ŽIVLJENJSKO OKOLJE V GLOBALNI INFORMACIJSKI DOBIdruga knjiga

ZDRAVKO MLI NAR

GLOBALIZACIJA BOGATÍ IN/ALI OGROŽA?

Ljub­lja­na2012

To knjigo posvečam svojim vnukom Blažu, Tini in Andražu, ko vstopajo v širši svet, ki jih bogatí in ogroža.

ÎIVLJENJSKO­OKOLJE­V­GLOBALNI­INFORMACIJSKI­DOBI2.­knjiga

Zdravko­MLI­NARGLOBALIZACIJA BOGATÍ IN/ALI OGROŽA?

Izdajatelja­in­zaloÏnika:­FAKULTETA­ZA­DRUÎBENE­VEDE­in­­SLOVENSKA­AKADEMIJA­ZNANOSTI­IN­UMETNOSTIZa­zaloÏbo:­Hermina­KRAJNCLjubljana­2012

Copyright­©­za­slovensko­izdajo­po­delih­in­v­celoti­FDV­2012,­Ljubljana.Fotokopiranje­in­razmnoÏevanje­po­delih­in­v­celoti­je­prepovedano.Vse­pravice­pridrÏane.

1.­natis­300­izvodov

Jezikovni­pregled­na­novo­napisanih­tekstov:­JoÏica­NARAT

Soavtor­prispevka­Odpiranje­v­svet­v­zavesti­Slovencev­in­Slovenk:­mobilnost­in­identifikacija­v­prostoru­tokov­je­Janez­ŠTEBESoavtor­prispevka­Svetovna­homogenizacija­in/ali­kulturni­pluralizem?­Rock­glasba­in­narodno­kulturno­izroãilo­je­Milko­POŠTRAK

Oblikovanje­naslovnice:­Emina­DJUKI∏Fotografije­portretov­na­naslovnici:­Corbis®IMAGESPrelom:­B&V­Co.Tisk:­Littera­Picta­d.o.o.Bis­tisk­d.o.o.­

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

316.42339.97

MLINAR, ZdravkoMLIŽivljenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Knj. 2, Globalizacija : bogatí in/ali ogroža? / Zdravko Mlinar. - 1. natis. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2012

Dostopno tudi na: http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/edostop.asp

ISBN 978-961-235-576-0 (Fakulteta za družbene vede)ISBN 978-961-235-577-7 (Fakulteta za družbene vede, ePub)

260297728

v

KAZALO PREDGOVOR.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1 SOCIOLOŠKAIZHODIŠČAINDRUŽBENIKONTEKST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Uvodnekritičnerefleksije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

“Kakor.slepec,.ki.prepoznava.slona”!?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Dialektika.protislovnosti.družbeno-prostorskih.sprememb.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

“Globalizacija.od.zgoraj”.in.“globalizacija.od.spodaj”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Odpiranje.in.zapiranje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Deteritorializacija.–.reteritorializacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Razpršitev.–.strnitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Uniformnost.–.raznovrstnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Krepitev.vse.večjih.in.vse.manjših.enot.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Trdno.(stalno,.dolgotrajno).–.fluidno.(spremenljivo,.kratkotrajno).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Univerzalizem.–.podomačenje.(indigenization).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Primerjanje.(tekmovanje).in.samoocenjevanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Globalizacija.–.deglobalizacija.z.vidika.okolja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Še.druge.enostranosti... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Akterji,.strukture.in.slovensko.vključevanje.v.svet... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Emancipacijska.logika.globalizacije.in.iluzija.o.neodvisnosti... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Zagledanost.v.državo.in.vračanje.vestfalskega.reda.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21O.(ne)posrednem.vstopanju.v.svet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Kaj.prinaša.odpiranje.v.svet:.bogatitev.in.ogrožanje... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Sociološka.razlika:.Italijani.na.Krasu,.Angleži.v.Prekmurju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Prežemanje.med.državami.in.“obrambna.konverzija”... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Ogroženost.ali.ksenofobija?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Globalizacijakotizzivinpredmetsociološkegaraziskovanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Globalizacija.in.sociologija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Od.eksemplifikacije.k.sociološki.konceptualizaciji.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Globalizacija.kot.déj a. .vu?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Globalizacija.kot.proces.ali.epoha?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Posplošljivost.preteklega.izkustva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Nekatere.konceptualne.in.teoretične.razsežnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Dva.analitična.pristopa:.podobnosti.–.razlike,.(ne)povezanost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Enotnost.nasprotij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Globalizacija.in.internacionalizacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Globalizacija.in.univerzalizem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Globalizacija.glede.na.sektorsko.delitev.in.preko.nje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

Dinamika.odnosov.med.ravnmi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Lestvica.ravni.in.odnosi.med.njimi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Regularnosti.v.odnosih.med.ravnmi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Dosedanje.(‘domače’).obravnave.in.(pre)usmeritve.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

2 GLOBALIZACIJAINPREOBRAZBATERITORIALNEORGANIZACIJEDRUŽBE.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Globalizacija,raznovrstnostinhomogenizacijavprostoru.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Konvergenca.lokalnega.in.globalnega.pojasnjevanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Fragmentarnost.in.strukturalizem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

vi

Dostopnost,.konkurenca.in.primerjalne.prednosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55Občutljivost.za.razlike.in.trend.k.homogenizaciji.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Ubikvitetainizključevanjevsvetovnemprostoru. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Ubikviteta.in.njene.omejitve.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Od.izključnosti.zaradi.nedostopnosti.k.izključevanju.zaradi.selektivnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Od.prostora.kot.območja.k.prostoru.kot.omrežju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

Nov.pomen.prostora.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Popačene.predstave.o.“zunanji.določenosti”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Ubikviteta.domačega.in.tujega.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Planetarna.ogroženost.in.nacionalni.nadzor.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Izguba.zunanjega.sveta.in.možnosti.za.umik:.novi.totalitarizem?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Teritorialna.(ne)ločljivost.želenega.in.neželenega.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Namesto.sklepa.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Teritorialneidentitetevnastajajočisvetovnidružbi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Enotnost.nasprotij:.premiki.navznoter.in.navzven.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81Teritorialna.podlaga.identitete. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Večravensko.prežemanje:.majhne.skupnosti.in.globalni.problemi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85Političnoekonomska.integracija.in.družbena.identifikacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Dane.in.(re)konstruirane.identitete.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Ogroženeteritorialneidentiteteinodzivinaogrožanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Prostorska.mobilnost.in.ogrožanje.teritorialnih.identitet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

Mobilnost.ljudi.čez.teritorialne.meje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Tokovi.materialnih.dobrin.kot.izziv.teritorialnim.posebnostim.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Pretok.idej,.informacij... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Obrambni.načini.reagiranja.na.ogrožanja.od.zunaj.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95Ohranjati.inkompatibilne.tehnologije?... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Zavrnilni.odnos.do.prostega.pretoka.kapitala?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Odzivanja.na.ogrožanje.naravnega.okolja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Globalizacija.vojaškega.ogrožanja.in.obrambe.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

Disociacija.kot.strategija.preseganja.odvisnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Kulturna.sinhronizacija.in.disociacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Avtonomni.razvoj.–.ne.z.izstopom.iz.svetovnih.povezav!. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

Svetovnahomogenizacijain/alikulturnipluralizem?Rockglasbainnarodnokulturnoizročilo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Generacijske.razlike.in.teritorialni.okviri.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Homogenizacija.in.kulturni.imperializem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Medsebojno.izključevanje.ali.prežemanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Prevzemanje,.posnemanje.in.ustvarjanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Odpiranje.kot.ogrožanje.ali.kot.bogatenje.nacionalne.kulture?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Ustvarjalna.uporaba.lastnega.in.tujega.jezika.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

3 SLOVENIJAINNJENOODPIRANJEVSVET.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117(De)teritorializacijainglobalizacijanacionalnihdružb.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118

Narod.kot.prostovoljno.združenje?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118Nacionalna.odprtost,.manjšina.in.večina.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Odnosi.med.narodi.in.drugimi.subjekti.svetovnega.dogajanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Prek.omrežnega.povezovanja.do.globalne.družbe.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125Družbena.preobrazba.kot.izziv.za.teorijo.in.prakso.nacionalne.varnosti... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

vii

DružbenoprostorskespremembevSlovenijiobodpiranjudržavnihmej.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Presežena.merila.razvoja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Slovenske.posebnosti.in.evropska.(univerzalna).merila.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Razmejevanje.držav.in.odpiranje.mej.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135Radialno.in.tangencialno.povezovanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137“Polarizirani.regionalni.razvoj”?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Fleksibilnost.v.prostoru.in.času.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139Povečevanje.asinhronosti.življenjskih.ritmov.in.pojavne.oblike.nadaljnje.individualizacije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141Poudarjeni.elementi.razvojne.politike:.sproščanje,.zaupanje.in.prevzemanje.odgovornosti.v.vse.širšem.prostoru.. . 142

OdpiranjevsvetvzavestiSlovencevinSlovenk:mobilnostinidentifikacijavprostorutokov.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Splošna.izhodišča.in.izzivi.za.obravnavo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Spreminjajoči.se.pogledi.na.identiteto.in.“odpiranje”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Pričakovanja.in.zamejitve.glede.mobilnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Pripravljenost.za.mobilnost.in.dejanska.mobilnost.po.anketah.SJM... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

