MESECA

Obveznost zavarovanja oseb, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, doloa 15. len Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) (v nadaljevanju: Zakon). Po novem se bo moral samozaposle-ni, ki je v delovnem razmerju za kraji delovni as (manj kot 40 ur na teden), zavarovati za razliko do polnega delovnega asa. V za-varovanje se bodo vkljuevali tudi samozaposleni dijaki in tudentje ter osebe, ki so zdaj zaradi majh-nih dohodkov (dobiek, manji od minimalne plae) izvzete iz zava-rovanja. Ponovno se bodo morali vkljuiti v zavarovanje tudi upo-kojenci, ki opravljajo dejavnost: dokler opravljajo dejavnost, ne bodo ve mogli imeti statusa.

Samozaposlenim, ki so kakor delavci v delovnem razmerju zava-rovani za polni delovni as, se ne bo treba zavarovati oziroma se bodo morali zavarovati le za invalidnost zaradi pokodb pri delu ali poklic-nih bolezni (20. len ZPIZ-2). Viina prispevka bo doloena v pavalnem znesku, ki ga bo doloil zavod.

Osnova za plailo prispevkov za zavarovance, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (145. len ZPIZ-2), je dobiek zavarovanca, preraunan na mesec. dobiek zava-rovanja je ugotovljen v skladu z zako-nom, ki ureja dohodnino, v katerem

niso upotevani obraunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znianje in poveanje davne os-nove. Tako ugotovljeni dobiek se za doloitev zavarovalne osnove znia za 25 odstotkov (v letu 2014 za 30 in v letu 2015 za 28 odstotkov).

Zavarovalna osnova se doloi na podlagi podatkov iz obrauna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto ob upotevanju podatkov o povpreni letni plai zaposlenih v Sloveniji za leto, na katero se nanaa dobiek, na podlagi katerega se doloa zavaroval-na osnova.

Po novem samozaposleni ne bodo ve razvreni v predpisano lest-vico, ki je doloala zavarovalno os-novo, temve bo doloena v velikosti povprenega mesenega dohodka oziroma dobika iz dejavnosti za preteklo leto.

Najnija zavarovalna osnova za samozaposlene bo 60 odstotkov povprene letne plae zaposlenih v Republiki Sloveniji, najvija za-varovalna osnova pa je 3,5-kratnik povprene letne plae v Republiki Sloveniji. Za zavarovance se zava-rovalna osnova ne bo spremenila vse do dohodninske odlobe za leto 2012. Najnija osnova za plailo prispevkov za izplaila do vkljuno 28. 2. 2013 oziroma do vkljuno fe-bruarja 2013 je minimalna plaa.

Samozaposleni ob vstopu v za-varovanje plaujejo prispevke od 60 odstotkov povprene letne plae za-poslenih v Republiki Sloveniji, razen

e so bili v obdobju estih mesecev pred vstopom v zavarovanje zava-rovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plaujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plaevali prispevke pred iz-stopom iz zavarovanja.

e zavarovanec oceni, da za-varovalna osnova ne ustreza pri-akovanemu dobiku v tekoem letu, lahko za naprej plauje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjane za najve 20 odstotkov, vendar najmanj od 60 odstotkov povprene letne plae zaposlenih v Republiki Slo-veniji. e v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi de-janskega dobika za to leto, presee zniano zavarovalno osnovo, od ka-tere so se plaevali prispevki, za ve kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plaujejo od za-varovalne osnove, doloene na pod-lagi dejansko ugotovljenega dobika, poveane za 20 odstotkov.

Predvideno je tudi prehodno ob-dobje. Najmanja zavarovalna os-nova samozaposlenih v letu 2014 bo znaala 52 odstotkov povprene mesene plae zaposlenih v Sloveniji v preteklem letu, nato pa se bo dele vsako leto poveal za 2 odstotka, tako da bo leta 2018 dosegel 60 odstotkov.

Samozaposleni so v prvih 12 me-secih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproeni plaila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v viini 50 odstotkov zneska prispevka. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproene pris-pevka zavarovanca in prispevka de-lodajalca v viini 30 odstotkov zneska prispevka. Prispevke zavodu pokriva Republika Slovenija iz prorauna.

Samozaposleni se lahko zavaru-jejo tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero so uvreni, vendar najve od 3,5-kratnika povprene letne plae v Republiki Sloveniji.

mag. Katja Topovek

OSNOVa Za PLaILO PRISPeVKOVZa ZaVaROVaNCe je dOBIeK, PReRaUNaN Na MeSeC.

8)

Kljunespremembekontnega okviraza gospodarstvo

RAUNOVODSTVO

S 1. januarjem 2013 zane vel-jati enoten kontni okvir za vse organizacije, ki vodijo poslovne knjige na podlagi Zakona o gos-podarskih drubah, torej tako po SRS kot po MSRP. Enotni kontni okvir velja tudi za vse druge sub-jekte, ki vodijo poslovne knjige dvostavno, in sicer na podlagi raunovodskih standardov. Raba kontnega okvira je torej zakonsko predpisana, medtem ko si znotraj njega vsako podjetje ali druga or-ganizacija samostojno postavlja kontni nart, skladno s svojimi potrebami in s SRS 21. Kot pod-lago za sestavo lastnega kontnega narta velika veina uporablja kar priporoeni kontni nart, ki ga je izdal Slovenski intitut za revizijo in ga najdemo na njegovi spletni strani.

Kar je novega, so v kontnem okvi-ru dodane skupine in v nartu konti za knjienje biolokih sredstev in kmetijskih pridelkov. Novost je tudi ta, da se rezervacije za dolgorone zasluke zaposlencev selijo iz sku-pine 44 v skupino 47, torej med stroke dela. Zaradi spremenjenih pravil o plaevanju in vplailnih raunih za davke in prispevke sta uvedeni dve razliici knjienja pla, torej spremembe na kontih skupine 25, prispevki na plae pa se pri obeh razliicah selijo iz skupine 26 v sku-pino 25. Skupina 25 je dobila tudi terminoloko uskladitev z drugo za-konodajo, tako odslej na kontih nima-

mo ve istih pla, temve neto plae, bruto plae pa so zamenjale dosedan-je kosmate plae. Tudi kratkorone terjatve in obveznosti iz finannega najema so dobile svoje jasno mesto (temeljni konto 182 in 275).

Podrobneje je treba pokomentirati vsebinske spremembe pri eviden-tiranju nekaterih vrst prihodkov in odhodkov. Raunovodski standardi se na tem podroju niso spremenili, e dolgo namre velja, da so poslovni prihodki prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s po-slovnimi uinki. da so povezani s po-slovnimi uinki, se nemalokrat razume dobesedno, a ni tako; miljeno je namre, da gre za prihodke, povezane z rednim delovanjem, rednim po-slovanjem podjetja, njegovo temeljno dejavnostjo. Tako obravnavamo tudi prejete dravne podpore. druga sku-pina prihodkov so finanni prihodki, ki so torej povezani s financiranjem (finannimi nalobami, financiran-jem poslovnih terjatev in iz drugih sredstev). druge prihodke sestavljajo neobiajne postavke (izredni prihod-ki) in ostali prihodki, ki poveujejo poslovni izid. drugi prihodki bi morali biti res zgolj drugi, izredni, zanemarlji-va postavka v izkazu poslovnega izida. dosedanji kontni nart nas je pogosto nenamerno zavajal, saj smo na njego-vi podlagi med druge prihodke knjiili tudi vse take, ki niso drugi, temve bi po vsebini spadali med ostale po-slovne prihodke.

