drŽavni infrastrukturni projekti · ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav,...

STROKOVNI POSVET Z OKROGLO MIZO

Z B O R N I K

KONGRESNI CENTER BRDO 7. JUNIJ 2017

DRŽAVNI INFRASTRUKTURNI

PROJEKTI –

TEMELJ TRAJNEGA RAZVOJA SLOVENSKE GRADBENE STROKE

P O K R O V I T E L J

Organizatorji

DRUŠTVO ZA CESTE

DRC,

Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije

v sodelovanju z

• DCM, Društvom za ceste SV Slovenije

• Združenjem asfalterjev Slovenije

• Društvom za ceste JV Slovenije

• Društvom za ceste Ljubljana

• Društvom za ceste Primorske

DRUŠTVO ZA CESTE

PRIMORSKE

08.30–09.00 Registracija udeležencev

09.00–09.05 Uvodni nagovor organizatorjaZvone Britovšek, direktor DRC

09.05–09.15 Pozdravni nagovordr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo RS

09.15–09.35 Izvajanje investicij v glavne in regionalne ceste s čim večjo sprejemljivostjo v okolju in prostoruTomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste DRSI

09.35–09.55 Investicijski ciklus na področju javne železniške infrastrukturemag. Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za železnice DRSI

09.55–10.15 Načrtovan potek razvoja pomembnejših projektov do leta 2025Janez Kušnik, direktor projektov, DARS

10.15–10.40 Odmor za kavo

10.40–11.00 Predstavitev projekta izgradnje hidroelektrarn na srednji SaviSandi Ritlop, direktor HSE Invest

11.00–11.20 Predstavitev investicij za zmanjšanje poplavne ogroženostiTomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode

11.20–11.40 Investicije v državno infrastrukturodoc. dr. Peter Lipar – predsednik Programskega odbora DRC

11.40–13.00 Okrogla miza s predavatelji in vprašanji zainteresirane javnostimoderator: doc. dr. Peter Lipar, UL FGG, predstojnik PTI

13.00 Zaključno druženje udeležencev

Program

STROKOVNI POSVET Z OKROGLO MIZO

DRŽAVNI INFRASTRUKTURNI PROJEKTITEMELJ TRAJNEGA RAZVOJA SLOVENSKE GRADBENE STROKE

ZBORNIK [Državni infrastrukturni projekti – temelj trajnega razvoja slovenske gradbene stroke] [Državni infrastrukturni projekti – temelj trajnega razvoja slovenske gradbene stroke] ZBORNIK6 7

Izvajanje investicij v glavne in regionalne ceste s čim večjo sprejemljivostjo v okolju in prostoru

Tomaž Willenpart

Zakon o cestah splošne določbe


vrste del na javnih cestah

7. 6. 2017 investicije v ceste 2

Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15)

18. člen(investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivostceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture vobmočju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedboizboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.

(3) Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremenizmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter drugeinfrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudiizvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste.

Novogradnja se izvaja skladno s predpisi s področja graditve objektov.



število investicijskih projektov


Ob sprejetju proračuna za leti 2017 in2018 v decembra 2016, je Načrtrazvojnih programov (NRP, tretji deldržavnega proračuna) vključeval 680projektov s področja investicij v glavnein regionalne ceste.

Tekom letošnjega leta je bilo zaključenih27 investicijskih projektov tako, da sedajpotekajo aktivnosti na 653 projektih.

Projekti so razdeljeni na ukrepe.

Gradnja kolesarske poti v Dobrovniku




število investicijskih projektov po ukrepih


UKREP kratek opis ukrepa število projektov po ukrepih

BREZ Sanacije brežin 13KOLE Kolesarske povezave 15KRIŽ Križišča 70MODE Modernizacije cest 28NOVO Novogradnje cest 10OBJR Rekonstrukcije premostitvenih objektov 87OBJS Sanacije premostitvenih objektov 28OBND Nadomestne gradnje premostitvenih objektov 18OBJN Novogradnje premostitvenih objektov 2OBNO Obnova cest 25OBVO Obvoznice 21OKOL Varstvo okolja zaradi prometa 9PLAZ Sanacije plazov 25PREP Preplastitve vozišč 51PROP Sanacije propustov 4REKO Rekonstrukcije cest 74SKUP Skupinski investicijski projekti 12URED Ureditve cest skozi naselja 147ZIDS Sanacije podpornih in opornih konstrukcij 14SKUPAJ 653



večji objekti v gradnji


V sprejetem proračunu za leto 2017 je za investicije v glavne in regionalne ceste skupaj 88.416.287 EUR in v letu 2018 skupaj 107.252.760 EUR.

V letošnjem letu (do danes) potekajo gradnje oziroma rekonstrukcije na 86 gradbiščih.

Med večjimi so:

• Rekonstrukcija starega mostu čez reko Dravo (PT 0027) v km 0,113 in mostu čez Studenčnico (PT 0026) v km 0,561 na R3-710/0247 na Ptuju,

• Rekonstrukcija mostu čez reko Dravo (MB 0242) v km 1,800 in rekonstrukcija železniškega podvoza (MB 0243) v km 2,020 v Vuhredu na R3-704/1353,

• Preložitev G2-104/1136 Kranj – Sp. Brnik v območju letališča Brnik (Aerodrom Ljubljana),• Obvoznica Krško - izgradnja mostu čez reko Savo pri Žadovinku in priključne ceste,• Rekonstrukcija glavne ceste G2-102/1037 Dolenja Trebuša – Želin, II. odsek od km 3,580 do 7,100,• Novogradnja obvoznice Murska Sobota,• Preložitev R1-219/1236 Slovenska Bistrica - Poljčane in ureditev izvennivojskega križanja z železniško

progo št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v Spodnji Brežnici pri Poljčanah od km 6,345 do km 7,455



javna naročila in realizacija


V letošnjem letu načrtujemo skupaj 243 javnih razpisov s področjagradenj in projektiranja v skupni ocenjeni vrednosti 214.896.480 EUR.

Do danes je pripravljenih oziroma zaključenih 94 razpisnihdokumentacij v skupni vrednosti 93.046.225 EUR.

Pri razumevanju obeh vrednosti je potrebno upoštevati razliko medocenjeno vrednostjo in dejansko oziroma ponudbeno vrednostjo. Ševedno beležimo primere, ko je dejanska oziroma ponudbena vrednosttudi za več kot 50 % nižja od ocenjene.

Se je pa trend (nenormalno) nizkih ponudb pričel ustavljati. Tako, kotje bilo na začetku gospodarske krize, ko so krizo prva občutilaprojektantska podjetja se sedaj trend nizkih cen pri projektantihnehuje. Cene so v posameznih primerih že pričele rasti in sepribližujejo ocenjenim vrednostim. Verjetno bodo temu trendu protikoncu leta sledili tudi izvajalci gradbenih del.