Pripravljenost.in.želje.prebivalcev.za.preselitev.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153Prostorski.domet.mobilnosti:.o.potovanjih.in.bivanju.v.tujini.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

Mobilnosti.ne.moremo.več.enačiti.z.“izkoreninjenostjo”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Kaj.ugotavljajo.po.svetu?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159Kaj.smo.ugotovili.pri.nas?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161Koliko.in.na.koga.se.ozirajo?.Mobilnost.in.(ne)konformnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

Identifikacija.z.družbenimi.skupinami,.kategorijami,.teritorialnimi.skupnostmi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163Teritorialna.pripadnost/navezanost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Od.medsebojnega.izključevanja.do.“identitet.z.vezajem”..Izključevanje.in/ali.dopolnjevanje?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

Identiteta.teritorialnih.skupnosti,.mobilnost.in.“mešanje.ljudi”. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167Pojasnjevanje.sprememb:.družbeni.razvoj,.življenjska.obdobja.in.generacije... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168Mobilnost.in.identifikacija.v.informacijski.dobi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170

Ali.tokovi.informacij.nadomeščajo.fizično.mobilnost.ljudi?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171Globalno.komuniciranje.in.lokalna.(ne)angažiranost/identifikacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172Spoznanja.in.usmeritve.za.prihodnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173

Jezikovnaogroženostslovenskeidentitete.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179Jezikovne.spremembe.in.odpiranje.Slovenije.v.svet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179

Domače.in.tuje.v.našem.komuniciranju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180Časovni.zastoj.v.prevajanju.in.neposredno.prevzemanje.tujega.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184Internacionalizacija.znanosti.in.vprašanje.jezika.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186

Jezikovna.politika.v.disciplinarnih.in.teritorialnih.zamejitvah:.kontekst,..udeleženci.in.vrednote.–.spoznavni.in.akcijski.vidiki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

Kontekstualna.obravnava.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190Udeleženci:.uporabniki,.tvorci,.déležniki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191Slovenski.jezik.in.družbene.vrednote.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193Jezik,.informatizacija.in.globalizacija:.v.prehodu.od.teritorialnega.k.omrežnemu.povezovanju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197O.izključnostih,.nesoglasjih.in.njihovem.(ne)preseganju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202Od.besed.k.dejanjem... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204

Kako.presegati.nasprotja.med.uporabnostjo.in.identiteto?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214Izhodišča,.teorija.in.izkustvo... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214Analiza.objav.članov.SAZU.v.slovenščini,.angleščini.in.drugih.jezikih... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

Angleščina.izrinja.in.dopolnjuje.avtohtona.jezika.(slovenščino.in.italijanščino).v.javnih.mestnih.prostorih... . . . . . 221Lokalna.zamejenost.in.njeno.preseganje:.vprašanje.narečij.(glej.poglavje.6.2). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

Družbenapreobrazbakotizzivzateorijoinpraksonacionalnevarnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

viii

4 SPREMINJAJOČASEVLOGAPOSAMEZNIKAIN(POD)SKUPINVKONTEKSTUGLOBALIZACIJE.. . . . . . 229Individualnaavtonomijainčlovekovepravicevrazvojniperspektivi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230

Izhodišče:.francoska.revolucija.in.naprej.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230Individualna.avtonomija.in.družbeni.kontekst.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230Individualno.in.kolektivno:.ideološke.usmeritve.in.družbeno-zgodovinska.podlaga.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232Politični.režimi.in.človekove.pravice.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236Statično.gledanje:.alternativno.razmerje.med.posameznikom.in.družbo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238“Identity.boxes”.in.življenje.izven.kategorij.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239

Spregledane.in.diskriminirane.podskupine.–.žensk.in.drugih.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240Individualna.avtonomija.in.demokratizacija.v.procesu.globalizacije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241

Človekova(ne)močinnjegovepravice:prostorsko-sociološkeperspektive.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246Tristo(šestdeset).let.vestfalskega.reda.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246Individualizem.in.komunitarizem:.nasploh.in.pri.nas.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247Nadnacionalna.določenost.človekovih.pravic.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248Od.izključne.teritorialne.pripadnosti.k.pluralnemu.članstvu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249Utapljanje.drugačnosti.in.“pravica”.do.asimilacije?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 250Nemoč.v.zaprtem.krogu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251Države,.(pod)skupine.in.posamezniki.v.globalnem.kontekstu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253

O(ne)samostojnostiakterjevvrazširjajočemprostoru.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255Zbliževanje.in.razmikanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255Od.vnaprejšnje.določenosti.k.svobodni.izbiri.in.k.nujnosti.izbire.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256Zbliževanje.med.akterji.in.strukturami.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257Povezovanje.in.(ne)moč.posameznika.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258Dominacija.svetovnega.jedra.in.vzvratni.vplivi.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259Radialne.in.lateralne.povezave:.težnje.k.policentrizmu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260Senzibilnost.za.razlike.in.odzivnost.vsepovsod... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261

AvtonomijainpovezovanjevEvropiinsvetu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263Regionalizem.in.“supranacionalizem”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263Evropa.kot.skupek.biljardnih.krogel.ali.omrežje.osamosvojenih.subjektov?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264Avtonomija.in/ali.integracija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266Ničelna.vsota.in/ali.pozitivna.vsota?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266“Avtonomija”.z.ločevanjem.(disociacijo).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268Teritorialna.(de)hierarhizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269Sklepna.misel.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270

Osamosvajanjevkontekstudehierarhizacije,demokratizacijeincivilnedružbe.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272Od.hierarhičnega.izključevanja.k.partnerskemu.sodelovanju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273Od.večinske.h.konsenzualni.(konsociativni).demokraciji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275Vse.več.in.vse.manj.odločanja:.univerzalni.standardi..in.deligitimizacija.demokracije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276Ideja.in.(ne)moč.civilne.družbe:.legitimizacija.vstopanja.v.javnost..in.spodbuda.za.prevzemanje.odgovornosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277

5 LOKALNIODZIVINAGLOBALNESPREMEMBE.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .279Lokalniodzzivinaglobalnespremembe.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280

Globalne.povezave.in.novi.lokalizem/regionalizem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280Stari.in.novi.lokalizem.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281Odmaknjenost,.kontrola.in.občutljivost.za.razlike.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283Diferenciacija.in.avtonomizacija.znotraj.lokalnih.enot.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285

ix

Oskrbovati.in/ali.omogočati?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 286Dve.strategiji.krepitve.vloge.akterjev:.nastop.in/ali.odhod.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287Deinstitucionalizacija,.deetatizacija.in.privatizacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287Alternativna.izključnost.in.simultano.delovanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288

Krepitevinslabitevmočilokalnihakterjevternastajanjeinizginjanjelokalnihposebnostivprocesuglokalizacije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292

Konec.logike.ničelne.vsote.in.njen.povratek.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292O.(ne)razumevanju.glokalizacije... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294Povezanost,.samostojnost.in.neodvisnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296Krepitev.moči.lokalnih.akterjev.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297Slabitev.moči.lokalnih.akterjev.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299Teritorialna.raznovrstnost.in.lokalne.posebnosti:.izginjanje.in.nastajanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300Uveljavljanje.splošnih.standardov.in.lokalnih.posebnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302Ozaveščanje.podobnosti.in.različnosti.od.drugih.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304

Preživelezamejitveinnoviizzivizalokalnodemokracijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307Razvojno.zamejena.izhodišča.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307“Elektronska.demokracija”.in.lokalno.javno.delovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309Od.odtujene.k.podomačeni.javnosti:.javne.zadeve.(tudi).v.zasebnih.prostorih.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313Udeležba.v.fizičnem.in.virtualnem.prostoru.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314Od.(samo)predstavitev.do.dialoga.na.internetu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316Prisotnost,.odsotnost.in.lokalna.(ne)aktivnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316Lokalna.demokracija.in.svetovni.eksperti:.primer.sežigalnice.v.Luki.Koper.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317

Preobrazbe“lokalnihsvetovživljenja”vprocesuglokalizacije:sociološkiinantropološkividiki.. . . . . . . . . . . . . . . . . . 320

6 ODROVTARSTVAKSVETOVLJANSTVU:ZINOVATIVNIMNADGRAJEVANJEMTRADICIJEVSTOPAJOVSVET. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325Rovtarskaodmaknjenostinvključevanjevsvet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327

Stari.in.novi.pomen.oddaljenosti.in.lokacije.v.prostoru.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 328Preseganje.geografskih.zamejitev:.IKT.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332Domačnost.med.podobnimi.in.izključevanje.različnosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333

Lokalnazamejenostinnjenopreseganje:vprašanjenarečij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335

Povezovanjezdomačiniposvetu:socialnikapital. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339Z.zunanjimi.in.notranjimi/domačimi.viri.do.novega.podjetja:.Etiketa.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340Strokovno.znanje.in.žirovske.korenine:.Kladivar... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341Kdo.(ne).rešuje.stavbno.dediščino:.znotraj.kraja.in.od.zunaj?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 342Lokalpatriotizem,.gospodarstveniki.in.kulturniki... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343