Naj to neustrezno razvranje prihodkov ponazorim s praktinim

primerom. denimo, da se je v pod-jetju uniila oprema, ki je ni mogoe ali gospodarno popraviti, zato jo bo podjetje odpisalo. Tako slabitev kot tudi odpis opreme se knjii med pre-vrednotovalne poslovne odhodke, torej bi za ta primer izkazali knjigo-vodsko vrednost uniene opreme na konto skupine 72. Tako bi knjiili od-pis opreme ne glede na to, ali je imelo podjetje opremo zavarovano ali ne. V shemi izkaza poslovnega izida se ti odhodki zajemajo v postavki odpisi vrednosti (tako kot denimo amor-tizacija), ki vpliva na znianje dobika iz poslovanja, po SRS 19 torej zniuje poslovni izid iz prodaje. Pri analizi raunovodskih izkazov pa pri izkazu poslovnega izida damo veliko teo prav dobiku iz poslovanja, torej spo-sobnosti podjetja, ki izvira iz njegove osnove dejavnosti in namena po-slovanja. Nadaljujmo zgodbo o stroju; predpostavimo e, da je bila oprema zavarovana in smo od zavarovalnice prejeli odkodnino. Po dosedanjem priporoenem kontnem nartu smo edini primerni konto za take potrebe nali v skupini 78, torej med osta-limi prihodki. Prejete odkodnine smo knjiili na konto 786. Bannik, strateki dobavitelj ali katerokoli drug bralec izkaza poslovnega izida za nae podjetje je lahko zakljuil, da podjetje iz svoje temeljne dejavnosti ne dosega tako dobrih rezultatov in da je manj zanesljivo ter stabilno kot podjetje s sicer istimi poslovnimi dogodki, ki pa bi za isti poslovni do-godek odkodnino od zavarovalnice vkljuil med druge poslovne prihod-ke (v skupino 76). Takih anomalij, ki so posledica navidezno nedolnega knjienja na konte, kot jih razberemo iz priporoenega kontnega narta, je e ve, zato je dobrodola dopol-nitev priporoenega kontnega narta, kjer pri kontih skupine 75 in 78 jasno pie, da se tukaj izkazu-jejo le tisti prihodki in odhodki, ki niso povezani s poslovnimi uinki, torej s temeljno dejavnostjo pod-jetja (core businessa). Odkodnino za strojelom in ostalo unienje opreme bomo torej odslej knjiili med po-slovne prihodke, plaane penale za slabo opravljeno delo med poslovne odhodke in tako dalje.

Kristinka Vukovi

(9

Vrednotenjeproizvodnje vmanjihpodjetjih

RAUNOVODSTVO

Vrednotenje proizvodnje je po-membno za verodostojnost ra-unovodskih izkazov in tudi za analize ekonominosti posamez-nega izdelka ali skupine istovrst-nih izdelkov ter za nadzor nad stroki v proizvodnji.

Za natanno kalkuliranje in sprem-ljanje proizvajalnih strokov po izdel-kih je potrebno natanno planiranje (letni plan prodaje in proizvodnje ter meseni dinamini plani po izdelkih ali skupinah izdelkov), izdelani ma-terialni normativi (kosovnice, recep-ture) in delovni normativi (proizvodni postopki), delovni nalogi v proizvod-nji ter evidentiranje dejanske porabe materiala in dejanskega izdelavnega asa delavcev in strojev v proizvod-nji. V manjih proizvodnih podjetjih je zagotavljanje vse te osnove lahko teavno, vendar so v manjih podjetjih tudi posebnosti, ki omogoajo laje, a zadovoljivo natanno vrednotenje.

Vrednotenje se nanaa na proizva-jalne stroke, s katerimi ovrednotimo proizvodnjo v toku in izdelke. Proiz-vajalni stroki za vrednotenje proiz-vodnje na minimalnem nivoju so: stroki surovin in izdelavnega ma-teriala, stroki pla proizvodnih delavcev (stroki izdelavnega dela), stroki amortizacije strojev in naprav za proizvodnjo.

Poleg navedenega minimuma proizvajalnih strokov lahko v vred-notenje proizvodnje vkljuimo tudi druge proizvajalne stroke (ener-

gente v proizvodnji, orodja, kontrolo kakovosti, zavarovanje in vzdrevanje strojev in naprav, amortizacijo proiz-vodnih zgradb in z njimi povezane stroke energentov, zavarovanja in vzdrevanja ter stroke vodstva proiz-vodnje in priprave dela). Za navedene proizvajalne stroke je poleg mini-malnih smiselno, da se vkljuijo v kalkulacije strokov oziroma cen izdel-kov, e ti niso vkljueni v raunovodsko vrednotenje proizvodnje.

V vrednotenje proizvodnje lahko vkljuimo tudi druge stroke do last-ne cene (splone stroke uprave in prodaje ter stroke financiranja). Teh strokov v tem sestavku ne obravna-vamo.

Vrednotenje proizvodnje po minimumu proizvajalnih strokov

Omejimo se na minimum proizva-jalnih strokov: izdelavni material, iz-delavno delo ter amortizacija strojev in naprav za proizvodnjo.

Za izdelavni material predpostav-ljamo, da so v podjetju izdelani nor-mativi porabe po izdelkih (kosovnice ali recepture). Normativi porabe ma-teriala omogoajo vrednotenje iz-delkov za del izdelavnega materiala. Vrednotimo lahko na osnovi norma-tiva porabe materiala, e pa evidenti-ramo tudi dejansko porabo materiala po izdelkih, lahko vrednotimo izdel-ke po dejanski porabi in ugotavljamo odstopanja od normativov pokaza-telj kakovosti v izdelovanju.

Pri vrednotenju izdelkov z delom

izdelavnega dela in amortizacije proizvodnih strojev ter naprav je treba upotevati raznolikost proiz-vodnje v smislu proizvodnih asov in korienja proizvodnih strojev po posameznih izdelkih.

e izdelujemo en izdelek, nosi ta vse stroke izdelavnega dela in amortizacije proizvodnih strojev ter naprav. Za ovrednotenje strokov po enoti izdelka zadostuje koliinski plan proizvodnje izdelka ter plani-rani znesek bruto pla proizvodnih delavcev in znesek amortizacije stro-jev in naprav, seveda za doloeno dobo. S planskim zneskom stroka izdelavnega dela in stroka amor-tizacije, izraunanim na enoto izdel-ka, ovrednotimo izgotovljeni izdelek (poleg vrednosti izdelavnega mate-riala).

Po izteku doloenega obdobja (na primer meseca) primerjamo: dejansko obraunane bruto plae proizvodnih delavcev (samo bruto plae za opravljeno delo v proizvod-nji) s skupnim zneskom v izdelke vkalkuliranih strokov dela; obraunano amortizacijo proizvod-nih strojev in naprav s skupnim znes-kom v izdelke vkalkuliranih strokov amortizacije.

Odstopanja med obraunanimi in vkalkuliranimi stroki dela so odraz odstopanj od delovnih normativov. Za analizo odstopanj, vpogled v de-lovno uinkovitost in izkoristek de-lovnega asa potrebujemo sprem-ljanje dejanskih izdelavnih asov in primerjavo z delovnimi normativi. Odstopanja med obraunanimi in vkalkuliranimi stroki amortizacije strojev so odraz razlik med planirano in dejansko izdelano koliino izdel-kov odstopanja od planiranega ob-sega proizvodnje.

e izdelujemo ve istovrstnih ali podobnih izdelkov, ki se izdelujejo na istih strojih in napravah ter imajo enake izdelavne ase (ali so razlike v izdelavnih asih neznatne), vkalku-liramo stroke dela in amortizacije na enoto vsakega izdelka kot pri enem izdelku, torej na vsak izdelek planiranih koliin razlinih izdelkov razporedimo enak dele strokov izdelavnega dela in strokov amor-tizacije. S tem bodo tudi razlini iz-delki realno ovrednoteni po proizva-jalnih strokih. Pomen in obravnava

10)

odstopanj je v tem primeru enaka kot pri enem izdelku.V proizvodnji razlinih izdelkov (ve proizvodnih

programov), kjer ima vsak izdelek ali skupina istovrstnih izdelkov svoje stroje (in svoje delavce, kar pa ni nujno), je smiselno organizirati skupino strojev in delavcev za en proizvodni program kot strokovno mesto. Planirani stroki izdelavnega dela ter amortizacije strojev in naprav na strokovnem mestu so (poleg strokov izdelavnega materiala) planski proizvajalni stroki izdelkov programa strokovnega mesta. S pomojo planirane koliine izdel-kov na strokovnem mestu izraunamo ceno izdelka po minimalnih proizvajalnih strokih.

Tudi v tem primeru, tako kot pri enem izdelku, so primerjave med obraunanimi in vkalkuliranimi stroki izdelavnega dela in amortizacije odraz odstopanj od de-lovnih normativov in odstopanj v obsegu proizvodnje od planiranega obsega.