Ocenjujemo, da bi morale za normalno funkcioniranje gradbeništvaponudbene cene od sedanjih narasti za približno 15 do 20 % .



začetek gradnje večjih objektov v letu 2017


Načrtujemo začetek gradbenih del na naslednjih večjih projektih:

• SRC – severna razbremenilna cesta Bled• Rekonstrukcija regionalne ceste Podrošt

– Sorica• Rekonstrukcija mostu preko reke Save v

Kranju• Rekonstrukcija delavskega mostu v

Kranju• Modernizacija ceste Sevnica - Planina• Rekostrukcija R2 425/1265 Mežica Črna

od km 5,050 do km 10,900• Gradnja brvi za kolesarje preko reke

Savinje pri Tremerjih Gradnja mostu v črnem potoku pri Sevnici



Izvajanje investicij v glavne in regionalne ceste s čim večjo sprejemljivostjo v okolju in prostoruprojektiranje v letu 2017


Za projektiranje je v letošnjem letupredvidena izvedba javnih razpisov zaveč projektnih dokumentacij. Večjemed njimi so:

• PGD/PZI za novogradnjo Zidani most - Hrastnik

• IDP za zahodno obvoznico Maribor• IDP za novogradnja Krško –

Brežice• PGD/PZI za most preko Save v

Brežicah• PGD/PZI za obvoznico Ivančna

Gorica• IDP za kolesarske povezave za 10

sklopov

Do danes je bilo v letu 2017objavljenih 34 večjih javnih naročil zapodročje projektiranja v skupnivrednosti 8,9 mio EUR.

Kako bo izgledal Zidani most na sotočju Save in Savinje v letu 2020



premostitveni objekti


Na omrežju glavnih in regionalnih cest v Republiki Sloveniji je zgrajenih 1398 premostitvenih objektovkaterih svetla razpetina 5 m in več.

V slabem ali zelo slabem stanju je 382 premostitvenih objektov.

Od leta 2014 do danes je bila zaradi kritičnega stanja uvedena omejitev prometa na 35 mostovih. Na vseh35 mostovih se izvajajo aktivnosti za odpravo slabega stanja tako, da bo to odpravljeno na vseh 35objektov najkasneje v letu 2018.

Najbolj kritični objekti so bili sanirani v letih 2015 in 2016. (Prestranek, Socka, Medno, Mlinski potok delno)Trenutno poteka rekonstrukcija 11 premostitvenih objektov.

V letošnjem letu je bilo do danes objavljeno oziroma zaključeno 21 javnih razpisov s področjapremostitvenih objektov, do konca leta pa načrtujemo objavo nadaljnjih 26 javnih razpisov s področjamostov.

Za ohranitev stanja (gledano statistično) bi morali letno rekonstruirati vsaj 22 premostitvenih objektov,seveda pa je potrebno nadoknaditi zamujeno v letih krize.

Glede na zagotovljena sredstva ni predvidenih novih omejitev nosilnosti objektov.



predlog državnih kolesarskih povezav


kolesarska povezava število dolžina v km

Daljinske kolesarske povezave

13 1.117

Glavne kolesarske povezave

20 841

Regionalne kolesarske povezave

27 902



zgrajene oziroma urejene kolesarske površine


potek povezave dolžina vkm

Šentilj - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Divača - Koper 37,6Rateče - Kranjska Gora - Jesenice - Bled - Kranj - Ljubljana - Novo Mesto - Brežice - Obrežje 30,0Vič - Dravograd - Radlje ob Dravi - Maribor 15,8Maribor - Gornja Radgona - Murska Sobota - Dolga vas 43,5Maribor - Ptuj - Poljčane - Podčetrtek - Brežice 24,0Škofije - Koper - Izola - Portorož - Sečovlje 33,3Dravograd - Ravne na Koroškem - Slovenj Gradec - Velenje – Šempeter 16,8Predel - Bovec - Kobarid - Tolmin - Most na Soči - Nova Gorica 10,4Gornja Radgona - Gederovci - Radenci - Križevci - Ljutomer - Stročja vas - Črešnovci -Lendava – Pince

13,0

Dobrovnik – Hotiza 1,9




zgrajene oziroma urejene kolesarske površine


potek povezave dolžina vkm

Dobrovnik – Hotiza 1,9Gornja Radgona - Gederovci - Radenci - Križevci - Ljutomer - Stročja vas - Črešnovci -Lendava – Pince

2,0

Stročja vas - Ormož 1,1Hodoš - Gornji Petrovci - Murska Sobota 1,6Celje - Šmarje pri Jelšah - Mestinje; Podplat - Rogaška Slatina - Rogatec – Dobovec 2,8Celje - Rimske Toplice - Zidani Most - Sevnica - Krško – Brežice 4,2Lesce - Bled - Bohinjska Bistrica - Podbrdo - Bača pri Modreju 2,4Križevci - Beltinci – Dobrovnik 7,3Murska Sobota - Dobrovnik - Dolga vas - Lendava – Petišovci 12,0Litija - Bogenšperk - Ivančna Gorica - Krka 1,3

SKUPAJ 261,1



sredstva namenjena kolesarskemu omrežju v letu 2017 in 2018


naziv investicijskega projekta 2017 2018Termalna pot (Radgona-Murska-Lendava-Lenti) 190.000 220.000Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli 400.000 500.000KOLE Jesenice - Lesce - Bled 100.000 300.000Kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Logatec 500.000 1.000.000Ureditev DKP v Savinjski regiji 230.000 660.000Celje - Laško 300.000 1.200.000Daljinska kolesarska povezava Trbonje - Maribor 380.000 330.000KD DRAVOGRAD-TRBONJE-Radeljski prelaz 40.000 500.000Kolesarska povezava Ptuj - Malečnik 80.000 200.000Idrija - Mokraška vas 80.000 200.000Miren - Vrtojba - Kanal 0 0Kočevska kolesarska povezava 100.000 330.000Sava Krka BIKE 100.000 200.000Želodnik - Prevoje 70.000 0Kolesarska povezava Most na Soči-Tolmin 300.000 0Daljinska kolesarska povezava v Trebnjem(H1) 110.000 200.000

SKUPAJ 2.980.000 5.840.000



sredstva za okoljske projekte v letu 2017 in 2018


SIF_PROJ UKREP Naziv 2017 201811-0017 OKOL Sanacije zaradi hrupa 800.000 013-0059 OKOL Odvodnjavanje padavinskih voda 0 132.00014-0017 OKOL Ukrepi zaradi prekomerne obremenitve okolja 150.000 165.00016-0013 OKOL Monitoringi 500.000 400.00017-0029 OKOL Ukrepi za zaščito dvoživk 0 017-0030 OKOL Sanacije zaradi hrupa 0 017-0075 OKOL Ukrepi za zaščito dvoživk 2017-2018 215.844 310.12917-0079 OKOL Sanacije zaradi hrupa 2017-2018 800.000 2.000.00099-9008 OKOL Ukrepi za zaščito biosfere 0 0

SKUPAJ 2.465.844 3.007.129



stroški varovanja pred hrupom


Izvedba monitoringa in izvajanje ukrepovzaščite pred hrupom je povezano z velikimistroški. Monitoring za ceste z nad 3 milijoniletnega pretoka vozil, ki je bil izdelan zaprometne obremenitve iz leta 2011, jeobravnaval 637 km cest, njegova vrednost jeznašala 453.000 EUR ali okoli 711 EUR/km,njegova izdelava je trajala 1 leto.