Globalizacijainnjena“prizemljitev”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 346Ne.več.tam.nekje,.daleč.proč.…,.tu.med.nami... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 346

Rudnik.urana.Žirovski.vrh.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347Silaža,.baliranje.in.kozolci.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348

Različna.razumevanja.in.odnos.do.globalizacije... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348Zaostritve.in.spoznanja.ob.zapiranju.obratov.Alpine.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350

Prestrukturiranje:.“ukrepati.takrat,.ko.drugi.problema.še.ne.vidijo”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352Koliko.podjetnik.še.sploh.odloča?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 353

Tradicijain/aliinovativnostkotizhodiščezavključevanjevsvet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355Pridnost.kot.preživela.vrednota.in/ali.element.ustvarjalnosti... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 356Čipkarska.tradicija.in.njeno.nadgrajevanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357Nadgrajevanje.starega.ali.ločeno.uvajanje.novega.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 359

x

Svetovno.delovanje.ter.oživljanje.in.nadgrajevanje.lokalne.dediščine.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360Kendov.dvorec:.domačnost.zbližuje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361Poslovni.gostje.in.simbolizirana.tradicija:.Hotel.Jožef.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362Izročilo.starih.kozolcev.v.načrtovanju.trgovine.Spar.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362Globalno.na.račun.lokalnega.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363

Domačini,.tujci.in.naša.dediščina.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363

Zakaj(ne)pravnaKitajsko?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365Različna.(poslovna).kultura.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 366Socialna.vprašanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 367Sklepne.misli.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 367

Povzetek.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 368

7 IZBRANETEMEIZSLOVENSKEISTRE.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .373KrizainvzponidentiteteSlovenskeIstre. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 374

Oblikovanje.istrske.“identitete.kot.križišča”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 375Podrejenost,.občutek.zapostavljenosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377“Očitajo.nam.našo.strpnost.in.odprtost.…”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378

Raznovrstnost,modernizeminkraško-primorskaarhitektura.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380Dana.in.ustvarjena.raznovrstnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 380Modernizem.in.kraško-primorska.arhitektura.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382

Značilnizunanji/svetovniposegiinogrožanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386Ekološko.ogrožanje.(ob)morskega.območja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386Ali.zunanji.posegi.ogrožajo.naselbinsko/kulturno.dediščino:.Emona,.Toncity.Pacific?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389“Zunanji”.posegi.kot.etnično.ogrožanje:.tovarna.Grandi.motori.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 392Tuja.vojaška.prisotnost:.ogrožena.slovenska.suverenost?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394Populacijski.pritisk.na.meji.“Evrope.kot.trdnjave”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 396

Begunci.in.njihova.pota.v.Evropsko.unijo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 397Restriktivna.politika.in.človekove.pravice.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 399

Zdravstveno.ogrožanje:.globalizacija.in.pandemije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 401

Naravneposebnostikotsvetovnaprivlačnost:primerOsp.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405Prepoznavanje.posebnosti.in.pobude.“od.zunaj”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405Informiranje.in.izmenjava.izkušenj.v.fizičnem.in.virtualnem.prostoru. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 406“Plezalski.raj.z.mediteranskim.navdihom”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408Neizkoriščene.možnosti:.Osp.kot.“zlati.rudnik”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409Nered.in.nemoč.v.vzpostavljanju.reda.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .411Ozaveščanje.o.potrebi.samoomejevanja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .411(Ne)motiviranost,.samozadovoljstvo.in.zaprtost.do.“tujcev”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413O.nastopajočih.akterjih.in.naravnih.danostih.v.kontekstu.globalizacije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 414

8 DODATEK.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 417Fromconfrontationtointerpenetration:territorialconflictsinretrospectandinperspective.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 418

A.Retrospective:.National.Exclusivity,.Territorial.Expansionism.and.Confrontation.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 419Inter-ethnic.Tolerance.and.Armed.Conflict?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420Belated.Outburst.of.Exclusive.Communitarianisms:.Compounded.Parochialism,.Communism.and..Nationalism.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420Mobilization.of.Collective.Memories.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 422The.Lack.and.Loss.of.‘Soft.Power.Resources’.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 424The.Prospects.of.Deterritorialization.and.Interpenetration.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 425

xi

Mixing.of.Populations.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 425From.Billiard.Balls.to.Overlapping.Networks.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427Multilevel.Power-sharing.and.Polyarchy.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427Adjacent.States.and.Global.Impacts.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428

Postmodernizeminglobalizacija:oprostorsko-časovnem(ne)reduob“koncuvelikihzgodb”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431Ali.naj.še.iščemo.usmeritve.v.času,.ko.se.vse.razblinja?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431Kje.iskati.usmeritve.za.prihodnost?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432Konec.ali.enostranost.velikih.zgodb?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434

Enostranski.postmodernistični.odziv.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 434Spontano.in.načrtovano.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 437Tudi.“konvivialnost”.(naj).vstopa.v.urbanizem!.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438Resno.in.igrivo,.organizirano.in.spontano... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 439Časovna.razsežnost.v.mestu.in.urbanizmu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .440

Od.vnaprejšnje.danosti.k.(so)ustvarjanju.časovnega.reda... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .440S.prostorsko-časovno.organizacijo.vplivati.na.prihodnost.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 441Kaj.pa.“velika.zgodba”.globalizacije?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .443Od.tu.dalje:.dialektika.izključevanja.(polarizacije).in.prežemanje.(konvergence)..v.prostoru.in.času.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 444

Mipovsemsvetu,vessvetprinas?(intevju).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450Prostorska.sociologija.in.globalizacija.družbe.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 450

“Sociologijazaensamsvet:enotnostinraznovrstnost”.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 460

Ozadje:nekateriosebniizziviinizkušnjeavtorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463

* * *

Predhodnoobjavljenaindopolnjenabesedila.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471

Shortcontentsinenglish. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 473

Stvarnokazalo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 475

1

PREDGOVOR

V zasnovanem nizu knjižnih objav – Življenjsko okolje v globalni infor-macijski dobi – sem leta 2008 objavil prvo knjigo z naslovom Prostorsko-časovna organizacija bivanja, sedaj pa predstavljam drugo z naslovom Globalizacija: bogatí in/ali ogroža?, ki se osredotoča na sam proces globali-zacije. Medtem ko je prva temeljila na obsežnem empiričnem raziskovanju na podlagi virov na Koprskem in v svetu, druga vključuje širšo teoretsko razlago in pojasnjevanje globalizacije, predvsem s prostorsko-sociološkega vidika. Sledila pa bo še tretja knjiga, ki je večidel že pripravljena, v njej pa bom – v kontekstu globalizacije – največjo pozornost posvetil procesu informatizacije z vidika sprememb v vsakdanjem življenjskem okolju, še posebej glede na možnosti za uveljavljanje spodbudnega okolja za ustvar-jalnost.

V prejšnji knjigi sem prednostno obravnaval prostorsko-časovno orga-nizacijo vsakdanjega življenjskega okolja. Vsakdanje življenje pa ravno z današnjim razširjanjem povezanosti in mobilnosti ljudi že močno presega lokalne okvire. Vsakdanje ni več sinonim za lokalno, saj tudi globalno v številnih pogledih, zlasti z vidika informacijske družbe, že doživljamo kot svojo vsakdanjost. Vendar nas empirične sociološke raziskave pri nas in v svetu opozarjajo, da so vsakdanje delovanje, teritorialna navezanost ozi-roma identifikacija prebivalcev še zelo osredotočene na njihovo najožje okolje. Ker pa želim v tej knjigi predstaviti proces globalizacije in spremlja-joče spremembe v teritorialni organizaciji družbe nasploh in v svetovnem merilu, se bom k ožji tematiki življenjskega okolja povrnil še v naslednji knjigi.

Večdesetletno raziskovanje o družbeno-prostorskih spremembah je potekalo v sodelovanju s kolegi v Centru za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede in načenjalo številna temeljna vprašanja, ki so posredno ali neposredno zadevala proces globalizacije, ter marsikatera tudi razjasnilo. Ob sicer zelo različnih konkretnih temah nam je vendarle bila skup na rdeča nit v tem, da smo izhajali iz vsakdanjega življenjskega okolja, nezamejenega v formalno-institucionalne strukture, ter spremljali težnje k osamosvajanju (dehierarhizaciji) in povezovanju (omrežja) (pod)sku-pin in posameznikov v vse širšem prostoru (npr. Mlinar, ur., Makarovič, Gantar, Hočevar, Kos, Hojnik-Zupanc, Trček, Osamosvajanje in povezova-nje v evropskem prostoru, 1995). Poleg skupnih raziskovalnih projektov o družbeno-prostorskih spremembah v kontekstu globalizacije in (v nekate-rih) z vidika informatizacije smo na Fakulteti za družbene vede občasno organizirali tudi razprave oziroma posvetovanja o aktualnih temah v zvezi z globalizacijo. V povezavi z Delovno skupino za sociologijo lokalno-global-nih odnosov Mednarodne sociološke asociacije (ISA) smo npr. organizirali – koordinator Marjan Hočevar – delavnico o tej tematiki; prispevki z nje so bili objavljeni v knjigi Glocal Localities, ur. M. Hočevar, F. Trček, 2002 in v reviji Futuribili 2004, 1–2 (Z. Mlinar, Rafforzamento e peculiarità all’interno del processo di globalizzazione); sodelovala sta tudi Matjaž Uršič

2

in Blaž Lenarčič. O nekaterih temah smo občasno razpravljali v okviru Slo-venskega sociološkega društva, npr. o vse večji vlogi Kitajske v svetovnem merilu. V društvu pa se je l. 2010 na to navezovala še značilna razprava o vzhodnizaciji v zvezi z delom Colin Campbell, Easternization of the West, 2008.