V proizvodnji razlinih izdelkov, ki se izdelujejo na is-tih proizvodnih strojih in z istimi delavci, so pa za izdelavo potrebni razlini izdelavni asi in tudi tok izdelave je za razline izdelke razlien, je enakomerna razdelitev strokov na enoto izdelka enak znesek strokov za vsak izdelek kot v prejnjih primerih netona. Stroki izdelavnega dela in amortizacije ne odraajo normativne ali dejanske porabe dela in korienja stroja. V takih okoliinah je treba kalku-lirati proizvajalne stroke izdelavnega dela in amortizacije strojev skladno z izdelavnim asom. To je izvedljivo na os-novi delovnih normativov in/ali evidentiranja dejanskega proizvodnega asa po proizvodnih delovnih mestih.

Za vrednotenje proizvodnega asa je treba na osnovi plana izraunati plansko vrednost ure (ali druge asovne enote) posameznega proizvodnega delovnega mesta (stroja in delavcev). Planska vrednost ure delovnega mes-ta je: za del izdelavnega dela: povprena bruto urna postavka proizvodnih delavcev (samo za delo v proizvodnji); za del stroja in naprav na proizvodnem delovnem mestu: znesek amortizacije za dobo, preraunamo na uro glede na potrebno tevilo ur stroja po delovnih normativih za

planirane koliine izdelkov planske dobe (znesek amortizacije planske dobe delimo s planiranim potrebnim tevilom delovnih ur stroja).

S tako dobljeno vrednostjo ure ovrednotimo izdelek (poleg iz-delavnega materiala) za tista proiz-vodna delovna mesta, ki so potrebna za izdelavo izdelka, in za koliino ur glede na asovni normativ izdelave na proizvodnem mestu.

e spremljamo (evidentiramo) de-janski izdelavni as v proizvodnji, lah-ko spremljamo in analiziramo odsto-panja od normativnega izdelavnega asa. Seveda pa lahko nastanejo od-stopanja v ceni ure delovnega mesta, e je dejanski obseg proizvodnje v planski dobi razlien od planiranega.

Vkljuitev drugih proizvajalnih strokov v kalkulacije

Proizvajalni stroki za vredno-tenje proizvodnje na minimalnem nivoju dajo osnovno sliko o proiz-vajalnih strokih izdelka. Smiselno je upotevati e druge proizvajalne stroke. e drugi proizvajalni stroki niso vkljueni v raunovodsko vred-notenje proizvodnje, jih je smiselno vkljuiti v kalkulacije cen izdelkov. Postopek izraunavanja na izdelek je v obeh primerih enak. dopolnjene kalkulacije omogoajo popolnejo sliko o proizvajalnih strokih izdelka in boljo osnovo za kalkuliranje pro-dajnih cen izdelkov in za pregled nad ekonominostjo izdelka.

Seveda je druge proizvajalne stroke pri enovrstni ali raznovrstni proizvodnji, vendar po proizvod-nih programih na loenih proizvod-nih strokovnih mestih preprosto izraunati in vkalkulirati na enoto izdelka na osnovi plana strokov in planiranih koliinah izdelkov. Izraun opravimo po enakem postopku kot za stroke izdelavnega dela in amor-tizacije strojev.

Pri proizvodnji razlinih izdelkov na istih proizvodnih delovnih mestih, kjer so za proizvodnjo razlinih izdel-kov potrebni razlini izdelavni asi in je po izdelkih razlien tok proizvod-nje, je smiselno v kalkulacije vkljuiti e tiste proizvajalne stroke, ki jih je mogoe odmeriti na izdelek, torej na enoto izdelka ali na uro proizvodnega delovnega mesta. Tovrstni proizva-jalni stroki so energenti, orodje, za-

varovanje in vzdrevanje proizvodnih strojev in naprav, kontrola kakovosti.

druge proizvajalne stroke pri proizvodnji razlinih izdelkov lah-ko razporejamo na izdelke ali na ure proizvodnih mest po posrednih kljuih in pomenijo pribitek na od-merjene stroke izdelka oziroma del potrebnega pokritja, prispevajo pa k natannejemu kalkuliranju prodaj-nih cen in analizi ekonominosti iz-delka. Tovrstni proizvajalni stroki so proizvodne zgradbe z amortizacijo, vzdrevanje, zavarovanje, razsvet-ljava, ogrevanje in ienje, vodstvo proizvodnje, priprave dela in drugo.

Proizvajalni stroki, ki jih lahko odmerimo na izdelke ali na uro proiz-vodnega delovnega mesta pri proiz-vodnji razlinih izdelkov, so: Energenti (elektrika, plin, tehnoloka para): izraunavamo in vkalkuliramo jih v uro proizvodnega delovne-ga mesta. elektriko ali plin na uro izraunavamo na osnovi nazivne moi stroja ali nazivne porabe. Tehnoloko paro (tudi toplo ali hladno vodo ipd.) izraunavamo na osnovi koliinskega normativa porabe v proizvodnji. Stroke koliinske enote izraunamo na osnovi plana strokov proizvodnje tehnoloke pare (posebno strokovno mesto za njeno proizvodnjo) in plana proizvodnje (porabe) pare. Orodje, ki se obravnava kot osnov-no sredstvo: razporejanje strokov amortizacije na izdelek (tudi pri proizvodnji razlinih izdelkov). Pri tem je smiselno, da se amortizacija orodja obraunava po izdelanih eno-tah (funkcionalna amortizacija). Orodje, ki se obravnava kot drobni inventar: smiseln je izraun stroka na uro proizvodnega mesta, kjer se orodje uporablja. Zavarovanje in vzdrevanje strojev in naprav: po letnem planu vzdrevanja (tudi tekoega) preraunamo stroke za posamezen stroj na uro po planu potrebnih ur stroja in s tem vkalkuli-ramo v strojno uro. Kontrola kakovosti: slubo kontrole kakovosti je smiselno obravnavati kot proizvodno delovno mesto in na osnovi plana strokov izraunati uro slube. V izdelek vkalkuliramo stroek kontrole kakovosti z ozirom na asovni normativ.

Miro Deman

Ve ovrednotenju proizvodnje po

proizvajalnih strokih

lahko izveste na seminarju16. januarja 2012

T: 0

1 36

0 20

08

INFO

: ww

w.ir

acun

ovod

stvo

.eu

(11

Novosti napodroju trgadela

KADRI

Vlada RS je v zakonodajni po-stopek vloila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-kona o urejanju trga dela (v na-daljevanju: Zakon). Zakon e ni sprejet, gradivo je v obravnavi v dravnem zboru.

Cilji predloga zakona so: dosei vejo fleksibilnost na trgu dela (z omogoanjem brezposel-nim osebam, starejim od 50 let, in upokojencem, da opravljajo zaasna in obasna dela, in omogoanjem prijave delavca na ZRSZ v asu teka odpovednega roka); poveati monosti za imprejnjo aktivacijo brezposelnih oseb s spre-membami na podroju denarnih nadomestil; odpraviti administrativne ovire z odpravo obvezne prijave prostih delovnih mest na ZRSZ, pridobivan-jem podatkov za odmero denarnih nadomestil iz dURS prek obrazcev ReK, dopolnitvijo postopka izbire zu-nanjih izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja itd.

Poglavitne spremembe zakona:

Prijava prostega delovnega mesta

S spremembo zakona se odpravlja obvezna prijava potrebe po delavcu na ZRSZ zaradi odprave mnogih administrativnih ovir, saj obstojea reitev zamegljuje sliko dejansko razpololjivih delovnih mest in pred-stavlja doloeno administrativno breme za delodajalce, ZRSZ in ZZZS.

Obvezna pa bo objava prostega delovnega mesta za delodajalce iz javnega sektorja (organi dravne in lokalne samouprave ter nosilci javnih pooblastil) in gospodarskih drub v veinski lasti drave, razen za izjeme, ki jih doloa Zakon o de-lovnih razmerjih.

Z zavodom bodo lahko sodelovali tisti delodajalci, ki bodo eleli zago-toviti objavo prek zavoda, ali tisti, ki bodo eleli, da jim zavod na objavlje-na prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate izmed brezposel-nih oseb ali pri njem prijavljenih is-kalcev zaposlitve.