Glede na podatke iz 2011 je državnih cest vupravljanju Direkcija RS za infrastrukturo (G-glavne in R-regionalne ceste) z nad 1 milijonomletnega pretoka vozil skupno okoli 2.200 km,cest do 1 milijona letnega pretoka vozil padodatno še okoli 3.700 km. V teh številkah nizajetih okoli 650 km AC, s katerimi upravljaDružba za avtoceste RS d.d..

Stroške za zaščito preobremenjenih objektovzgolj ob G+R cestah z nad 3 milijoni letnegapretoka vozil ocenjujemo na cca. 45.300.000milijonov EUR. Ocenjujemo, da bi stroški zaizvedbo ukrepov ob G+R cestah z nad 1milijonom letnega pretoka vozil dosegli okoli170 milijonov EUR.

Gradnja ankaranske ceste v Kopru



Izvajanje investicij v glavne in regionalne ceste s čim večjo sprejemljivostjo v okolju in prostoruokolje in varstvo narave

7. 6. 2017 investicije v ceste

S področja okolja je v letošnjem letu predvidenih 25 različnihrazpisov, največji je vsekakor:

Izvedba obratovalnega monitoringa obremenitev s hrupom zaomrežje pomembnih cest z več kot milijon prevozov vozilletno

Izvedeni so projekti protihrupne zaščite:•Izvedba pasivne protihrupne zaščite G2-104/1139 Mengeš –Trzin•Izvedba pasivne in aktivne protihrupne zaščite v naselju Lipce na R3 634/1104 Javornik - Gorje

Zaradi zahtev soglasodajalcev je bilo v letošnjem letu razpisanih in je v izvedbi 17 monitoringov s področja hrupa na že zgrajenih prometnicah.

Gradnja obvoznice Stockholma


Izvajanje investicij v glavne in regionalne ceste s čim večjo sprejemljivostjo v okolju in prostorudogovori in sodelovanje


Glede na to da ceste potekajo skozi naselja in vplivajo na različne akterje v prostoru je bilo v letu 2017 do danes podpisanih:

• 4 dogovori• 4 protokoli• 32 sofinancerskih sporazumov

Gradnja viadukta pri KobariduMost čez Koritnico v Klužah



premostitveni objekti


V novembru 2016 je bila sprejeta

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU RAZVOJA PROMETA V REPUBLIKI

SLOVENIJI ZA OBDOBJE DO LETA 2030

ki med drugim

predvideva izdelavo šestletni drsnega plana, kibo terminsko in vsebinsko opredeljevalinvesticije v glavne ter regionalne ceste. Rok zaizdelavo je poleti 2017.

obvoznica Sel pri Osilnici



problematika izvedbe


Da pa niso razlog za hitrejšo dinamiko gradnje glavnih in regionalnih cest le finance pa poskrbimo tudisami:

Javno naročniška zakonodaja naročnikom ne omogoča kreativnosti in sprejemanje strokovno tehničnihodločitev, zato je naročnik v celoti prepuščen iznajdljivosti ponudnikov v vseh fazah javnega naročila.

Pridobivanje zemljišč vedno bolj prehaja v slepo ulico.

Soglasodajalci v maniri dobrega gospodarja pogojujejo izdajo soglasij z nerealnimi, včasih celonezakonitimi zahtevami, vsekakor pa z zahtevami, ki z investicijo nimajo nič skupnega.

Pogrešamo proaktivno ravnanje vseh deležnikov v prostoru s ciljem izvedbe investicij.

Nerazumevanje prostorskega načrtovanja, kjer posamezni nosilci urejanja prostora zahtevajo izdelavostrokovnih podlag na nivoju študija variant v natančnosti idejnega projekta, ki se izdeluje na nivoju DPN -državni prostorski načrt.

Nelogične zakonske določila v zakonodaji, konkretno v Zakonu o ohranjanju narave (105. člen) in Zakonu ovodah (153. člen), ki časovno pogojuje začetek del brez možnosti podaljšanja soglasij.


Vlaganja v železniško infrastrukturo od 2008-2016 v mio EUR (stalne cene junij 2016)

Leto Investicije in investicijsko vzdrževanje železnic (DRSI) Od tega EU sredstev

2008 150,7 15,82009 109,4 13,82010 140,4 13,82011 110,2 16,42012 74,6 18,22013 141,8 56,82014 270,5 126,82015 370,5 198,02016 77,5 3,8

Omrežje javne železniške infrastrukture obsega 1.200 km železniških prog s pripadajočimi objekti.

V letih ob 2008 do 2016 je bilo za investicije in investicijsko vzdrževanje te infrastrukture namenjenih 1,4 milijarde evrov, od tega je bilo 463,4 milijona evrov sredstev pridobljenih iz EU.

VLAGANJA V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO OD 2008 DO 2016

INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2007 - 2014

Investicijski ciklus na področju javne železniške infrastrukture

mag. Dejan Jurkovič


Glede na sprejet proračun za leti 2017 in 2018 je za investicije in investicijsko vzdrževanje železniške infrastrukture namenjenih 357,7 milijona evrov, od tega bo predvidoma 125,8 milijona evrov EU sredstev, kar pa ne zajema finančnih sredstev za izgradnjo drugega tira Divača-Koper, saj le-ta ne bo financiran iz proračunskih postavk Direkcije RS za infrastrukturo.

V pripravi je tudi 6 letni operativni načrt vlaganj, v katerem bodo določene prioritete izvedbe na infrastrukturi, obenem pa sledi ukrepom oz. projektom, ki so predvideni v Nacionalnem programu.

V okviru finančne perspektive 2014 -2020 je sicer predvidena vrsta nadgradenj koridorskih prog. S tem bodo največja vlaganja v glavne proge zaključene, sledila bo obnova in nadgradnja regionalnih prog. Načrt vlaganj je zastavljen tako, da vzdržuje kontinuran obseg gradbenih del na področju prometne infrastrukture.

Po večih letih vlaganj v cestno infrastrukturo, se je pokazala velika potreba po posodobitvi železniškega prometnega omrežja.Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, sprejeta julija 2015, tako predvideva skupaj 29 ukrepov za železniško omrežje, od tega 11 ukrepov na elementih omrežja, 4 ukrepe na omrežju in 14 organizacijskih ukrepov.