Sodelavci Centra so v sodelovanju z drugimi kolegi iz Ljubljane, Kopra, Zagreba in Filadelfije na SAZU pripravili razpravo o moji knjigi Prostor-sko-časovna organizacija bivanja. Prispevki 32 avtorjev so bili objavljeni v posebni številki Teorije in prakse (št. 2–3, 2010), ur. Anton Grizold in Drago Kos, v času, ko smo obeleževali tudi 50. obletnico institucionali-zirane sociologije v Sloveniji in 50. obletnico avtorjevega profesionalnega delovanja.

Dve poglavji knjige, ki jo tu predstavljam, sem napisal kot soavtor. Z dobrim poznavanjem sprememb na področju glasbene ustvarjalnosti in delovanja mladih me je vsebinsko pomembno dopolnjeval Milko Poštrak, s katerim sva skupaj napisala poglavje Svetovna homogenizacija in/ali kul-turni pluralizem? Janez Štebe pa je s temeljitim obvladovanjem analitičnih postopkov in razpoložljivih podatkov v Družboslovnem arhivu na FDV kot soavtor prispeval k nastanku besedila Odpiranje v svet v zavesti Sloven-cev in Slovenk: Mobilnost in identifikacija.

V knjigo sem vključil nekatere tehtnejše prispevke, ki so bili objavljeni kot članki pri nas ali drugod, seveda pa sem se izogibal svojim prejšnjim knjižnim objavam, ne glede na njihov pomen in aktualnost. Pri tem imam v mislih zlasti knjigo Individuacija in globalizacija v prostoru, 1994. Vklju-čil pa sem uvodno poglavje iz knjige Globalization and Territorial Identi-ties, 1992, ki je izšla v angleščini, in besedilo “Z inovativnim nadgrajeva-njem tradicije vstopajo v svet”, ki sem ga napisal za “Žirovski občas nik” l. 2011.

Ob načelnih socioloških obravnavah predmetnega področja sem pogo-sto, na nekaterih mestih pa prav osredotočeno pozornost posvečal razme-ram pri nas, s tem da sem k obravnavi globalizacije večinoma pristopal od spodaj navzgor.

Obravnavano snov predstavljam v sedmih večjih poglavjih, v prilogi pa še ad hoc izbrane tematske sklope. Začenjam s sociološkimi izhodišči ob upoštevanju družbenega konteksta, pri čemer obravnavam dva kompleksa vprašanj: najprej uvodne kritične refleksije glede na dosedanja obravnava-nja globalizacije, še posebej z vidika (ne)razumevanja dialektike protislov-nosti tega procesa in z vidika slovenskega vključevanja v svet, kar zaključu-jem z oceno izhodiščnega vprašanja knjige o tem, koliko nas globalizacija bogati oziroma ogroža. V podpoglavju razgrinjam temeljne konceptualne in teoretične razsežnosti globalizacije kot predmeta sociološkega raziskova-nja, pri čemer poskušam prispevati k strukturiranju in sistematizaciji tega skrajno nepreglednega področja.

S prostorskega vidika je najbolj razčlenjeno drugo poglavje z naslovom Globalizacija in preobrazba teritorialne organizacije družbe. Temo obravna-vam na splošno, npr. z vidika raznovrstnosti in homogenizacije v prostoru, in konkretno glede na spreminjajoče se razmere v Sloveniji ob njenem odpira-nju v svet (mobilnost, ogroženost njene identitete, jezika idr.). To razpravo približam našim konkretnim razmeram v tretjem poglavju z naslovom Slovenija in njeno odpiranje v svet. V četrtem poglavju se osredotočam na

3

spreminjajočo se vlogo posameznikov in (pod)skupin tako z vidika krepitve kot slabitve njihove samostojnosti in moči. Sledi poglavje (5), v katerem obravnavam lokalne odzive na globalne spremembe ter prikazujem tako izginjanje kot nastajanje lokalnih posebnosti. V nadaljnjih dveh poglavjih poizkušam doseči še večjo “prizemljitev” sociološke razprave o globaliza-ciji najprej z izpostavljanjem razmerja med rovtarstvom in svetovljanstvom (pogl. 6), nato pa še s predstavitvijo nekaterih tem, katere sem začel pre-poznavati že v prejšnji knjigi oziroma raziskavi na Koprskem (pogl. 7). V dodatku pa sledijo še ad hoc dopolnitve, tj. izbrana besedila, ki prispevajo k celovitejšemu prostorsko-sociološkemu razumevanju globalizacije. Pri tem vključujem tudi svoj prispevek – Od konfrontacije k interpenetraciji (v angleščini), ki sem ga predstavil na mednarodni Pugwash konferenci o “znanosti in svetovnih zadevah” 23.–25. julija 1995 l. v Hirošimi.

Zahvaljujem se recenzentoma prof. Janu Makaroviču in prof. Rudiju Rizmanu ter prof. Stanetu Možini za njihove tehtne pripombe k pripra-vljenemu besedilu. Za pomanjkljivosti, ki še ostajajo, sem sam odgovo-ren. Biblioteki SAZU, še posebej Dragu Samcu in Luciji Peršin Arifović, se zahvaljujem za pomoč pri zbiranju potrebne literature, posebej pa še Mateji Švajncer za pomoč pri urejanju besedila. Ana Batič je prizadevno opravljala številna administrativna in računalniška opravila. Špela Pohar je – tako kot že pri prejšnji knjigi – zgledno sodelovala pri izdelavi stvarnega kazala. Hvaležen sem tudi številnim drugim, ki so v teku let sodelovali z mano v zvezi z obdelavo posameznih tem, četudi tukaj niso izrecno ime-novani. Irma Vidmar Vozelj pa je na FDV vestno skrbela za ureditev števil-nih vprašanj v zvezi z izdajo knjige. Za številne izposoje in informacije se zahvaljujem tudi Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja na FDV.

Za sodelovanje se zahvaljujem tudi predstavnikoma obeh izdajateljev in založnikov, tj. Hermini Kranjc, direktorici Založbe FDV, in Zoranu Mezgu, upravnemu direktorju SAZU.

Ne nazadnje pa se želim zahvaliti še številnim posameznikom, ki so mi posredovali svoje osebne izkušnje in poglede na različna vprašanja v praksi na Koprskem, v zadnjem času pa še posebej v Žireh, Idriji, Cerknem in Železnikih, to je na območju (kot ga poimenuje Miha Naglič) – “rovta-rije”. Njihove prispevke sem označeval v besedilu in seznamu literature in virov.

V Ljubljani, decembra 2011

5

1SOCIOLOŠKA IZHODIŠČA IN DRUŽBENI KONTEKST

6

UVODNEKRITIČNEREFLEKSIJE

“Kakor slepec, ki prepoznava slona”!?Glede na inherentno usmeritev procesa globalizacije k vse večji inkluziv-nosti zaobseganja družbenega življenja v razširjajočih se prostorskih okvi-rih imamo opravka z vse težje pojasnljivo kompleksnostjo. Zato je potreben zavesten napor, da presegamo le nekakšno nizanje fragmentarnosti ter pri-spevamo k sistematizaciji in bolj celostnemu obravnavanju predmeta, da bi dosegli večjo kumulativnost (spo)znanj.

Po dveh desetletjih intenzivnejših raziskovanj (“global studies”) je bil sicer dosežen določen napredek, vendar se še zmeraj pojavlja vtis, da v družboslovju nismo presegli zadrege, pred kakršno se znajde slepec, ko poskuša prepoznavati slona. Z otipavanjem posameznih delov se le s težavo prebija do predstave o celoti. Tudi družboslovci v svojih brezštevilnih obravnavah različnih vprašanj, povezanih z globalizacijo, dostikrat nizajo svoja parcialna spoznanja, v katerih ni mogoče prepoznavati, kaj je njihov skupni imenovalec.

Ilustrativni primer za to je 36. svetovni kongres, ki ga je med 7. in 11. julijem 2004 priredila v Pekingu mednarodna sociološka organizacija International Institute of Sociology in je bil posvečen prav temi globali-zacija. Predstavljenih je bilo nad 1000 referatov udeležencev z vsega sveta, kar pa ni preseglo ravni agregiranja raznovrstnosti. Toda kako naj bi to pre-segli? Ne gre preprosto nadaljevati v smislu “še več istega”! Na to so opo-zorile že razprave v okviru Global Studies Association, ko so udeleženci začeli zastavljati vprašanja o koristnosti koncepta globalizacije v usmerjanju nadaljnjega družboslovnega raziskovanja.