Monost zaasnega in obasnega dela brezposelnih, starejih od 50 let, inupokojencev

Zakon bo uvedel novo obliko dela: zaasno in obasno delo brez-poselnih oseb, starejih od 50 let, in drugim upraviencem (upoko-jencem, prosilcem za azil, osebam z zaasno zaito ali osebam, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposel-nosti, dokler prejemajo to nadomes-tilo). Z opravljanjem zaasnega ali obasnega dela brezposelna oseba ohranja delovno kondicijo, lahko pa vodi tudi v redno zaposlitev, saj je to delo eden od nainov, da delodajalec spozna in preizkusi delavca na delov-nem mestu.

e brezposelna oseba zavrne

zaasno delo, ki ustreza vrsti in ravni izobrazbe, doloeni za primerno za-poslitev, se neha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Kot ustrezno zaasno ali obasno delo je opredelje-no tisto delo, ki ustreza zmonostim posamezne brezposelne osebe in ni oddaljeno ve kot 3 ure od njenega kraja bivanja.

Zaasno delo lahko upravienec opravlja v obsegu najve 60 ur v koledarskem mesecu. Neto urna pos-tavka upravienca za opravljeno uro zaasnega dela ne sme biti nija od 3,36 (preraun iz minimalne plae), neto dohodek za opravljeno zaasno delo pa v koledarskem letu skupno ne sme presegati 5.040 . Zaasno delo se bo opravljalo na podlagi na-potnice, s katero se bo vzpostavilo posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upraviencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja. Napotnice bodo veljale za koledarski mesec. Predlog opredelju-je tudi obvezne elemente napotnice na zaasno delo, monost elektron-skega potrjevanja in podpisovanja napotnic ter vzpostavitev evidence o zaasnem delu.

Pri delodajalcu bo tevilo upra-viencev na zaasnem delu omejeno glede na tevilo zaposlenih. e de-lodajalec ne bo imel zaposlenega nobenega ali samo enega delavca, bodo lahko upravienci pri njem opravili najve 60 ur zaasnega dela. Za vsakega dodatnega zaposlenega se bo lahko opravilo dodatnih 10 ur zaasnega dela, vendar ne ve kot 360 ur na mesec (pri 31 in ve zapo-slenih).

Od dohodkov, prejetih za zaasno delo, bo moral delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec obraunati posebno dajatev po 25-odstotni stopnji, ki bo namenjena opravljanju

e BReZPOSeLNa OSeBaZaVRNe ZaaSNO deLO, KIUSTReZa VRSTI IN RaVNIIZOBRaZBe, dOLOeNI ZaPRIMeRNO ZaPOSLITeV, Se Neha VOdITI V eVIdeNCIBReZPOSeLNIh OSeB.

12)

storitev posredovanja zaasnega dela (torej kot plailo Zavodu za opravljene storitve) in za sofinan-ciranje izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Upraviencem do opravljanja zaasnega se vkljuijo v zavarovanje za primer nesree pri delu in smrti. Zavezanec za obraun in plailo prispevka je delodajalec.

Dopolnitev postopka za vpis v register izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja

Predvideva se uvedba registra zu-nanjih izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja in postopek za vpis izvajalcev v ta register, in sicer za hitrejo izbiro izvajalcev za hitro rea-giranje na potrebe na trgu dela (prej je izbor izvajalcev potekal na podlagi Zakona o javnih naroilih).

Znianje odmernega delea denarnega nadomestila za brezposelnost

Predlagano je znianje odmerne-ga delea denarnega nadomestila (osnova je povprena plaa zava-rovanca, prejeta v zadnjih osmih me-secih zaposlitve) z 80 na 70 odstot-kov v prvih treh mesecih prejemanja denarnega nadomestila. Ohranja pa se ureditev, po kateri znaa nado-mestilo v nadaljnjih devetih mesecih 60 odstotkov osnove, po izteku tega obdobja pa se izplauje v viini 50 odstotkov od osnove. Prav tako se ohranja najviji moni znesek nado-mestila v viini 892,50 in minimalni znesek 350 .

Spremembe pri pravici dopreostalega dela neizkoriene pravice

Pomembna sprememba je rtanje 71. lena Zakona o urejanju trga dela, ki je omogoal, da je zava-rovanec uveljavljal in izkoristil najprej neizkorieno pravico do denarnega nadomestila, ki mu je bila odmer-jena, a je zaradi mirovanja pravice ali zaposlitve ni do konca izkoristil, in e novo pravico do denarnega nadomestila glede na novo zava-rovalno dobo, ki jo je dosegel. Zakon predlaga, da je do neizkoriene pra-vice upravien le zavarovanec, ki ob ponovni brezposelnosti nima pogo-jev za pridobitev nove pravice. drugi zavarovanci, ki imajo glede na zava-

rovalno dobo ob ponovni brezposel-nosti pogoje za odmero nove pravice (imajo torej devet ali ve mesecev zavarovalne dobe), se lahko odloijo, ali bodo uveljavili neizkorieno ali novo pravico.

Prijava na Zavodu v asu odpovednega roka

Nova reitev v Zakonu je prijava zaposlenega v evidenco iskalcev za-poslitve e v asu odpovednega roka (ob odpovedi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti), da bi e v tem asu lahko aktivno iskal novo zaposlitev in bil deleen ustrezne pomoi Zavoda.

Njihove aktivnosti po prijavi bodo enake kakor aktivnosti drugih brez-poselnih oseb, zato naj bi uivali tudi enake pravice, vkljuno s pravico do denarnega nadomestila med brez-poselnostjo za tisti dan v tednu, v katerem jim bo delodajalec omogoil polno odsotnost z dela. Zaposleni os-tanejo v asu odsotnosti z dela e na-prej upravieni do nadomestila plae, ki ga je zavezan izplaevati deloda-jalec, po uveljavitvi denarnega nado-mestila pa se jim to skraja za dneve upraviene odsotnosti z dela in zne-sek, ki ustreza skrajanju, izplaa delodajalcu kot delno nadomes-tilo stroka delaveve bruto plae, ki jo je ta izplaal za dneve njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja ukrepov po tem zakonu. delodajalec bo moral predloiti zahtevek za povr-nitev delaveve plae.

Poenostavitev pridobivanja podatkov za odmerodenarnega nadomestila

Zakon na novo doloa, da se odmera denarnega nadomestila ugotavlja na podlagi podatkov iz obrauna davnih odtegljajev, ki jih zavezanec posreduje davnemu or-ganu na predpisanih obrazcih (ReK); zdaj podatke zagotavljajo delodajalci na posebnih obrazcih, ki jih pred-pisuje ZRSZ.

Dopolnjena doloila glede vkljuevanja v javna dela

jasneje so zapisane dolobe glede monega asa vkljuenosti brez-poselne osebe v javna dela. Brez-poselna oseba bo lahko vkljuena v ja-vna dela najve eno leto, zaradi stanja

na trgu dela pa se bo lahko ponovno vkljuila, vendar pri istem izvajalcu ja-vnih del najdlje e za eno leto.

hkrati se opredeljuje tudi naj-dalje obdobje, ki lahko pretee med eno in drugi vkljuitvijo v javna dela, da ima vkljuitev naravo ponovne vkljuitve v javna dela. Tako pred-log predvideva, da se za ponovno vkljuitev teje vkljuitev, ki se izvede v obdobju do najve est mesecev po zadnji vkljuitvi v javna dela.

MDDSZ kot izvajalec ukrepov na trgu dela

Na novo je med mone izvajalce ukrepov na trgu dela dodan MddSZ, saj se je v preteklosti predvsem v kriznih obdobjih vekrat pokazala potreba po tem, da je ministrstvo iz-vajalo doloene ukrepe na trgu dela, predvsem z namenom ohranjanja delovnih mest.

Dodane dolobe v zvezi zevidencami

Zakon uvaja novo centralno evi-denco o zaasnem delu, ki vsebuje evidenco upraviencev, evidenco delodajalcev in evidenco napotnic. dodane so tudi nove reitve v zvezi s pridobivanjem podatkov, ki jih potrebujeta MddSZ in ZRSZ iz urad-nih evidenc, iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in obdelujejo centri za social-no delo, ter dolobe v zvezi z voden-jem evidence brezposelnih oseb in evidence iskalcev zaposlitve.