Skladno z ukrepi predvidenimi v Strategiji podaja Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v RS, sprejeta novembra 2016, predvideva naslednja vlaganja na področju železniškega prometa:

Železniški promet(v mio EUR)

Sprejet proračun 2017

Sprejet proračun 2018 2019 2020 2021 2022 Skupaj

2016-2022Skupaj

2023-2030

Investicije in investicijsko vzdrževanje železnic (DRSI)Od tega EU

155,0045,80

202,7080,00

279,54 208,13 149,45 127,10 1.325,64 828,96

NAČRTI – ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2014 - 2020

SANACIJA OZKEGA GRLA NA OBMOČJU BIVJA NA ŽELEZNIŠKI PROGI DIVAČA–KOPER (IZVEČNI TIR)

Gradnja 1,2 km novega tira in obnova obstoječega tira Izvedba mostu čez Rižano Deviacije lokalnih cest Postavitev protihrupnih ograj Povečanje moči elektro napajanja z dodatno PENP v

Hrastovljah

Povečana prepustna zmogljivost z 82 na 85 vlakov/dan Povečana prevozna zmogljivost s 14,3 mio na 15,2 mio

neto ton/letno

FINANCIRANJEOcenjena vrednost projekta po IP je 25,5 mio EUR. Sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 14,18 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETAJulij 2016 - konec leta 2019

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZIDANI MOST – CELJE

Nadgradnje treh odsekov železniške proge (Zidani Most–Rimske Toplice, Rimske Toplice–Laško in Laško–Celje)

Nadgradnje treh železniških postaj (Celje potniška in tovorna, Laško in Rimske Toplice)

Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih dostopov za potnike na peron

Gradnja novega cestnega mostu čez Savinjo Ukinitev nivojskih prehodov ter gradnja 2 podvozov ter

povezovalnih cesta Postavitev cca. 3,5 km novih protihrupnih ograj Nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 328 na 354 vlakov/dan, Povečanje prevozne zmogljivosti proge iz 20,56 na 24,41 neto

ton/leto

FINANCIRANJEOcenjena vrednost projekta je 282,4 mio EUR. Sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 90,6 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETAOktober 2016 - konec leta 2020


NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE POLJČANE-SLOVENSKA BISTRICA

FINANCIRANJEOcenjena vrednost projekta vključno z že izvedenimi deli je 51,8 mio EUR. Sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 11,93 mio EUR.

Nadgradnja odseka Poljčane - Slovenska Bistrica v dolžini 3,19 km Nadgradnja železniških postaj Poljčane in Slovenska Bistrica Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih dostopov za

potnike na peron Ukinitev nivojskega prehoda na postaji Poljčane in gradnja novega

podvoza Ukinitev dveh nivojskih prehodov na odseku Slovenska Bistrica-

Pragersko ter gradnja novega nadvoza

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 165 na 169 vlakov/dan, Povečanje prevozne zmogljivosti proge na 11,95 neto ton/leto

TRAJANJE PROJKETASredina leta 2017 - konec leta 2019

GRADNJA ETCS SISTEMA

ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov

Vgradnja ETCS sistema nivoja 1 na odsekih železniških prog:- d.m.-Dobova-Zidani Most- Pragersko-Maribor- Maribor-Šentilj-d.m.

• Poenotenost evropskega železniškega sistema ter interoperabilnoodvijanje železniškega prometa na teh odsekih železniških prog in s tem povečanje konkurenčnosti železniškega prometa.

FINANCIRANJEOcenjena vrednost projekta po IP je 18,6 mio EUR. Sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 6,37 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETADruga polovica 2017 - konec leta 2023

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR-ŠENTILJ

• Nadgradnja obstoječega tira na odsekih Maribor–Počehova,Pesnica–Šentilj in Šentilj–državna meja

• Nadgradnja železniških postaj Maribor, Pesnica, Šentilj• Nadgradnja oz. rekonstrukcijo vozne mreže• Nadgradnja SV naprav na obstoječi progi – vgradnja APB• Ureditev križanj cest z železnico• Rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj• Nadgradnja postajališča Cirknica• Ureditev ustrezne protihrupne zaščite ob obstoječem tiru• Gradnja nove trase za bodočo dvotirnost na odseku Počehova–Pesnica:

- gradnjo novega predora Pekel- gradnjo novega viadukta Pesnica

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 63 na 84 vlakov/dan, Povečanje prevozne zmogljivosti proge 7,1 na 8,89 neto ton/leto

FINANCIRANJEOcenjena vrednost projekta je 242,33 mio EUR. Predvideno je sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETAObstoječa trasa: začetek leta 2018 - konec leta 2019Novo trasa (predor Pekel, nadvoz Pesnica): zaključeno do konca leta 2021

NADGRADNJA VOZLIŠČA PRAGERSKO

Nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko Nadgradnja tirov in tirnih naprav, signalno varnostnih in

telekomunikacijskih naprav (SVTK) in vozne mreže Gradnja dveh peronov Ureditev dostopa potnikov na perone Gradnja cestnega podvoza skozi Pragersko Ureditev protihrupnih ograj

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Izboljšanje tehničnih in tehnoloških parametrov postaje in vozlišča Zagotovitev ustreznega priključevanja na modernizirano železniško

progo Pragersko-Ormož-Hodoš

FINANCIRANJEOcenjena vrednost investicije je 79,71 mio EUR, predvideno je sofinanciranje z evropskimi sredstvi iz sklada ESRR - Evropski sklad za regionalni razvoj v višini 40,08 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETANovember 2017 - konec leta 2019


DALJINSKO VODENJE PROMETA Vzpostavitev daljinskega vodenja prometa na odsekih prog Zidani Most-Ljubljana in

Zidani Most-Šentilj Posodobitev centrov vodenja prometa Maribor, Postojna in Ljubljana Na odseku Zidani Most-Ljubljana je predvidena obnova SV naprav na relaciji Zidani

Most-Laze ter posodobitev zavarovanja nivojskih prehodov Gradnja izvennivojskih dostopov na perone

Izvedba projekta je predvidena v letih 2018 do 2023. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 118,7 mio EUR, za izvedbo del na odseku Zidani Most-Ljubljana pa je bila oddana vloga za pridobitev EU sredstev v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 35,65 mio EUR.

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA-DIVAČA Vzpostavitev normalnega tehničnega stanja in odprava ozkega grla Povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa Zagotovitev interoperabilnosti in dvig kategorije na D4 Povečanje zmogljivosti proge in progovne hitrosti Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo Odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje

Izvedba projekta je predvidena v letih 2018 do 2023. Za izvedbo del v okviru 1. faze (Ljubljana-Borovnica), z ocenjeno vrednostjo 88,82 mio EUR z DDV, je bila oddana vloga za pridobitev EU sredstev v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 58,17 mio EUR.

VARNOSTNO - TEHNIČNA NADGRADNJA ŽELEZNIŠKEGA PREDORA KARAVANKE

FINANCIRANJEProjekt je financiran s strani obeh držav, Avstrije in Slovenije. Ocenjena vrednost deleža RS znaša po DIIP-u 64,7 mio EUR z DDV. Za pripravo dokumentacije, katere ocenjena vrednost je 2,73 mio EUR brez DDV, je bila oddana vloga za sofinanciranje z EU sredstvi v okviru IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 1,36 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETA2019 - 2021

Odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru Izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije predorske cevi Izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini predora Ureditev vozne mreže in SV naprav Ureditev sodobnih TK sistemov med centri vodenja železniškega

prometa v predoru na slovenski in avstrijski strani ter železniškimi vozili

Izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti železniškega prometa s področja požarne varnosti v predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč.