Ulrich Beck je zelo plastično nakazal zadrege v zvezi z globalizacijo: “Globalizacija je prav gotovo najbolj uporabljana – zlorabljana – in najred-keje definirana, verjetno najbolj napačno razumljena, najnebuloznejša in poli-tično najučinkovitejša (udarna in sporna) beseda zadnjih in tudi prihodnjih let” (Beck, 2003, str. 37). Nadalje pravi, da je tako pojem globalizacije kot tudi diskurz o njej zelo izmuzljiv: “Poskus, da bi ga opredelili, je enak poskusu, da bi z žebljem pribili puding na steno” (prav tam).

Zato ne čudi, da med številnimi poskusi različnih avtorjev ne najdem nobene opredelitve, ki bi bila povsem zadovoljiva in bi vsebovala vse ele-mente, o katerih bom tukaj razpravljal.1 Ostaja torej vprašanje, ali je – ob izjemni kompleksnosti – povsem zadovoljivo opredelitev sploh mogoče doseči. Znana je sicer tista, ki jo je podal Anthony Giddens (1990, str. 64), ki je zapisal: “Globalizacijo je mogoče opredeliti kot intenzifikacijo družbenih

1 Grobe poenostavitve se zadovoljujejo z ohlapnimi formulacijami globalizacije, npr. s popu-larno, da gre za “stretching social relations many miles away” ipd. Večinoma ostaja neopre-deljena prostorska razsežnost oziroma geografski okvir, ki je predpostavka globalizacije, Ulrich Beck pa kar na splošno uporablja oznako transnacionalno kot sinonim za globalno, čeprav bi to lahko vključevalo npr. le čezmejno sodelovanje alpskih dežel. Ugotavljam, da tudi subjekte procesa globalizacije dostikrat zamejujejo le na nacionalne države in na pove-zovanje v smislu mednarodnih odnosov, ne vključujejo pa subnacionalnih akterjev ipd.

7

odnosov v svetovnem merilu, ki povezujejo oddaljene kraje na tak način, da dogodki, ki se pojavljajo na oddaljenosti mnogo milj, vplivajo na lokalno doga-janje.” Toda oddaljenost “mnogo milj” pomeni še veliko nedoločenost. Bolj primerno bi bilo govoriti o interkontinentalnih odnosih.

Tako se na tem mestu bolj usmerjam na postopno dograjevanje in nad-grajevanje, s katerim lahko profiliramo razumevanje globalizacije kot naj-bolj vključujočega in protislovnega procesa družbene preobrazbe na osnovi krepitve medsebojne povezanosti in odvisnosti dogajanja v svetovnem merilu. Pri tem pa doslej še ni prišlo do sistematičnega razlikovanja in raziskova-nja atributivnih (podobnosti – razlike) in relacijskih značilnosti (samostoj-nost – odvisnost) kot elementarnih razsežnosti preobrazbe v nastajanju sve-tovne družbe. Moja usmeritev k večji inkluzivnosti pa nakazuje potrebo po hkrat nem vključevanju prostorske, časovne, sektorske in hierarhične razsežno-sti prestrukturiranja današnje družbe. Seveda pa sistematično uresničevanje takšne usmeritve daleč presega okvire tega dela.

Kot ugotavlja Hélène Ruiz Fabri, ni doslej še nobeden ponudil holi-stične razlage problemov, ki jih sprožajo globalizacija in poskusi, da bi jo obvladovali. To pa se navezuje tudi na paradokse globalizacije, kot je npr. to, da globalizacija hkrati spodbuja in ogroža kulturno raznovrstnost.

Dialektika protislovnosti družbeno-prostorskih spremembS spoznavnoteoretskega vidika se kot najsplošnejši skupni imenovalec napačnih in pomanjkljivih razumevanj globalizacije pojavlja nepoznava-nje dialektike protislovnosti družbeno-prostorskih sprememb. To proti-slovnost – ki sem jo obravnaval že v svoji knjigi Protislovja družbenega razvoja, 19862 – lahko razkrivamo šele v medsebojni povezanosti spre-memb, v katerih prihaja tako do medsebojnega dopolnjevanja in preže-manja kot do izključevanja in spopadanja nasprotij. Kot takšna pa pre-sega tako ozke, parcialne zasnove razumevanja procesa globalizacije kot tudi zamejenost binarnega mišljenja, ki operira le s čistimi, medsebojno povsem izključujočimi se kategorijami oziroma alternativami. Takšno mišljenje predpostavlja, da gre za logiko “igre z ničelno vsoto” (zero sum game), ki je bila v preteklosti sicer tako v družbi kot družboslovju prevla-dujoča; danes pa vedno manj pojasnjuje spremembe, ki zadevajo proces globalizacije, in že načeloma ni uporabna za razumevanje sprememb v informacijski dobi.3

2 Na lokalni ravni sem že pred tem posvečal znatno pozornost dialektiki protislovnosti v kontekstu prostorske organizacije vsakdanjega življenjskega okolja (npr. The Unity of oppo-sites in urban planning, 1978). Sicer pa je bila dialektika zaradi nekaterih shematskih poe-nostavitev v “uradnem marksizmu” kar frontalno zavržena. Šele po dveh ali treh desetletjih se nekateri avtorji, tako Ulrich Beck (2003), nekako sramežljivo spet navezujejo nanjo. Imamo pa tudi že ambicioznejše poskuse za njeno reafirmacijo, npr. B. Ollman in T. Smith (ur.), Dialectics for the New Century, 2008.

3 Moja pozornost do koncepta “igre z ničelno vsoto” in do problematike v zvezi s tem v teo-riji in praksi ima že dolgo zgodovino. V jugoslovanskem kontekstu mi je pritegnila pozor-nost sprememba v odnosu do tujega kapitala: najprej razlastitev, izključitev, da bi odpravili izkoriščanje in odtok bogastva v tujino, potem pa – na podlagi izkušenj – iskanje možno-sti, kako bi ga pritegnili. “Morala zgodbe” pa je v spoznanju, da vsaka pridobitev za druge ne pomeni nujno izgube za nas, npr. če se absolutno poveča celokupni proizvod, lahko obe strani pridobita. To so podkrepila tudi raziskovanja porazdelitve vpliva (kontrole, moči) v delovnih organizacijah, ki jih je pri nas začel Arnold Tannenbaum (1968) s sodelavci, in v občinah – Janez Jerovšek (1965, 1968).

8

Dosedanja raziskovanja globalizacije (“global studies”) večinoma niso vključevala protislovnosti sprememb in so težila k poenostavljenim, eno-stranskim predstavam, kot da gre za linearni in enosmerni proces. Če glo-balizacija že èo ipso usmerja pozornost na družbeno celoto, pa hkrati navaja k reificirani holistični predstavi o družbeni stvarnosti in pušča ob strani vlogo (samostojnost) sestavnih delov, podskupin, akterjev oziroma posame-znikov. Na drugi strani pa imamo atomistične, individualistične poglede na družbo, kot da je nekakšen agregat posameznikov in kot da nima speci-fičnih lastnosti in lastne regularnosti.

Naša polpretekla zgodovina je potencirala enostranosti in izključnosti, ki jih še danes nismo presegli. Socialistično gibanje je poskušalo presegati zamejenosti liberalizma (individualizma), hkrati pa je kompromitiralo pro-grame podružbljanja (socializacije). O socializaciji se danes razpravlja samo še z vidika posameznika v socialno-psihološkem smislu, sploh pa ne kot o družbenoekonomskem procesu! Ali se je slednji povsem zaustavil? Dejan-sko pa se še nikoli v vsej zgodovini človeške družbe ni odvijal tako inten-zivno kot danes, ko smo priča pospešenega povezovanja vsega človeštva v svetovnem merilu.

Če upoštevamo izvirno svetovljansko usmeritev marksizma, gre torej za velik paradoks, ko danes nekatera gibanja na levici nastopajo v imenu anti-globalizacije. Globalizacija vsaj z vidika prostorske organizacije predstavlja – kljub vsem težnjam k dominaciji in podrejanju, neenakosti in izkorišča-nju – krepitev najbolj vključujoče družbe in v tem smislu nakazuje najvišjo stopnjo socializacije. Antiglobalizacijska gibanja ne bodo mogla zaustaviti globalizacije kot dolgoročnega razvojnega procesa, s katerim se uveljav-lja vse popolnejša teritorialna inkluzivnost. Kofi Anan, generalni sekretar OZN, je celo izjavil: “Rečeno je bilo, da je nasprotovati globalizaciji podobno kot nasprotovati zakonu gravitacije.” Pač pa lahko na odpravljanje različ-nih oblik neenakosti in izkoriščanja (delavstva, včasih celo otrok in še zla-sti žensk) do neke mere vplivajo npr. na osnovi tujih vlaganj v deželah v razvoju ter na dejansko uveljavljanje univerzalnih človekovih pravic.

Po dveh desetletjih intenzivnejših družboslovnih raziskovanj in razprav o globalizaciji bom torej na tem mestu poskušal kritično opozoriti na v glav-nem nezaznani skupni imenovalec napačnih in zapoznelih teoretskih odzi-vov na spreminjajočo se družbeno in fizično realnost sveta – zaradi neupo-števanja dialektike protislovnosti tega procesa.