Skrajanje roka prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve

S predlagano spremembo se ureja rok, v katerem se v evidenco iskalcev zaposlitve prijavi delavec, kateremu delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Ta rok je tri delovne dni po vroeni odpovedi. Kraji rok je doloen zaradi imprejnje vkljuitve tega delavca v aktivnosti, povezane z iskanjem nove zaposlitve, in je uskla-jen z rokom, v katerem bo moral delo-dajalec po dolobah zakona, ki ureja-jo delovna razmerja, obveati Zavod o podani odpovedi.

mag. Katja Topovek

(13

Strokovna mnenjaIntituta za raunovodstvo so

pripravljena za konkretne primerein se ne morejo uporabljati

na splono.

Pripravljajo jih predvsem:Maja Bohori, Beti Bonar, Maja Dolinar

Dubokovi, dr. Mateja Drobe Tomi,Marija Ravnik in Kristinka Vukovi.

MNENjAIR

(1)Prodaja poslovnega delea fizine osebe in prodaja lastnega poslovnega delea drube

1. V zvezi s prodajo poslovnega delea glede na 2. odstavek 132. lena Zakona o dohodnini nas zani-ma, kako se rauna doba lastnitva kapitala.Drubenik je ustanovil drubo leta 1993, ko je vplaal osnovni kapital v viini 100.000 SIT. Medtem je bila druba dokapitalizirana v skladu z zakonskimi zahtevami. V vseh letih je druba po-slovala z dobikom in celotni kapital zdaj znaa 60.000 . Dele bi drubenik prodal za 80.000 . Prosimo za pojasnilo, kako se rauna doba imetnitva kapitala in kako bi bil v navedenem pri-meru drubenik obdaven.2. Druba je v letu 2006 kupila od drubenika last-ni dele. Kaken je postopek, e bi zdaj drubenik hotel odkupiti nazaj lastni dele? Ali je potrebna cenitev vrednosti podjetja in ali uinek prodaje (dobiek ali izguba) vpliva na poslovni izid?

Mnenje1. davna praksa je izoblikovala naelo, da se vsako poveanje osnovnega vloka iz sredstev drube teje za novo pridobitev kapitala drubenika (tako tudi pojasnilo dURS, t. 092-1452/2009-2-08012-01, z dne 21. 10. 2009), povsem dolono pa to v 101. lenu Zakona o dohodnini ni zapisano. Tako se po mnenju davne uprave za vsako poveanje osnovnega vloka doloi nov datum pridobitve tega dela kapitala, in sicer z dnem poveanja osnovnega kapitala drube oziroma osnovnih vlokov drubenikov. glede na preteeni rok imetnitva kapitala se nato doloi davna stopnja za vsako delno pridobitev kapitala (po pravilih iz 2. odstavka 132. lena Zakona o dohodnini).

Kadar zavezanec pridobi delnico ali poveani dele oziro-ma osnovni vloek pri poveanju osnovnega kapitala iz sred-stev drube, se teje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega poveanega delea oziroma os-novnega vloka enaka ni (4. odstavek 98. lena Zdoh-2). e

je bila druba dokapitalizirana z denarnimi ali stvarnimi vloki drubenika, omenjeno doloilo ne velja. Kljub omenjenemu pa pri doloanju nabavne vrednosti poslovnega delea za va primer upotevajte e ugodneja pravila doloanja nabavne vrednosti iz 152. lena Zdoh-2 za poslovne delee oziroma osnovne vloke, pridobljene pred 1. 1. 2003.

Ne glede na 98. len Zakona o dohodnini se za nabav-no vrednost deleev iz 2. toke 93. lena Zdoh-2, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, teje trna vrednost na dan 1. 1. 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. e teh dokazil ni, se upoteva knjigovodska vrednost na dan 1. 1. 2006 (enako pravilo se torej upoteva glede dokapi-talizacij, ki so bile izvedene pred 1. 1. 2003). e je dejanska nabavna vrednost takih deleev, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, vija od trne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti na dan 1. 1. 2006, se upoteva de-janska nabavna vrednost.

drubenik bo torej zaradi prodaje poslovnega delea obdaven z davkom od kapitalskih dobikov, ki se ugotovi tako, da se od vrednosti ob odtujitvi (99. len Zdoh-2) odteje vrednost ob pridobitvi (98. in 152. len Zdoh-2), glede na preteeni as imetnitva tega delea pa se pri doloanju davne obveznosti uporabi(jo) us-trezna stopnja(e) obdavitve po 2. odstavku 132. lena Zakona o dohodnini.

Prodajno ceno ste zapisali in znaa 80.000 , treba bo ugotoviti e nabavno vrednost poslovnega delea oziroma delnih pridobitev tega kapitala, da boste lahko izraunali davno obveznost. davni organ v postopku odmere upoteva e 1 odstotek normiranih strokov (za 1 odstotek se povea nabavna vrednost kapitala in za 1 odstotek se zmanja prodajna vrednost kapitala). Zaradi pomanjkljivih podatkov vam ne moremo podati konkret-nega izrauna davka od kapitalskih dobikov.2. Pri drugem vpraanju vas zanima, kako prodati lasten poslovni dele drube, in ne postopek umika lastnega po-slovnega delea, zato odgovarjamo le glede prodaje last-nega poslovnega delea drube.

Cenitev je lahko ustrezna podlaga za doloitev pro-dajne vrednosti v viini primerljive trne cene kapitala ob odsvojitvi, torej ustrezne cene, po kateri bo druba odtujila lasten poslovni dele. e se z delnicami oziroma delei drube ne trguje na organiziranem trgu, je teko drugae kot s cenitvijo doloiti primerljivo trno ceno kapitala, doloitev te cene pa je posredno potrebna, da ne pride do napane obdavitve po Zdoh-2. Prenizka cena lahko pomeni prikrito izplailo drubenika (20-odstot-na obdavitev), ki je najmanj 25-odstotni drubenik te drube (prikrito izplailo se izrauna v viini razlike med primerljivo trno ceno in nijo ceno, po kateri je lahko drubenik kupil ta poslovni dele), oziroma drug dohodek po Zakonu o dohodnini v primeru, da je drubenik manj kot 25-odstotni drubenik te drube.

V SRS 8.38 je doloeno, da se v izkazu poslovnega izida ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku lastnega poslovne-ga delea ne pripozna dobiek ali izguba iz tega posla, temve se vse razlike poraunajo s kapitalom. V SRS 8.38. najdete dolobo, da kapitalske rezerve sestavljajo tudi zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi prej pridobljenih lastnih poslovnih deleev.

14)

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spre-membe: Ur. l. RS, t. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. Slovenski raunovodski standardi, Ur. l. RS, t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

(2)Zaloge v cvetliarstvu

Kako voditi oziroma obraunavati zaloge v cvetliarni, ki je zavezanec za DDV? Imamo pro-gram za blagovno knjigovodstvo, za katerega pa smo ugotovili, da ni najbolj primeren. Da bi kupili kaj zahtevnejega, imamo premalo prometa. Teava je v tem, da se v cvetliarni pogosto iz blaga sestav-ljajo artikli in se nato prodajo; npr. iz cvetja nare-dimo ikebano, venec, iz sve paket sve, iz darilnega programa darilo ipd. Prevzamemo cvetje ali svee, prodamo pa venec ali paket. Na ta nain program ne more odpisati pravega blaga. Kot smo informi-rani, posameznih artiklov ni mogoe preknjievali: s tem, ko se npr. roe sestavijo v venec, se tudi spre-meni prodajna vrednost, ni ve taka, kot je bila ob prevzemu posameznega cvetja.

MnenjeSlovenski raunovodski standardi nimajo natannega

predpisa o tem, kako se vodijo zaloge, katere evidence je treba izpolnjevati, niti ne vsebujejo izrecne zahteve, da je treba voditi materialno oziroma blagovno knjigovodstvo. Zato si podjetja organizirajo poslovne knjige skladno s SRS 22 tako, kot jim to najbolje ustreza, oziroma tako, da dobijo podatke, ki jih potrebujejo za knjienje v glavni knjigi, in tako, da lahko poslovanje tudi ustrezno kontro-lirajo, nadzirajo in nartujejo.