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Izboljšati varnostno - tehnične pogoje v predoru Karavanke Zagotovitev pogojev za doseganje hitrosti vsaj 100 km/h

ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA-KRANJ-JESENICE-D.M.

IZVEDBA UKREPOV NA ŽELEZNIŠKI PROGI LJUBLJANA–JESENICE–D.M.

Izvedena bo obnova oz. nadgradnja odsekov obstoječe proge med železniškima postajama Ljubljana in Jesenice ter obnova oz. nadgradnja glavnih prevoznih tirov na postajah

Izvedba del na odprti progi je predvidena v času zapore tekom nadgradnje železniškega predora Karavanke predvidoma v letu 2020.

NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA–KRANJ–JESENICE

Poteka faza umeščanja nove železniške proge v prostor na trasi ob obstoječem tiru železniške proge Ljubljana-Kranj-Jesenice.

MODERNIZACIJA KOČEVSKE PROGE

ŽE MODERNIZIRANO:- Grosuplje-Ortnek (1. faza) v letih 2008 – 2011, nadgradnja 26,8 km proge,

vrednost del: 41,9 mio EUR.- Ortnek-Ribnica (2. faza, 1. etapa) v letih 2012 – 2013, nadgradnja 9,2 km

proge, vrednost del: 18,32 mio EUR.

DOKONČANJE DEL V OKVIRU 2. FAZE, 2. ETAPE:- nadgradnja železniške proge na odseku Ribica-Kočevje v dolžini 12,12 km

in zagotovitev kategorije proge D4,- obnova železniške postaje Kočevje, izvedbo del na postaji Ribnica, Ortnek,

Dobrepolje ter ureditev postajališč Čušperk, Spodnja Slivnica, Stara Cerkev,- gradbeno ureditev nivojskih prehodov (ukinjenih bo 50 nivojskih prehodov

ter urejenih 29 križanj cest z železnico).

Zaključku druge faze bo sledila 3. FAZA, ki obsega zamenjavo in posodobitev SV in TK naprav na celotni progi, s čimer se omogoči uvedba rednega potniškega prometa do Kočevja predvidoma v letu 2018.

FINANCIRANJEZa izvedbo gradbenih del v okviru 2. faze 2. etape je podpisana pogodba v vrednosti 14.851.885,54 EUR z DDV, ocenjena vrednost 3. faze je 19 mio EUR.

TRAJANJE PROJKETAOktober 2016 - konec leta 2018


DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER

Gradnja nove 27,1 km dolge enotirne proge Nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os) Najvišja hitrost do 160 km/h Največji vzdolžni naklon 17% 8 predorov v skupni dolžini 20,5 km Sistem upravljanja prometa: ERTMS (GSM-R/ETCS nivo 2)

V februarju 2017 sta bili oddani vlogi za sofinanciranje z EU sredstvi iz IPE kohezijske ovojnice v vrednosti 33,4 mio EUR in iz ostankov kohezijskih ovojnic ostalih držav v vrednosti 35 mio EUR.

V aprilu 2017 je bila podpisana pogodba za projektiranje dostopnih cest. Pričetek del na terenu je predviden v zadnjem četrtini letošnjega leta.

Načrtovan potek razvoja pomembnejših projektov do leta 2025

Janez Kušnikdirektor projektov, Investicije, Dars d.d.

Načrtovan potek razvoja pomembnejših projektov do leta 2025Janez Kušnikdirektor projektov, Investicije, Dars d.d.


Avtocesta Draženci – MMP Gruškovje

• Dolžina AC odseka znaša cca. 13 km, gradi se v območju obstoječe trase glavne ceste, ki se v celoti ukine.

• Gradnja poteka v dveh etapah, pričetek avgusta 2015 dokončanje prve etape 2017, druge etape konec leta 2018.

• Vrednost projekta (invest. program)194,5 mio € brez DDV, brez financiranja.

• Vrednost vseh podpisanih pogodb, ki se trenutno izvajajo, je 144,8 mio €brez DDV.

Obravnavani pomembnejši projekti:

• Projekti v gradnji.• Projekti v fazi izdelave projektne dokumentacije PGD/PZI.• Večja investicijska obnovitvena dela na AC omrežju.• Projekti, za katere pripravljamo strokovne podlage v fazi DPN.

Podlaga:

• Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030.

• Osnutek 6 letnega operativnega načrta upravljalca DARS (v usklajevanju z MZI).

• Letni poslovni načrt družbe DARS d.d..

2 Izgradnja druge cevi predora Karavanke in sanacija obstoječe cevi

• Junija 2015 sprejet DPN za izgradnjo 2. cevi predora.• Izdelava PGD/PZI v teku, zaključeno junij 2017.• Vzporedno poteka tudi izdelava PZI sanacije obstoječe cevi.• Vse faze projekta so koordinirane in usklajevane z ASFINAG (usklajevanja

potekajo preko Gradbenega in Tehničnega odbora, ustanovljenega s strani Meddržavne komisije).

• Pričetek gradnje predviden v prvi polovici 2018.• Investicijska vrednost 145 mio € brez DDV (samo 2. cev z manjkajočim delom

AC navezave, vir: INV-P).

4

Izgradnja druge cevi predora Karavanke in sanacija obstoječe cevi

Dolžina predora:• Skupaj 7.948 m.• SLO stran 3.546 m.• Predhodno izvedene obsežne GGR.• Trajanje gradnje ocenjeno na 4 do 4,5 leta (osnova PGD).• Izkop po novi avstrijski metodi z ločenim izkopom kalote in stopnice in

talnega oboka, količina izkopov 400.000 m3.• Po izgradnji 2. cevi predora se promet preusmeri v novo zgrajeno cev

(dvosmerno) → sanacija 1. cevi predora.

5


Preureditev in odstranitev cestninskih postaj po vzpostavitvi ECS

• Pričetek preureditev mogoč po zagonu ECS.• Potrebno preurediti/odstraniti 14 čelnih ter 19 stranskih CP.• Območje sedanjih CP dobi nov namen (izvajanje cestninskega nadzora,

dodatne manipulativne površine, izločanje tovornega prometa v izrednih razmerah, ohranitev določenih upravnih objektov CP za centre cestninskega nadzora).

• Izdelava projektne dokumentacije v zaključni fazi.• Izvedba v 2018-2020, vrednost 45 mio € brez DDV.

7

Elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku - ECS v PPT

• Zamenjava dotrajanega sistema cestninjenja za vozila nad 3,5 ton z ECS v PPT.

• Načela zaračunavanja cestnine: po prevoženi razdalji.• Cestninjenje brez ustavljanja/zniževanja hitrosti.• Sistem zbiranja cestninskih podatkov: 126 portalov; obvezne mikrovalovne

naprave v vozilih; 15 nadzornih portalov.