Nepravilne razlage globalizacije se pojavljajo zmeraj, ko se upošteva le ena stran protislovnega procesa, naj bo samo izključnost oz. izključevanje nasprotij ali le njihovo dopolnjevanje oziroma prežemanje.4 Ko pa gre za razvojne programe in politične usmeritve, se pojavljajo značilne poeno-stavitve s poudarjanjem le želenega, kot da je mogoče preprosto odmisliti nasprotno stran. Med evropskimi usmeritvami za področje izobraževanja se pojavlja značilno geslo: “Korenine in krila!” Jacques Delors in sodelavci tako programsko izražajo naslednjo težnjo: “Ljudje naj bi postopoma posta-jali državljani sveta, ne da bi pri tem izgubljali svoje korenine, in tako da bi še naprej igrali aktivno vlogo v življenju svojega naroda in svoje lokalne skup-nosti” (Delors et al., 1996). Tako nakazani želeni tok sprememb implicira

4 Za prvi primer gl. npr. knjigo z naslovom Locality versus Globality, ur. Antoni Kuklinski, 1990, ki jasno kaže binarno razumevanje dveh medsebojno izključujočih se sfer.

9

poenostavitve le na komplementarnost, brez medsebojnega izključevanja. V stvarnosti pa, kot bomo videli na podlagi empiričnega raziskovanja, stvari niso tako preproste. Npr.: tisti, ki se – vsaj danes še – bolj identificirajo s svojim krajem, se večinoma manj vključujejo v reševanje svetovnih zadev.

“Globalizacija od zgoraj” in “globalizacija od spodaj”Protislovnost globalizacije lahko spremljamo z vidika konfliktne dinamike dveh svetovnih redov: enega, ki se utrjuje od zgoraj in uveljavlja svojo dominacijo na osnovi gospodarske in politične moči maloštevilnih, in drugega, ki izhaja iz emancipacijske usmeritve posameznikov in (pod)sku-pin pri uveljavljanju demokratizacije in socialne pravičnosti. Medtem ko prvega lahko navezujemo na teritorialni ekspanzionizem, ki je temeljil na sili in se mu kot takemu čas izteka, se v perspektivi nakazuje globalizacija, ki bo – ob pomembni vlogi informacijsko-komunikacijske tehnologije – v večji meri izhajala od teritorialnih in neteritorialnih akterjev, posamezni-kov, skupnosti in družbenih gibanj “od spodaj”. Vendar pa na splošno pod-cenjujemo pomembnost zgodovinskega preobrata od ekspanzionizma s silo k spontanim težnjam k združevanju, kot ga npr. simbolizira čakalna vrsta za sprejem v EU.5

Jan Makarovič (2009, str. 258) je prikazal, kako je prišlo do odločilnega preobrata v mednarodnem političnem razvoju. Prej je bil proces širjenja kolonialnih imperijev, nasprotno pa sedanji “proces globalizacije ne poteka več na osnovi ekspanzije močnih in podjarmljanja šibkih, temveč na osnovi prostovoljnega povezovanja”. Mogoče bi lahko rekli, da takšno sklepanje prehiteva stvarnost. A tudi če se stare težnje še uveljavljajo, nas tu zanima predvsem pojavljanje znakov, ki nakazujejo dolgoročno perspektivo. V tem smislu lahko pritegnem še oceno, ki jo je podal Martin Schulz (2009, str. 20) v okviru razprav, ki jih vključuje “Global Progressive Forum”. Pri tem je zapisal: “Zmožnost Evrope, da deluje globalno, ne temelji na voja-ški moči, temveč na njeni ekonomski, kulturni in politični privlačnosti – kot ‘mehka moč’ (soft power) ima EU moralni kapital in uživa zaupanje.” Prav v takšnem transnacionalnem prostoru pa se – kot nakazuje Beck (2003, str. 203) – povečujejo možnosti, da se politika posamezne države iz objekta ogrožujoče globalizacije spremeni v subjekt, ki globalizacijo oblikuje.

Ob vse večji centralizaciji oblasti in bogastva v rokah maloštevilnih se hkrati – kot ugotavlja Kellner (v Suess, 2000, str. 84) – krepi nasprotni proces drobitve oblasti, ki postaja bolj pluralna in odprta za tekmovalnost kot v preteklosti. Ob vidni prisotnosti obeh tendenc torej ne gre prepro-sto za sprejemanje ali zavračanje globalizacije, temveč za kritično zavračanje tistih vidikov, ki predstavljajo dominacijo, podrejanje in izkoriščanje, in za to, da se izkoristijo priložnosti za uveljavljanje demokratizacije in pravično-sti ter za progresivno preobrazbo celotne družbe.

5 Douglas Kellner (v: Alexandra Suess, ur., 2000) je z vidika kritične teorije zavrnil eno-stranost tistih, ki se osredotočajo samo na eno ali drugo, ter konkretno prikazal številne primere, kako globalne sile vplivajo in celo strukturirajo vse večje število lokalnih situacij in kako lokalne sile vplivajo na globalne, tako da nastajajo edinstvene konfiguracije enih in drugih kot vzorec delovanja v sodobnem svetu. Pri slednjih bolj poudarja opozicijske posameznike in družbena gibanja, ki se kot napredne družbene sile upirajo globalizaciji, vendar bi moral upoštevati, da je to upiranje dostikrat izraz konservativno-tradicionalistič-nih pogledov. Vse bolj pa tudi akterji “od spodaj” prevzemajo aktivno-afirmativno vlogo v kontekstu širšega sveta.

10

Tu pa se pojavi zadrega, ko se v zaključku tudi Kellner proglasi za zago-vornika (le) globalizacije od spodaj, čeprav je prej kritično zavračal vsako enostranost, ki izključuje dialektično razumevanje dinamike protislovnosti globalizacije v celoti. Kellner dostikrat omenja dialektiko, vendar na takšni podlagi ne bi mogli sprejeti strategije raziskovanja, ki bi se posvetila le tistemu, kar vrednotimo kot pozitivno. Kasneje bom prikazal, kako se tudi t. i. korporativna globalizacija uveljavlja od zgoraj, še zlasti ko gre za poli-tiko v interesu velikih transnacionalnih korporacij.

Odpiranje in zapiranjeS tem ko se globalizacija najpogosteje označuje kot “odpiranje”, “odpiranje v svet” in približevanje “svetu brez meja” (Brown, 1972; Ohmae, 1991), se hkrati ne upošteva nasprotno dejstvo, da se približujemo zaprtemu sistemu v svetovnem merilu. Sproščena transnacionalna mobilnost ljudi pa glede na njihovo etnično pripadnost, družbeni položaj in po drugih merilih poraja nove oblike grupiranja in ločevanja v prostoru, npr. t. i. ograjene skupnosti (gated communities) višjih slojev prebivalstva, hkrati pa tudi koncentracijo revščine pri priseljencih in njihovo segregacijo v velikih svetovnih mestih ipd. Torej ne gre preprosto le za odpiranje in vse večjo odprtost; vso pozor-nost terjajo tudi (prehodne) nove oblike zapiranja in skupinskega (samo)-izključevanja.

Najvišja stopnja teritorialne inkluzivnosti pomeni izgubo zunanjega sveta in s tem prestop od paradigme odprtega k paradigmi zaprtega sis-tema. Svet postaja totalni sistem, kar za posamezne akterje – izraženo s Hirschmanovo terminologijo – pomeni brez “izhoda” (exit) in z oslablje-nim “glasom” (voice). Tu ne bo več zunanjih alternativ niti v smislu, da bi se človek lahko osvobodil te celote, niti da bi se izmaknil svoji odgovorno-sti (tako kot se višji sloji v ZDA danes umikajo v predmestja). To pa nada-lje pomeni, da nezaželenih posledic (npr. ekoloških) ne bo mogoče prenesti na druge, tako da ne bi s tem vplivale tudi na nas same. Povečevala se bo pomembnost razhajanja med življenjem v fizično omejenem in informacij-sko razširjenem prostoru. Medtem ko se bo v virtualnem prostoru razširjala globalna informacijska družba, pa bodo meje fizičnega sveta nujno terjale omejevanje v individualnem in družbenem delovanju ter povratek k logiki “zero sum”, kar bo pomenilo manj avtonomije akterjev, a več kontrole in konfliktov.

Tako razmere človeka silijo, da presega prejšnjo lahkotnost in brezbriž-nost do posledic svojega ekspanzionističnega uveljavljanja v svetu in krepi občutek odgovornosti za posledice svojega delovanja. Namesto miselnosti o neomejenih možnostih širjenja v svetu in obvladovanja sveta v smislu pro-metejske usmeritve se spopada z omejenimi fizičnimi danostmi v zaprtem krogu in z nepredvidenimi povratnimi učinki.

Še posebej zanimivo oziroma presenetljivo pa je, da tudi raziskovalci informacijsko-komunikacijske tehnologije kritično opozarjajo na “ilu-zije o svetu brez meja” (Goldsmith in Wu, 2006). Še v devetdesetih letih 20. stoletja so bili mnogi prepričani, da nacionalne države ne bodo mogle nadzorovati neželene internetne komunikacije, katere izvor je zunaj njiho-vega meja. Toda v zadnjem desetletju se je izkazalo, da uporabljajo vrsto različnih tehnik, tako da jih lahko nadzirajo in uveljavljajo svoje predpise ter oblastno prisilo. Pa tudi sicer je internet zamejen in se glede na jezik,

11

njegovo vsebino, njegove norme prilagaja lokalnim razmeram. Ob splošno znanem dejstvu, da je angleščina prevladujoči jezik na internetu, pa je pre-senetila ugotovitev, da je njen delež v upadanju. Goldsmith in Wu sta ugo-tovila, da imamo danes internet, ki se razlikuje med narodi in regijami, ki so vse bolj ločene s pregradami širokopasovnosti, jezika in različnih filtrov. Na splošno pa obilje informacij vendarle otežuje njihov nadzor.