Blagovno knjigovodstvo torej podjetja in podjetniki organizirajo predvsem za lastne potrebe, da obvladu-jejo poslovne procese, jih nadzirajo in nartujejo prihod-nje poslovne odloitve kot dobri gospodarji, ne pa zato, ker bi bila to izrecna zahteva slovenskih ali mednarodnih raunovodskih standardov. Ob tem je treba glede na vao opisano situacijo (in stanje v cvetliarstvu kot panogi) in velikost vaega podjetja spomniti tudi na naelo gospodar-nosti v raunovodstvu (naelo 18 iz Kodeksa raunovodskih nael), ki doloa: Zbiranje raunovodskih podatkov in njih spreminjanje v raunovodske informacije morata potekati tako, da pri zahtevani kakovosti raunovodskih informacij povzroata im manje stroke. Opustiti je treba takno ob-delovanje podatkov, ki ni za nikogar koristno, pri oblikovan-ju novih raunovodskih informacij pa je treba skrbeti, da dajejo koristi, ki so veje od strokov zanje.

e boste zaloge vodili z raunalnikim programom za bla-govno knjigovodstvo, priporoamo, da v okviru programa: evidentirate vse nabave osnovnega materiala oziroma blaga (brez pomonega materiala, kot je na primer lepilo),

torej podatke o nabavni vrednosti zalog; evidentirate vse porabe oziroma prodaje blaga, torej po-datke o nabavni vrednosti prodanega blaga; evidentirate druge izredne poslovne dogodke, kot so na primer inventurni primanjkljaji, inventurni viki, kalo.

V okviru evidentiranja porabe oziroma prodaje blaga (v prejnjem odstavku druga alineja) priporoamo, da kreirate dve vrsti dokumentov, torej dva tipa izdajnic ozi-roma dobavnic:a) dobavnice, po katerih boste znievali prodano blago (torej tisti del cvetja, lonnic in podobno, pri katerih ste poslovali kot trgovec, torej prodali v nespremenjeni ob-liki), za vrednostni znesek znianja zalog za doloen me-sec direktno obremenite odhodke (torej konto 711 ozi-roma ustrezni konto skupine 70);b) izdajnice, po katerih boste znievali porabljene artikle za lastne izdelke (ikebane, vence, pakete sve in podobno). To porabo bi na kontih glavne knjige knjiili kot znianje zalog trgovskega blaga in poveanje zalog trgovskih izdelkov (torej prenesli na drug analitini konto zalog). Kako od te faze dalje, je odvisno od vae nadaljnje odloitve o potreb-nosti in smotrnosti evidenc. Mono bi namre bilo, da v blagovnem knjigovodstvu prevzamete take izdelke po nabavni vrednosti sestavljenega produkta, kot dobavitelja pa navedete lastna dodelava izdelkov, pri tem pazite, da je vrednost porabljenih artiklov pod (b) vsaj enaka prevzetim cvetliarskim izdelkom. To zalogo potem razknjiujete, kot jo boste prodajali, e lahko potem te izdelke poveete s knjigo izdanih raunov. e pa izdanih raunov ne morete nastaviti tako, da bi program vae izdelke oznaeval s posebno kodo (ali s posebno vrsto prometa) in po njej tudi razbremenjeval zalogo cvetliarskih izdelkov, lahko pora-bo po izdajnicah (b) knjiite tudi direktno med odhodke, potem pa jih korigirate (stornirate) za vrednost inventure cvetliarskih izdelkov na zadnji dan v mesecu (protiknjiba je evidenni konto zalog). domnevamo, da teh izdelkov ni veliko na zadnji dan v mesecu in na bilanni preseni dan, zato bi lahko problem zalog reili tudi s popisom.

Opisali smo le nekaj predlogov monih reitev za vae podjetje. Priporoamo, da izberete tako reitev, ki bo prines-la optimalen rezultat glede na dane monosti, predvsem pa, da boste imeli vse relevantne podatke za knjienje: zmanjanje zalog po nabavni vrednosti, prihodki od pro-daje blaga in od prodaje cvetliarskih izdelkov (trgovinskih storitev), obraun davka na dodano vrednost od prodanih zalog blaga in od prodanih cvetliarskih izdelkov.

Za morebitna dodatna vpraanja in dileme se lahko obrnete na nas in bomo zadeve z veseljem pojasnili, ko bomo imeli dodatne ali nove podatke o danem in monem v vaem podjetju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Slovenski raunovodski standardi, Ur. l. RS, t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. Mednarodni standardi raunovodskega poroanja, Uredba Komisije (ES) t. 1126/2008 z dne 3. 11. 2008 o sprejetju nekat-erih mednarodnih raunovodskih standardov, Uradni list L 320, 29/11/2008, str. 00010481.

(15

Kodeks raunovodskih nael, Slovenski intitut za revizijo, 1995.

(3)Darila za poslovne partnerje, dana vreklamne namene

Naa firma se ukvarja s prodajo motornega olja ser-visnim delavnicam. V reklamne namene jim vasih podarimo kaken kombinezon, rono rpalko ali drugo drobno opremo, ki jo uporabljajo v servisu. Ali te stroke knjiimo na reklamo ali na kak drug potroni material? Ali je to morda davno sporno?

MnenjeKot omenjate, obasno svojim poslovnim partnerjem

podarite blago iz vaega servisnega oddelka. Pri taki situ-aciji je treba preveriti posledice pri obraunu davka na dodano vrednost in davno priznavanje odhodkov, ki nas-tanejo zaradi porabe tega blaga.1. Po zakonodaji s podroja davka na dodano vrednost so darila obdavena z davkom na dodano vrednost, saj se brezplana odtujitev blaga obravnava kot promet, ki je po 7. lenu obdaven z ddV, e je bil pri nabavi delno ali v celoti odbit vstopni ddV. To pa ne velja v primeru manjih daril vrednosti do 20 in dajanja vzorcev pod pogoji iz 2. odstavka 7. lena ZddV-1.

enako bi bilo, e bi stranki namenili 100-odstotni popust. Pri tem upotevamo tudi sodbo Sodia eS Ku-wait Petrolium (C-48/97), v kateri sodie pojasnjuje, da se dobave blaga, pri katerih znaa popust 100 odstotkov cene, obravnavajo kot dobave brez plaila, ki so predmet obdavitve z ddV v skladu s 16. lenom direktive ddV. Ta doloba direktive ddV je povzeta v 7. lenu ZddV-1.

V vaem primeru bi lahko namesto daril strankam dodelili popuste po svojih pravilih za dodeljevanje popus-tov (razen izredno visokih, ki po vsebini predstavljajo darilo, npr. 99 odstotkov), saj je v tem primeru davna os-nova enaka prodajni ceni (zniani za popuste), razen e nastopijo primeri iz 36. a lena ZddV-1 (poslovanje med povezanimi osebami v doloenih primerih iz tega lena), kjer pa je davna osnova enaka trni vrednosti tega blaga.

V zvezi s tematiko dodeljevanja popustov priporoamo branje pojasnila davne uprave Prodajne akcije, popusti na podlagi kuponov in obraun ddV, pojasnilo t. 4230-965/2006, z dne 19. 3. 2007.2. Omenjate, da dajete darila v reklamne namene, v ok-viru obiajnih trgovinskih odnosov, in ne reprezentanne namene (jih ne dajete ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji kot znak zahvale za sodelovanje).

e dajete blago brezplano poslovnim partnerjem v reklamne namene, to po vsebini niso darila, ki bi bila za-jeta v 31. lenu ZddPO kot stroki reprezentance, ki so priznani le v viini 50 odstotkov. V tem delu je aktualno pojasnilo davne uprave davna obravnava daril z logo-tipom, ki jih zavezanci delijo na sejmih ali odprtjih, z dne 1. 4. 2008, kjer je povzeta tudi definicija reklamiranja, kot je bila opredeljena v stareji sodbi Vrhovnega sodia RS, opr. t. Ru 49/95, z dne 8. 3. 19961.