• Vzpostavitev sistema -> 12 mesecev. Predviden zaključek september 2017. Po poskusnem obratovanju produkcijski zagon (2018).

• Vrednost pogodbenih del ECS: vzpostavitev 46,80 mio € brez DDV, 10 letno vzdrževanje 42,3 mio € brez DDV.• 10 letno vzdrževanje in delovanje 42,30 mio € brez DDV

6 3. razvojna os - sever, odsek od priključkaŠentrupert do priključka Velenje jug

• HC v dolžini cca. 14 km.

• Sprejeta Uredba o DPN v 2017.

• V izdelavi je poročilo o vplivih na okolje. Pridobitev OVS predvidena v prvi polovici leta 2018.

• V teku priprava projektnih nalog za izvedbo razpisa za izdelavo PGD/PZI.

• Priprave na aktivnosti geodetov, cenilcev in odkupovalcev.

• Investicijska vrednost : 309,00 mio € brez DDV (Investicijska zasnova, 2016).

8

3. razvojna os - sever, odsek od priključkaŠentrupert do priključka Velenje jug

• 4 priključki;• 3 predori (najdaljša cev 685 m);• 3 galerije in 1 pokriti vkop;• 10 viaduktov;• 3 mostovi , 7 nadvozov, 10 podvozov;• regulacije vodotokov;• križanja, prestavitve in zaščita gospodarske

javne infrastrukture.

Tehnične značilnosti:

9


3. razvojna os - sever, odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug

• 5 priključkov;• obojestransko počivališče Podgorje;• 3 predori (najdaljša cev 1.200 m);• 16 viaduktov;• 7 mostov, 4 nadvozi, 5 podvozov;• regulacije vodotokov;• križanja, prestavitve in zaščita gospodarske javne

infrastrukture.• Zahtevna gradnja, pod nivojem jezera, zahtevni

geološko-geomehanski pogoji, veliko število premostitvenih objektov.

Tehnične značilnosti:

11

3. razvojna os - sever, odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug

• HC v dolžini cca. 17,5 km.

• Sprejeta Uredba o DPN 2013.

• Pridobljeno okoljevarstveno soglasje.

• V teku priprava projektnih nalog za izvedbo razpisa za izdelavo PGD/PZI.

• Investicijska vrednost: 417,31 mio €brez DDV (osnova Idejni projekt).

10 3. razvojna os - jug, od AC A2 pri Novem mestu do priključka Maline

• Prometnica zasnovana kot HC.• Gradnja je predvidena v dveh

delih:• prvi del v dolžini 5,5 km od

priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu do priključka Osredek (Revoz);• Ocena investicije: 88 mio € (faza

DPN) .

• drugi del v dolžini 12,4 km od priključka Osredek (Revoz) do Malin;• Ocena investicije: 299 mio €

(faza DPN).

12

3. razvojna os - jug, od AC A2 pri Novem mestu do priključka Osredek

Prvi del (etapa 1,2) predvideno:

• 4 cestni priključki:• 3 mostovi (dolžin 298 m, 178 m

in 111 m);• 1 viadukt (dolžine 121 m); • 5 nadvozov;• 7 podvozov;• 2 podhoda.

• Izdelava PGD/PZI v teku.• Pridobitev GD predvidena v 2018.

13


Razširitev AC odseka Koseze - Kozarje v 6-pasovnico

Osnovni cilj razširitve AC odsek Koseze – Kozarje v skupni dolžini 2,6 km je razbremenitev prometno najbolj obremenjenega odseka AC v RS in s tem zagotoviti višji nivo uslug ter večjo prometno varnost.

PLDP preko 70.000 vozil. 2017 pričetek izdelave projektne dokumentacije PGD/PZI, ki bo predvidoma

končana tekom leta 2018, sledi pridobivanje nepremičnin, pridobitev gradbenega dovoljenja, razpis za gradnjo predviden 2019/2020.

Investicijska vrednost: 31,28 mio EUR brez DDV (vir: PIZ, julij 2010).

15

3. razvojna os - jug, od priključka Osredek do priključka Maline

Drugi del (etapa 3,4) predvideno:

• 3 viadukti (dolžine 395 m, 452 m in 247 m);

• predor Gorjanci (2.341 m); • 2 pokrita vkopa (dolžine 243 m

in 158 m); • 5 nadvozov;• 3 podvozi; • 2 počivališča.

• Pričetek PGD/PZI predviden 2019.

14 Priključek Dragomer• Nov polni štirikraki priključek v

obliki »diamanta« z navezavo na obstoječo regionalno cesto in zahodno obvoznico Brezovice.

• V izdelavi je projektna dokumentacija PGD/PZI (predvidoma bo dokončana v letu 2017), pričenja se pridobitev nepremičnin potrebnih za gradnjo, sledi pridobitev gradbenega dovoljenja, v 2018/2019 predviden razpis za gradnjo.

Investicijska vrednost: 26,81 EUR brez DDV (vir: IDP, julij 2008).

16

Protivetrna zaščita na HC Razdrto – Vipava• Izdelana projektna dokumentacija PZI.• Enostranski ali pa obojestranski ukrepi v skupni

dolžini 17,6 km.• Jeklena ograja s horizontalnimi deflektorji, višina 3

do 5 m.• Skupni investicijski stroški po PIZ znašajo 32 mio €

brez DDV.• Potreba po vzpostavitvi testnih polj (sunkovitost

burje, kompleksna morfologija terena na območju HC, …)• 3 lokacije izvedbe;• postavitev anemometrov;• meritve .

• Ugotovitve na podlagi meritev, analiza potrditev ustreznosti, učinkovitosti ter nivoja zaščite (morebitni dodatni ukrepi), izvedba.

• Razpis za izvedbo testnih polj v 2017.

17


Faza DPN - Razširitev Ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest

(območje obdelave je označeno z rdečo barvo)

Zaradi visoke koncentracije prometnih tokov je oviran mestni, primestni in daljinski promet.

Namen projekta je določiti vrste ukrepov in rešitev za povečanje pretočnosti prometa in prometne varnosti.

Dolžina odseka: cca 53 km.

Ocena Investicijske vrednosti:Rešitve še niso znane, zato investicija ni opredeljena.

Ljubljanski avtocestni obroč: • predstavlja presečišče prometnih tokov obeh glavnih krakov slovenskega

avtocestnega križa,• je del V. in X. evropskega koridorja (TEN omrežje),• ima funkcijo obvoznice glavnega mesta.

Obnovitvena dela in naložbe na obstoječem AC omrežju Cilj min. 35 km/leto. Izvajanje rekonstrukcij s konceptom širitve odstavnih pasov in drugih

ukrepov za večjo prometno varnost in pretočnost. Obnavljanje premostitvenih in drugih objektov v sklopu rekonstrukcij

odsekov. Vlaganja v obnovo ESO opreme, naložbe v ITS in SNVP ter prometno

varnost. Skupaj 50 – 60 mio €/leto.