Deteritorializacija – reteritorializacijaPoenostavljene razlage globalizacije, ki jih srečujemo, izpostavljajo, kako se zmanjšuje pomen geografije, in to izražajo npr. s konceptom “deteritoriali-zacije”. Toda, kot je že v osemdesetih letih 20. stoletja opozoril David Har-vey v svojem delu Post-modern condition (1989), sproščenejši tokovi hkrati implicirajo večjo odzivnost na posebnosti v prostoru, kar je osnova za uva-janje koncepta reteritorializacije. Hkrati z zmanjševanjem pomena oddalje-nosti pa raziskave razkrivajo velik pomen fizične bližine z vidika neposred-nih medosebnih odnosov (face to face relations), še posebej v ustvarjalnem delovanju in v reševanju kompleksnih zadev ali pri poudarjeno čustvenem doživljanju dogajanja. Glede na to je opredelitev globalizacije, ki jo je podal Waters (1995, str. 3), enostranska, saj pravi, da je globalizacija “druž-beni proces, v katerem se omejitve geografije na družbene in kulturne ureditve zmanjšujejo in v katerem se ljudje vse bolj zavedajo, da se zmanjšujejo”. Po njegovi razlagi bo teritorialnost kot organizacijski princip za družbeno in kulturno življenje izginila; v globaliziranem svetu da ne bomo mogli pred-videti družbenih praks in preferenc na osnovi geografske lokacije. Ljudje pa bodo lahko vzpostavljali medsebojne odnose tako na velike razdalje kot na kratke (prav tam, str. 3). Pri tem pa ne upošteva, da vsaka lokacija vklju-čuje edinstvene značilnosti, na podlagi katerih z največjo verjetnostjo pride do odziva, do priznanja njihove relevantnosti in do potencialnih koristi prav v kontekstu globalne družbe, ki v največji meri omogoča multifunkci-onalno povezovanje, “gnezdenje” in “grozdenje”.

Drago Kos (2002, str. 11) je opozoril, da sicer gre za spremembo pro-storskega determinizma, ne pa za konec le-tega. Ta sprememba pa nudi možnosti za ne-instrumentalno in nefunkcionalno razumevanje prostora in postmodernih prostorskih identitet. Tu se odpirajo možnosti in spodbude za ustvarjanje različnih simbolnih predstav istega prostora.

Razpršitev – strnitevZačetna pričakovanja, da bo prihajalo do vse večje razpršenosti v prostoru po vsem svetu, je bilo treba korigirati na osnovi ugotovitev o tem, kako prihaja do trajnih ali občasnih koncentracij, npr. do “globalnih mest”, do “inovativnih grozdov” (“innovative clusters”), do “kulturnih grozdov” (“cultural clusters”) ipd. Hkrati s pomembnimi težnjami k razpršenosti v svetovnem merilu, ki vodi k vsepovsodnosti (ubiquity), danes zlasti k vse-povsodnosti rabe računalnikov (ubiquitous computing), o čemer se pospe-šeno množijo razprave in literatura (kot npr. Streitz, Kameas, Mavrom-mati, ur., 2007), torej ne smemo spregledati tudi nasprotnih teženj.

Že nekaj desetletij se vrstijo raziskave, ki razkrivajo – sicer pod raz-ličnimi imeni, pa vendarle – v osnovi isto težnjo, da se tudi v kontekstu globalizacije uveljavljajo določene oblike geografske koncentracije, v okviru katerih prihaja do intenzivnejših medsebojnih povezav in sodelovanj na

12

ožjih, lokalnih oziroma teritorialnih območjih (Borras, Tsagdis, 2008). Te raziskave npr. zadevajo: “grozde”, “produkcijske komplekse”, “inovativne miljeje”, “industrijske distrikte”, “lokalne produkcijske sisteme”, “produk-cijske komplekse visoke tehnologije”; v zvezi s tem se razpravlja o “leplji-vosti” in “lepljivem znanju”, nadalje o “ekonomiji bližine” (proximity economy) idr. Podobno velja tudi za področje kulture (ki se sicer vse bolj prepleta z ekonomijo), še zlasti ko gre za dinamično dogajanje z oznako “kulturne industrije”. Nasploh pa – kot sem že nakazal – večja komple-ksnost pri skupnem reševanju zadev terja večjo neposrednost in osebno vključenost, ki temelji na “face-to-face relations”.

Če prestopimo zamejenost na logiko “instrumentalne racionalnosti”, ki prevladuje v ekonomski sferi, pa še posebej razkrivamo, kako čustvene raz-sežnosti delovanja ljudi v družbenem življenju ohranjajo pomen bližine in prihajajo v nasprotje s povsem sproščeno prostorsko mobilnostjo, npr. ko gre za navezanost na kraj, zlasti pa za ohranjanje družinskih in sorodstve-nih odnosov.

Uniformnost – raznovrstnostPrvotno zelo popularne predstave o tem, da globalizacija pomeni (le) vse večjo uniformnost, kar so ilustrativno utemeljevali s svetovno “vesternizacijo”6 ali “mcdonaldizacijo”,7 lahko vse bolj prepričljivo zavra-čamo s predstavljanjem različnih oblik raznovrstnosti, ki ne pomenijo nujno nekakšne alternative. Če omejimo zorni kot gledanja le na izbrani predmet ali pojav, potem nas z njegovim razširjanjem po vseh krajih, drža-vah in kontinentih to navaja k sklepu o uniformnosti v svetovnem merilu. Pri tem pa se ne upošteva, da v konkretnem življenjskem okolju to pomeni še povečano raznovrstnost, ki razširja razpon izbire za prebivalce. Sicer pa v zadnjih desetletjih tudi gospodarske družbe ne vztrajajo pri uniformnem uveljavljanju istega vsepovsod in postajajo bolj odzivne na lokalne razlike glede na vire in prebivalce ter njihove okuse ipd. Tako že vsaka zase uveljav-lja tudi lokalizacijo in diverzifikacijo. Večjo veljavo dobiva zahteva: “Ko si v Rimu, deluj tako, kot delujejo Rimljani!”

Zgodnejše enostranske predstave o kulturni homogenizaciji sveta v smi-slu mcdonaldizacije ter amerikanizacije in kulturnega imperializma vse bolj nadomeščajo razlage o (kulturni) globalizaciji kot protislovnem procesu, v katerem se nenehoma spopadajo težnje k uniformnosti in diverzifikaciji. Ogrožajoč pomen globalizacije je med drugim v tem, da odpiranje v svet ne vodi preprosto in nasploh le k vse večji raznovrstnosti in povečanju svo-bode izbire, temveč tudi k uniformnosti, do katere prihaja zaradi prevlade svetovnega jedra v določenem času in prostoru.

Kot so nam pokazale analize o teritorialnem poreklu filmov, televizijskih programov in popularne glasbe (TOP 10), gre pri tem celo za upadanje nekdanje raznovrstnosti (npr. na območju evropskih držav) hkrati z vse večjo prevlado ameriških proizvodov; namesto globalizacije gre torej lahko za “amerikanizacijo” (Mlinar, Trček, 1998). Odpiranje v svet torej samo po

6 Serge Latouche (1996) je objavil knjigo o vesternizaciji sveta in o težnji h “globalni unifor-mnosti”.

7 Mcdonaldizacija teži k predvidljivosti in racionalizaciji na osnovi standardizacije proizvod-nje in potrošnje v smislu fordistične logike, ki pa izgublja svojo pojasnjevalno vlogo.

13

sebi še ne zagotavlja (kulturne) obogatitve; lahko gre preprosto za enostran-sko premoč svetovnega jedra. Vendar tudi amerikanizacija spreminja svoj pomen: bolj ko ameriško vključuje tudi svetovno raznovrstnost, manj gre pri tem za kulturni imperializem v smislu uveljavljanja ameriškega partiku-larizma.

Več desetletij prevladujočemu vzorcu o amerikanizaciji sveta se prav sedaj – v teoriji in praksi – zoperstavlja vzhodnizacija (“easternization”, gl. Colin Campbell, 2007). Krepitev svetovne vloge Kitajske predstavlja še posebej pomemben izziv. Ne gre (več) preprosto za enosmerne tokove in vplive metropole ter za slepo sprejemanje le-teh na periferiji; prihaja do dialoga in izmenjave, do fuzije in amalgamacije avtohtonih in importiranih elementov. Kulture po vsem svetu izgubljajo nekdanjo čistost in homoge-nost (če je sploh obstajala) in kažejo na mešane izvore ter različne sinteze.