Za izdatke v reklamne namene je predvsem znailno, da nastanejo zato, ker elijo davni zavezanci z njimi pred-

vsem pospeiti prodajo ali opozoriti na doloene lastnosti, znailnosti, dogodek ali dejanja, povezane s poslovnimi dejavnostmi davnega zavezanca (jerman, Odar: Za-kon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, gV Zaloba, 2008, str. 292). Izdatki za reklamne namene pa so davno priznani, e so odhodki iz tega naslova potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdaveni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Ob morebit-nem inpekcijskem pregledu je tako treba dokazati, da ti odhodki nastajajo zaradi pridobivanja obdavenih pri-hodkov, kot je to doloeno v 29. lenu ZddPO-2.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, t. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(4)Davno priznavanje popravka vrednosti nalobe in odpisa nalobe

Imamo dve povezani drubi. Druba A normalno deluje, druba B je pa bila ve let v mirovanju in je bil prek nje speljan projekt zaradi marketinkih razlogov. Druba A je ves as financirala drubo B z dajanjem posojila. Obresti so bile pravilno obraunane. Pokazalo pa se je, da projekt ne bo zaivel, zato smo ga na drubi B ustavili. Ta je ust-varjala po letih dobiek in izgubo, vendar je ostala z nepokrito izgubo. Druba A ustvarja dobiek.Ker druba B nima likvidnih sredstev, smo se odloili, da bo prodala osnovna sredstva, ki jih je v tem asu naredila drubi A, za poplailo del poso-jila. Osnovna sredstva je ocenil pooblaeni sodni cenilec. Kljub temu je e vedno ostal del danega posojila na drubi A, druba B pa nima, in kot vse kae, ne bo imela likvidnih sredstev, saj jo je ves as financirala druba A.Zanima nas, kaj lahko naredimo s posojilom na drubi A, da bila davno priznana oslabitev ozi-roma odpis. Po 22. lenu DDPO se namre prevred-notenje finannih nalob davno ne prizna.

OPOMBA: 1 Iz sodbe Vrhovnega sodia Republike Slovenije, opr. t. Ru 49/95, z dne 8. 3. 1996, izhaja, da propagiranje reklamiranje v gospodarstvu oznauje vizualno, akustino, kombinirano ali kakrnokoli drugo organizirano irjenje in populariziranje proizvodov in storitev prek sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma porabnikov. S propagandnim sporoilom se v kakrnikoli obliki in na kakrenkoli nain izvabi pozornost, interes, vtis v spomin, elja in konno odloitev porabnika za nakup. Propagiranje v trnem gospodarstvu je nujna in neizogibna oblika dejavnosti gospodarskega subjekta, ki eli sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potronikom, saj se ti lahko odloijo zanje le, e so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stroki propagande odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdaveni po dolobah ZDDPO-2.

16)

MnenjeKot ste e sami omenili, prevrednotenje finannih

nalob zaradi oslabitve kratkoronih in dolgoronih finannih nalob oziroma finannih instrumentov po 22. lenu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni davno priznano (izjema pri prevrednotenjih po 3. odstavku 22. lena ZddPO-2). Zato bi vsaka oslabitev tega posojila pomenila, da bi bili odhodki iz naslova oslabitve tega posojila davno nepriznani.

Vendar se odhodki zaradi prevrednotenje kot posledi-ca oslabitve, ki se ne priznajo ob oslabitvi, in e oslabitev ni bila odpravljena (22/2 ZddPO-2), priznajo ob odtu-jitvi, zamenjavi ali drugani poravnavi oziroma odpravi finanne nalobe oziroma finannega intrumenta.

Pojem odprave finanne nalobe v ZddPO-2 ni pose-bej pojasnjen, zato menimo, da lahko za te namene upo-rabimo pojasnilo 2 k uvodu v SRS 2006 Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanja sredstev, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, t. 75/2006. Po tem pojasnilu se pri-poznanje sredstev odpravi na primer zaradi prodaje, za-menjave, podaritve ali odprave pripoznanja, ki je posledi-ca dokonnega odpisa (likvidacije) sredstev v poslovnih knjigah zaradi unienja, popisnega primanjkljaja, neupo-rabnosti, prenehanja uporabe ter obvladovanja sredstev in priakovanja gospodarskih koristi iz njih na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, steajnega ali likvida-cijskega postopka ali kakrnegakoli drugega razloga, zara-di katerega podjetje ne more ve obvladovati sredstev in priakovati gospodarskih koristi iz njih.

Tako bi bili odhodki zaradi odpisa posojila lahko davno priznani, e bi se v poslovnih knjigah to posojilo odpravilo na podlagi raunovodskih pravil, kar se lahko zgodi zaradi zakljuenega steajnega postopka, v katerem ni prilo do poplaila tega posojila. Tako bi lahko sproili steajni postopek, razen e proti temu nimate zadrkov. Iz pojasnila davne uprave Odpis finanne nalobe in davno priznavanje odhodka (posojilo povezani osebi), t. pojasnila 4200-1466/2011-2 01-640-02, z dne 4. 10. 2011, izhaja, da so ti odhodki praviloma davno priznani, kot to doloa 4. odstavek 22. lena ZddPO-2.

Odprava obveznosti se lahko izvede tudi na podlagi iz-jave o odpustu dolga upnika (po doloilih Obligacijskega zakonika), vendar uporabe te monosti ne svetujemo, saj velja odpust dolga za prikrito izplailo dobika, po 1. toki 1. odstavka 30. lena pa odhodki iz naslova dohodkov, ki so podobni dividendam, vkljuno s prikritim izplailom dobika, niso davno priznani.

Nekako najbolja monost se nam zdi ta, da bi prek drube B raje vzpostavili poslovanje (lahko prek podizvajal-cev, lahko tudi prek povezane osebe ob upotevanju doloil o poslovanju s povezanimi osebami) in zaeli ustvarjati dobiek, pri emer bi davno osnovo lahko zmanjevali na raun nepokrite davne izgube (pravila iz 36. lena ZddPO-2) ter z ustvarjenim denarnim tokom poravnali posojilo do povezane drube a. Zatem lahko drubo tudi likvidirate oziroma sproite njeno prenehanje, e bo tak interes drubenika (glej Zakon o gospodarskih drubah).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja:

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011. Slovenski raunovodski standardi, Ur. l. RS, t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010. Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1), Ur. l. RS, t. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065. Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, t. 83/2001. Spremembe: Ur. l. RS, t. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1.

(5)Atipini davni zavezanec prejme storitveiz tujine

Druba XY s sedeem v Republiki Sloveniji je zaela na novo opravljati registrirano dejavnost in je oproena obraunavanja DDV, saj ne priakuje, da bo v obdobju 12 mesecev dosegla oziroma pre-segla viino obdavljivega prometa 25.000 .1. Ta druba je naroila storitev razvoja proiz-voda za trie EU pri srbskem davnem zave-zancu Y. Ali se mora druba XY identificirati za namene DDV (pridobiti ID tevilko za DDV) v Sloveniji kot atipini davni zavezanec in narediti samoobdavitev, hkrati pa nima pravice do odbitka vstopnega DDV?2. Ta druba je naroila odkup premoenjskih pravic za DVD z doloeno dobo koristnosti in avdio-magnetni trak pri amerikem davnem za-vezancu Y. Ali se mora druba XY identificirati za namene DDV (pridobiti ID tevilko za DDV) v Sloveniji kot atipini davni zavezanec in narediti samoobdavitev, hkrati pa nima pravice do odbitka vstopnega DDV?

MnenjeKot omenjate, bo atipini davni zavezanec (davni

zavezanec po 1. odstavku 94. lena ZddV-1) prejel sto-ritve od drugega davnega zavezanca, in sicer v obeh pri-merih od davnega zavezanca, ki ima sede zunaj eU. Po pravilih za doloanje kraja opravljanja storitve se za oba primera teje, da je kraj opravljanja storitve kraj, kjer ima sede davni zavezanec, ki je prejemnik teh storitev (1. odstavek 25. lena ZddV-1). V 3. toki 1. odstavka 76. lena ZddV-1 je doloeno, da je planik ddV pri prejemu storitev iz 1. odstavka 25. lena ZddV-1 vsak davni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davni zavezanec, je pa identificirana za namene ddV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. lena tega zakona, e te storitve opravi davni zavezanec, ki nima sedea v Sloveniji.

atipini davni zavezanec je tako dolan obraunati ddV (narediti samoobdavitev) na dan, ko je storitev opravljena. Omenjeni davni zavezanec po 4. odstavku 94. lena ZddV-1 v povezavi z dolobami 63. lena ZddV-1 nima pravice do

(17

odbitka vstopnega ddV od teh dveh nabav. davni zave-zanec s posebno Id-tevilko, ki je identificiran za namene ddV samo zaradi prejema storitev, nima pravice do od-bitka vstopnega ddV, ker je ta nabava povezana z njego-vo oproeno dejavnostjo (je oproen obraunavanja ddV po 1. odstavku 94. lena ZddV-1), in ne z njegovo obdaveno dejavnostjo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, t. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(6)Nekurantne zaloge

V podjetju so pri inventurnem popisu ugotovili, da so zaloge nekaterih artiklov nekurantne. Nabave blaga so bile od leta 2003 do konca 2011. Slabitev zalog ni bila nikoli narejena, eprav bi morala biti v skladu z raunovodskimi standardi.Zanima nas, kakni kriteriji morajo biti, da je to narejeno skladno s standardi. Konkretno so zaloge zastarele zaradi razlinih razlogov, kot na primer: artikli so zastareli in trno nezanimivi, pokodovani; stranka je stornirala naroilo in blago je ostalo na zalogi; artikli so razstavni eksponati in jih kot takih ne moremo prodati po polni ceni; zaradi napanih tehninih podatkov, ki so nave-deni v katalogu, artikla nismo mogli prodati stran-ki, ki ga je naroila; opuen program artikli niso ve vkljueni v prodajne kataloge.Za take artikle nameravamo za 50 odstotkov zmanjati nabavno vrednost. Vsekakor bodo v pod-jetju (kot so e) e poskuali te zaloge prodati.Zanima nas, ali so slabitve zalog blaga davno priznan odhodek.