18

Faza DPN - Hitra cesta Koper - Dragonja

Namen:• V čim večji meri se izogniti mešanju tranzitnega

in lokalnega prometa na cestnem omrežju občine Koper, kjer se zdaj zaključi primorski avtocestni krak , glavni tranzitni promet pa je speljan preko mestnih vpadnic.

• Zagotoviti ustrezno povezanost Slovenije s področjem Hrvaške Istre.

Dolžina odseka: Dolžina HC je 16,3 km. Od tega 2,5 km šestpasovnica na odseku Srmin – Škocjan.

Predviden sprejem DPN v drugi polovici leta 2018.

Ocena Investicijske vrednosti: 293,80 EUR brez DDV (Vir: IDP).

Fraza DPN - Avtocesta Postojna/Divača - Jelšane

Prikaz vseh preverjenih variant in potekov v prostoru (črno) z edino sprejemljivo varianto PO2-JE2 (rdeče)

Namen/cilj načrtovane prometnice:• zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost

središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju jugovzhodne Slovenije;

• podpira razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij v Sloveniji, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko–razvojnimi značilnostmi;

• je del celovitega cestnega omrežja, ki se v Postojni navezuje na jedrno cestno omrežje.

Dolžina odseka: cca. 38 km

Predviden sprejem DPN v letu 2021/2022

Ocena Investicijske vrednosti: 824,03 EUR brez DDV (Vir: gradbeno tehnični elaborat)


Možnosti financiranja investicij v cestno infrastrukturo iz EU sredstev• Obdobje 2014-2020(+2/3)

• Instrument za povezovanje Evrope (CEF sredstva)• odprti razpisi - večina sredstev že dodeljenih – (npr. za 50% vrednosti

PGD/PZI Karavanke), možnost za max. 10% gradnje na TEN-T omrežju;• Kohezijski sklad EU (KS)

• Veljavni operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike (OP): 63,5 mio€ (sredstva so že odobrena za projekt AC Draženci –MMP Gruškovje);

• Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)• Veljavni OP: Ca 39 mio€ (predlog: 3ROjug - pogoj GD do 2018,

družbeno-ekonomska upravičenost projekta ..)• EFSI = samo garancija za kredit EIB (z namenom pritegniti privatni

kapital).

23

• Obdobje 2021-2027(+2)• Možnosti obstajajo v okviru ESRR (odvisno od odločitev EK in

rezultatov pogajanj RS – EK za sredstva za obdobje 2021-2027).

Ostali pomembni projekti v predlogu 6 letnega Operativnega načrta

• Priključek Šmarje-Sap;• izvedba polnega priključka Šentvid;• GC Markovci-Gorišnica-Ormož;• razširitev Bertoške vpadnice v 4-pasovnico;• preureditev AC priključkov Letališka in Leskovškova;• dokončanje obvoznice Mengeš;• preureditev priključka Arja vas in Vrhnika;• izvedba ukrepov (prihajajoči OP Hrup).

Zagotavljanje finančnih virov • Projekti v 6 letnem OP ( v usklajevanju z MZI) in njihova dinamika

izvedbe je neposredno povezana z možnostjo zagotavljanja finančnih virov za izvedbo projektov.

22

Veriga HE na srednji SAVI

Pripravil: HSE Investd.o.o.


Splošni podatki o projektu izgradnje verige HE na Savi:

Veriga HE na reki Savi:a) Začetek v dvajsetih letih 20. stoletja; b) Med Mavčičami do meje s Hrvaško;c) Predvidenih 17 – 20 stopenj (variante); d) Izkoristi 213 m vodnega padca;e) Proizvodnja ocenjena na 2000 GWh letno.

Veriga HE na srednji Savi:• Od sotočja Save in Sore (Medvode) do sotočja Save in Savinje (Zidani Most) v dolžini cca 77 km;• Na odseku 117 m padca, kar omogoča proizvodnjo cca 1000 GWh/leto električne energije;• Izgradnja srednje savskih HE bo povezala vse objekte HE na reki Savi v verigo (optimalno

izkoriščenost že zgrajenih HE), kar bo omogočilo boljšo odzivnost energetskega sistema Slovenije in optimalno izkoriščanje energetskega potenciala reke, kot tudi zagotovilo celostno ureditev vodotoka in obvodnega prostora z upoštevanjem okoljskih vidikov ter s ciljem ohranjanja dobrega vodnega stanja;

• Trenutno so v obdelavi tri variante verige, katere omogočajo nadaljnje optimiziranje; • Število objektov se razlikuje glede na variante verige, kar ima vpliv na investicijsko vrednost in

ocenjeno proizvodnjo.

Veriga HE na srednji Savi - situacija:

Stanje na projektu srednje Save• Koncesija:

– Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola (UL RS 121/04)

– Odločba o določitvi koncesionarja (december 2005)• Podani pobudi za pričetek DPN:

– »Državnega prostorskega načrta za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol na srednji Savi« - december 2011

– »Državnega prostorskega načrta za umeščanje HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save« - september 2013

• Stanje »DPN-ja za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol«:– Sprejet sklep o pričetku DPN-ja na vladi Republike Slovenije 22.8.2013– DPN stoji, vsa potrebna dokumentacija ni izdelana!

• Stanje »DPN-ja za umeščanje HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save«:– Sklep o pričetku DPN-ja na vladi Republike Slovenije ni sprejet– Dokumentacija za nadaljevanje DPN-ja ni izdelana!


DPN za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol

HE Renke HE Trbovlje HE Suhadol

Tip pregradnega objekta rečna stopnja rečna stopnja rečna stopnja

Inštalirani pretok 400 m3/s 400 m3/s 400 m3/s

Število agregatov 2 2 2

Število prelivnih polj 3 3 3

Inštalirana moč 31.24 MW 30.20 MW 38.48 MW

Proizvodnja 116,810 GWh 115,340 GWh 147,568 GWh

• Objekti HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke predstavljajo objekte z največjo proizvodnjo in največjo upravičenostjo na odseku srednje Save;

• So prvi predvideni za izgradnjo; • Umestitev objektov s prostorskega, okoljskega in tehničnega stališča ni problematična;• Konfiguracija terena ne omogoča variantiranja objektov, saj so objekti umeščeni v ozko

savsko dolino, vzdolž katere na obeh bregovih potekajo pomembne prometne povezave (železnica Ljubljana – Zidani Most, glavna cesta Litija – Zidani Most);

• Z izgradnjo HE se na posameznih lokacijah po potrebi poseže tudi v tangirano prometno infrastrukturo;

• Za te objekte je bilo doslej izdelano največ strokovnih podlag in tudi že projektne dokumentacije.

HE Renke, HE Trbovlje in HE SuhadolV sklopu izvedbe projektov se izvede:• Strojnica s tremi prelivnimi polji;• Ureditve bazena (zaščita brežin, ureditev pritokov, poglobitev struge, krajinske

ureditve…);• Sanacija stanovanjskih in gospodarskih objektov;• Ureditev infrastrukture:

o Sanacija mostov, prepustov in podpornih zidov železniške proge Ljubljana – Zidani Most;

o Ureditev glavne ceste G2-108 Ljubljana – Zidani Most v območju pregrad in območju poplavljanja v času visokih voda;

o Ureditev lokalnih cest na območju.