Mnenjeglede slabitev zalog Slovenski raunovodski standardi

doloajo, da se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti, ki je v vaem primeru nabavna vrednost, ali po isti iztrljivi vrednosti, in sicer po manji izmed njiju. Pri tem je ista iztrljiva vrednost ocenjena prodajna cena, ki naj bi jo dosegli v rednem poslovanju, zniana za ocenjene stroke v zvezi s prodajo (e na primer zaloge prodajate prek posrednikov, odtejete e posredniko provizijo).

Teko bi torej utemeljeno zagovarjali, da je treba kar za vse artikle, ki jih vodite v neki evidenci kot nekurante zaloge, zniati njihovo nabavno vrednost za 50 odstotkov. Pravilno bi bilo, da inventurna komisija v sodelovanju s prodajno slubo oceni, koliko bi bilo mogoe iztriti za to

pokodovano, zastarelo, neidoe blago in v tistih primerih blaga, kjer je ocenjena prodajna cena nija od vae nabavne vrednosti, knjiite oslabitev zaloge tako, da pripoznate prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z obratnimi sredstvi (v breme konta skupine 72) ter znianje zalog (v dobro konta skupine 66). Za delo v bodoe lahko pripravite tudi navodila za delo, da se komisijsko take slabitve delajo sproti za tiste primere, ko se blago pokoduje, razbije in podobno ali ko razstavne eksponate namenite za prodajo in se takemu blagu znia prodajna cena.

Utemeljene slabitve zalog, ki ste jih knjiili skladno s SRS 4, so davno priznani odhodki v obraunu davka od dohodkov pravnih oseb.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Slovenski raunovodski standardi, Ur. l. RS, t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, t. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, t. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

(7)Knjienje dokumentacije za gradnjo lastne nepreminine

Pripravljamo dokumentacijo za zidavo nepreminine. Doslej nam je uspelo urediti nart, komunalno takso in stroek dokumentacije za kandidiranje za sredstva EU. Zanima nas, ali so to stroki in ali to knjiimo na razred 4 ali ne. Katera dokumentacija se nanaa na zidavo nepreminine in kako knjiimo dogodke?

MnenjeSlovenski raunovodski standardi v toki 1.10 doloajo,

da nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroki, ki jih je mogoe pripisati neposredno njegovi uspo-sobitvi za nameravano uporabo. e ste torej plaali nart in komunalno takso za konkretno nepreminino, ki jo boste gradili, menimo, da jih je mogoe pripisati h kontu 027 nepreminine v pridobivanju. e gradite nepreminino za trg, bi te stroke izkazali v razredu 4 in prek konta skupine 49 prenesli na nedokonane storitve v okviru skupine 60.

Stroki dokumentacije za kandidiranje za eU sredstva niso potrebni in neposredno povezani z usposobitvijo os-novnega sredstva za njegovo uporabo, sredstvo za njego-vo nameravano uporabo bi bilo mogoe usposobiti tudi brez teh strokov. Menimo, da so povezani s financiran-jem vae investicije, zato se knjiijo med redne odhodke tekoega razdobja, enako kot drugi stroki uprave, pove-zani z odloitvami za nameravano investicijo in iskanjem virov za njeno financiranje, saj so po vsebini posredni stroki pridobivanja osnovnega sredstva.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v asu izdaje strokovnega mnenja: Slovenski raunovodski standardi, Ur. l. RS, t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

18)

Da ne pozabim:PRAVNE OSEBE:

10. jan. akontacija davka od dohodkov pravnih oseb(meseno, trimeseno)

15. jan. Intrastat poroiloOddaja popisa cigaret

18. jan. Zadnji rok za izplailo pla in prispevkov

20. jan.dURS - Rekapit. poroilo 12/2012 in ddV-O 12/2012ajPeS - vestranski pobot medsebojnih obveznostiBanka Slovenije - poroilo BST, KRd, dVP, SN-T

31. jan.

dURS - obraun in plailo ddV 12/2012 in ddV 10-12/2012Poroilo o dobavah (76.a len) 12/2012Banka Slovenije - SKV, BST KRd, SNObvestilo davnim zavezancem - prejemnikom dohodkovdURS dostava podatkov v zvezi s pridobitvijo in ods-vojitvijo kapitala in obvestilo davnim zavezancem

FIZINE OSEBE (s.p.):

10. jan. akontacija davka od dohodkov pravnih oseb(meseno, trimeseno)

15. jan.

Obraun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in samozaposleneNapoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoenja v najem (obani)Napoved viine dohodkov za 10-12/2012 ugotavl-janje davne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkovOddaja popisa cigaret

18. jan. Zadnji rok za izplailo pla in prispevkov

20. jan. Rekapitulacijsko poroilo 12/2012 in ddV-O 12/2012ajPeS - vestranski pobot medsebojnih obveznosti

31. jan.

dURS obraun in plailo ddV 12/2012 ali ddV 10-12/2012Poroilo o dobavah (76.a len) 12/2012Obvestilo davnim zavezancem prejemnikom dohodnineObraun pavalnega nadomestila ddV (obrazec ddV-OPN)

POZOR!Preverite ustreznost sprememb vaih odhodkov financiranja.

EURIBOR na dan21.11.2012na dan

19.12.2012

3-meseni 0,190 0,184

6-meseni 0,352 0,318

12-meseni 0,582 0,540

Vir: eURIBOR, The benchmark rate of the euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19.12.2012)

Variabilni del priznane obrestne mere

DEC. 2012 EUR USD JPY GBP CHF

Do vkljuno1 meseca

0,05500 % 0,21500 % 0,13371 % 0,49625 % 0,00500 %

Do vkljuno3 mesecev

0,12714 % 0,31050 % 0,18429 % 0,52188 % 0,03000 %

Do vkljuno6 mesecev

0,23357 % 0,52600 % 0,29857 % 0,67875 % 0,11200 %

12 mesecev 0,48286 % 0,86000 % 0,50871 % 1,03188 % 0,30840 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, t. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/ob-restne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (19.12.2012)

Plaila v gotovini

Najviji znesek plaila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizina oseba, ki opravlja dejavnost, plaati z gotovino po ZdavP-2*

420 EUR

Najviji dovoljeni znesek prejema go-tovinskega plaila za pravne in fizine osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPdFT**

15.000 EUR

* 36. l. Zakona o davnem postopku - ZDavP-2** 37. l. Zakona o prepreevanju pranja denarja infinanciranja terorizma - ZPPDFT

Viina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Obdobje od1.7. 2012 do 31.12. 2012

9 %

* Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti(Ur. l. RS, t. 1/12, 6.7.2012)

Vrsta izplaila za

DECEMBER 2012Za delavce po KP za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS, t. 73/2008 in 55/2010) Prejemki po Uredbi o davni obravnavi povrail strokov in drugih dohodkov iz

delovnega razmerja (Uradni list RS, t. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANAMED DELOM

e delavec dela vsaj tiri ure na dan 4,90 EUR. Prisotnost na delu tiri ure ali ve - do 6,12 EUR na dan; e je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali ve - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NADELO INZ DELA

Najmanj v viini 70% cene najcenejega javnega prevoza;e ni monosti uporabe javnega prevoza, v viini 0,18 EUR oz. v viini, ki jo doloa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivaliem, doloenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedea delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; e se iz utemeljenih r