HE Renke

HE Trbovlje

Vir: IDZ HE Renke in IDZ HE Trbovlje, HSE Invest d.o.o., marec 2012

HE Suhadol

Vir: IDP HE Suhadol, HSE Invest d.o.o., december 2013


Uskladitev projektne dokumentacije: obstoječa infrastruktura

Projektna dokumentacija usklajena z vso obstoječo infrastrukturo na območju. Vsi podatki so pridobljeni iz državnega arhiva in uporabljeni pri načrtovanju.

Načrtovanje objekta HE Suhadol usklajeno s predvideno novo cesto s projektno dokumentacijo: Sprememba poteka glavne ceste G2-108 Hrastnik – Zidani Most glede na sprejet DPN z upoštevanjem nove lokacije pregrade HE Suhadol, PNZ d.o.o., maj 2014

Vzporedna gradnja projektov bi lahko imela več sinergijskih učinkov (optimiranjegradnje, optimizacija zemeljskih del, zmanjšanje stroškov obeh investicije…)!

Uskladitev projektne dokumentacije: cesta G2-108 Hrastnik – Zidani Most

Vir: Sprememba poteka glavne ceste G2-108 Hrastnik – Zidani Most glede na sprejet DPN z upoštevanjem nove lokacije pregrade HE Suhadol, PNZ d.o.o., maj 2014

Uskladitev projektne dokumentacije: nadgradnja železnice Ljubljana – Zidani MostObjekti HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol so usklajeni z načrtovano nadgradnjo železnice na območju, ki je obdelana v idejnih zasnovah »Nadgradnja glavne železniške proge E 70 d.m. – Dobova – Sežana – d.m., na odseku Zidani Most – Litija – Ljubljana Zalog, Cestni Inženiring d.o.o., Werner Consult, oktober 2015«.

Vir: »Nadgradnja glavne železniške proge E 70 d.m. – Dobova – Sežana – d.m., na odseku Zidani Most – Litija – Ljubljana Zalog, Cestni Inženiring d.o.o., Werner Consult, oktober 2015«

DPN za umeščanje HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save

• V pobudi za pričetek DPN-ja podane tri variante verige od Medvod do Litije.• Variante se med seboj razlikujejo glede na predvidene stopnje na območju Ljubljane in Litije.• V pobudi so bile podane tri možne variante z namenom, da se zajame čim širše možno

območje in predstavi različne zasnove verige za potrebe pridobivanja smernic nosilcev urejanja prostora.

• Več variant verige je podano predvsem zaradi preverbe vplivov na varovana območja narave.• OPOZORILO: Variante niso okoljsko, prostorsko in tehnično optimirane (ni ustreznih

strokovnih podlage, ki niso niti izdelane niti naročene)!


DPN za umeščanje HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save

dHE Tacen dHE Ježica HE Šentjakob HE Zalog HE Jevnica HE Kresnice HE Pogonik HE Litija I HE Litija II

Opcijske variante dHE Ježice - varianta 2 in 3dHE Šetntjakob –

varianta 3dHE Zalog –varianta 3

dHE Ponoviče – varianta 2 in 3

Tip pregradnega objekta

derivacijskarečna stopnja

derivacijskarečna stopnja

rečna stopnjarečna

stopnjarečna stopnja rečna stopnja rečna stopnja rečna stopnja rečna stopnja

Inštalirani pretok 260 m3/s 260 m3/s 260 m3/s 260 m3/s 260 m3/s 400 m3/s 400 m3/s 400 m3/s 400 m3/s

Število agregatov 2 2 2 2 2 2 2 2 2

Število prelivnih polj 3 3 2 5 3 4 4 4 4

Inštalirana moč 28.59 MW 22.73 MW 14.63 MW 16.88 MW 21.54 MW 25.01 MW 18.08 MW 18.08 MW 13.32 MW

Proizvodnja 77,05 GWh 66,00 GWh 44,75 GWh 51,00 GWh 79,92 GWh 92,20 GWh 69,99 GWh 69,99 GWh 51,20 GWh

Učinki izgradnje verige HE na srednji SaviPrimarni učinki izgradnje verige HE:• optimalna izraba vodnega padca reke Save za proizvodnjo električne energije;• povezanost vseh objektov HE na reki Savi v verigo; • povečanje energetske neodvisnost Republike Slovenije;• doseganje ciljev EU direktive o obnovljivih virih energije (20% obnovljivih virov

energije do leta 2020).

Sekundarni učinki izgradnje verige HE:• ureditev reke Save (preprečevanje nadaljnje degradacije);• zagotavljanje poplavne varnosti na območju srednje Save;• zagotavljanje ustreznih nivojev podzemne vode na širšem območju;• večnamenski projekt, ki bo na širšem območju zagotovil izvedbo drugih ureditve;• ohranitev tehničnega znanja in razvoj kadrov z izvajanjem projektov.

HE Suhadol.wmv3D_animacija_Srednja Sava_predvidene hidroelektrarne.mpg

Predstavitev investicij za zmanjšanje poplavne ogroženosti

Tomaž Prohinardirektor Direkcije RS za vode


Investicije v državno infrastrukturoPregled

FGG - PTI

Peter [email protected]

Komponente kazalnika zaupanja v gradbeništvu


Vpis v 1. letnik na FGG zadnjih 12 let

Vpis v 1. letnik na FGG zadnjih 12 let

Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.


Trajnostni razvoj

Varovanjeokolja

Družbeninapredek

Gospodarska rast


DRSI investicije 2017 - 2018

• AC Draženci – Gruškovje• Predor Karavanke• Elektronski cestninski sistem• Preureditev in odstranitev cestninskih postaj• 3. razvojna os• Razširitev AC odseka Koseze – Kozarje• Priključek Dragomer• Protivetrna zaščita Razdrto – Vipava• Obnovitvena dela na AC omrežju• Razširitev AC ljubljanskega obroča• Hitra cesta Koper – Dragonja• DPN Postojna/Divača - Jelšane


Vlaganja 2016 - 2022

Področje Mil. EUR VsotaDARS 2.400 + 300 2.700Državne ceste 1.200 + 900 2.100Železnice 1.300 + 900 2.200HE - -Poplavna ogroženost - -

7.000

REZERVIRAJTE SI TERMIN!

Največji dogodek gradbene in prometne stroke v Sloveniji v letu 2018

Sponzorji

ZDRUŽENJE ZA BETON SLOVENIJE

ZBS

ZLATI SPONZOR

SREBRNI SPONZORJI

BRONASTI SPONZORJI

LABORATORIJSKA OPREMA

DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, d.o.o. Masarykova cesta 14, SI - 1000 Ljubljana • Telefon: +386 1 430 15 61 • Faks: +386 1 430 15 62 • E-pošta: [email protected]

www.drc.si

drŽavni infrastrukturni projekti · ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav,...

Documents