Globalizacija torej lahko igra tudi izzivalno in spodbujevalno vlogo za uveljavljanje avtohtonih posebnosti. Odločilna vloga ozaveščanja o teh možnostih in vloga “subjektivnega faktorja” – kot smo ga včasih označevali – pa je v tem, da bi nenehoma razkrivali lokalne posebnosti, ki potencialno lahko dobivajo pomen in postanejo sprejemljive tudi v različnih povezavah in kombinacijah v svetovnem merilu. V razvojni politiki države in lokal-nih skupnosti pogrešam prav posebno pozornost in strategijo, da bi nene-homa iskali, raziskovali, ponovno ovrednotili in oživljali lastne posebnosti ob zmeraj bolj odprtih možnostih za prepoznavanje primerjalnih prednosti pred vsemi drugimi. Tu pa je podlaga za ustvarjalno povezovanje in kombi-niranje v edinstvenih programih glokalizacije.

Pri tem gre za velike neizkoriščene potenciale aktiviranja lokalno spe-cifičnega “tihega znanja” (“tacit knowledge”), ki dopolnjuje in korigira abstraktni transfer znanja v translokalnem in transnacionalnem merilu. Povečuje pa se raznovrstnost kombinacij glede na vsebinsko (čezsektorsko) ter prostorsko, časovno in hierarhično razsežnost v povezovanju akterjev.

Predmetno-sektorska zamejenost družboslovja, podobno kot naravo-slovja, pa pušča ob strani kompleksne povezave med kulturo in naravo. Razprave o izgubljanju kulturne raznovrstnosti se največkrat odvijajo povsem ločeno od tistih o biološki raznovrstnosti. Na zahodu prevladuje

Teritorialno.poreklo.“TOP.10”.tujih.pesmi.v.času.1974–1994,.N.=.210

Avtorja:.Zdravko.Mlinar,.Franc.Trček

14

razumevanje narave kot nečesa ločenega od ljudi in njihove kulture. Ven-dar se sedaj pojavljajo tudi novi koncepti, npr. “biokulturna raznovrstnost”. Ugotavljajo tudi visoko stopnjo povezanosti med jezikovno in biološko raznovrstnostjo. Tako se nakazuje široko področje primerjalnega raziskova-nja, ki lahko obogati osnovo za zavestno in integralno vplivanje na spre-membe, ki potekajo (gl. tudi “UNESCO Universal Declaration of Cultu-ral Diversity”, Paris, 2001, “Fourth Global Environment Outlook”, UNEP, 2008, in “Cultural Diversity and Biodiversity for Sustanainable Develop-ment”, UNEP, 2003).

Krepitev vse večjih in vse manjših enotZgodnejše razprave o globalizaciji so v le-tej enostransko prepoznavale le nastajanje in krepitev vse večjih družbenih enot in konec koncev krepitev svetovne družbe (sistema) kot celote. Globalno je bilo sinonim za veliko, številno, oddaljeno, odmaknjeno, posredno, podobno kot lokalno ozna-čuje majhno, bližnje, neposredno … Ob vse večji teritorialni inkluzivnosti pa se praviloma spregleduje dejstvo, da razširjena dostopnost v svetovnem merilu zahteva in omogoča tudi oblikovanje različnih skupin, organizacij in omrežij z majhnim številom akterjev. Velikost skupine – glede na število članov – ni nujno kazalec globalizacijskega procesa. Celo teritorialno raz-sežnost globalnega je treba razumeti bolj z vidika možne dostopnosti kot pa dejanske popolne zajetosti vsega sveta. Pred nami torej ni le družba vse večjih enot, ki nastajajo s teritorialno ekspanzijo integracijskih procesov (EU, NAFTA ipd.), ampak tudi družba vedno manjših in vse bolj različnih skupin in posameznikov, ki pa so povezani v svetovnem merilu.

Tej temi se je na svoj način približal John Naisbitt (1994) s svojo popu-larno predstavitvijo “globalnega paradoksa”, ki ga je formuliral takole: “Čim večje postaja svetovno gospodarstvo, močnejši postajajo njegovi najmanjši igralci.” Torej: z rastjo sistema in z vse večjo kompleksnostjo se sorazmerno povečuje pomembnost posameznih delov, vključno s posamezniki. Iz tega izhaja tudi ocena, da se centralna državna oblast in tradicionalna predstav-niška politika približujeta svojemu koncu; pred nami pa je decentralizacija in neposredna demokracija. Tudi velike kompanije se morajo za preživetje decentralizirati in prestrukturirati.

Trdno (stalno, dolgotrajno) – fluidno (spremenljivo, kratkotrajno) Novejša sociološka literatura (Bauman, 2000, 2005) se osredotoča na mobilnost, fluidnost in tekočnost (liquidity), ki naj bi bile značilne za družbene razmere in življenje v kontekstu globalizacije. Globalizacija se uveljavlja z intenziviranjem tokov – če poenostavimo – ljudi, dobrin in informacij v svetovnem merilu.

Globalni družbeni tokovi pa izpodkopavajo strukture, ki sicer nudijo oporo in kontekst pripadanja ter kontinuiteto v času. V ospredje pozor-nosti stopa razlaga, ki sta jo Marx in Engels v Komunističnem manifestu” l. 1848, torej že pred 164 leti, nakazovala v smislu, da se vse, kar je (bilo) trdnega, razblinja. Današnji proces globalizacije pa še neprimerljivo bolj izpostavlja fleksibilnost, negotovost, nestabilnost, ambivalentnost, krhkost, nepredvidljivost, prežemanje ipd. Globalni fluidi nimajo niti jasne izho-diščne točke niti nujno končnega stanja ali namena; predstavljajo le dete-ritorializirano gibanje z različno hitrostjo in v različnih smereh. Prihaja do

15

nepregledne kompleksnosti novih konfiguracij ljudi, tehnologij in krajev; do dediferenciacije predhodno ločenih sfer zasebnega in javnega, lokalnega in globalnega. Pojavljajo se mešanice visoke in množične kulture, umetnost se prežema z vsakdanjim življenjem (Elliott, 2007, str. 7), mešajo se vloge proizvajalcev in uporabnikov.

Ob veliki pozornosti, ki se posveča tem pojavom “fluidne moderne”, pa pri tem vendarle prihaja do enostranosti, ki jo je treba preseči s hkratno pozornostjo do nasprotnega. Kljub povečevanju družbene kompleksnosti, ki izhaja iz delovanja množice akterjev, pa konec koncev vendarle razkri-vamo tudi določeno regularnost, tj. dolgoročni proces globalizacije, kate-rega pandan pa je proces individualizacije.

Izključno poudarjanje nestalnosti, spremenljivosti in efermnosti hkrati zapostavlja nasprotne težnje, ki jih lahko razkrivamo celo kot razširjanje prostorsko-časovnih horizontov globalizacije. Še nikoli v preteklosti ni bilo človeštvo v stanju, da bi v tolikšni meri – hote in nehote – sprožalo dolgo-ročne spremembe v svetu. In kljub zapoznelim odzivom na ekološke prob-leme ni bilo še nikoli tolikšne ozaveščenosti o nujnem uveljavljanju traj-nostnega razvoja v tem smislu, da zadovoljevanje današnjih potreb ne sme poslabšati življenjskih razmer za naslednje generacije. Samo najbolj kom-pleksne povezave človeških in materialnih virov in tehnoloških dosežkov vodijo danes na osnovi zelo natančnega in dolgoročnega načrtovanja, npr. do programov osvajanja vesolja. Predpostavka za njihov uspeh pa je maksi-malno zmanjšanje naključnosti, negotovosti in nepredvidljivosti. V tem smislu torej zavračam enostranost razlage o “fluidni moderni”, v kateri naj bi kratkotrajno povsem nadomestilo vse, kar je dolgotrajnega. Pač pa je treba izpopolnjevati razumevanje sočasnosti enega in drugega.

Zgoščeno dogajanje v času in prostoru, ki dobiva različne oznake, npr. “event cities”, “Erlebnissgesellschaft” idr., ne izključuje dolgotrajnih proce-sov, ki jih simbolično predstavljajo kot “long durée”.8 Tu so številni izzivi za podrobnejše preučevanje dinamike medsebojnega dopolnjevanja in izključevanja lokalnega (individualnega) in globalnega ter kratkotrajnega in dolgotrajnega, tako npr. v znanstvenem delovanju in na znanstvenih sreča-njih, kot so svetovni kongresi.

V poglavju o postmodernizmu bom še podrobneje prikazal protislovnost časovnega nereda. Pri tem ugotavljam, da tako kot po eni strani stopajo v ospredje posebnosti in pomembnost določenega trenutka, tako lahko hkrati (in v nasprotju z razlago postmodernistov) razkrivamo, da se podalj-šuje naše zavestno poseganje v prihodnost; ne le v državnem in v mednaro-dnem merilu, ampak vse bolj tudi na lokalni ravni.

Univerzalizem – podomačenje (indigenization)Nadaljnji enostranosti, ki izražata nerazumevanje dialektike enotnosti nasprotij, se kažeta v socioloških razpravah o univerzalizmu in podoma-čenju (indigenization). Prvo lahko prepoznamo v razlagi modernizacij-ske teorije, da prehajamo od partikularizma k univerzalizmu, drugo pa v tistih kritikah univerzalizma, ki terjajo, da bi uveljavljali podomačenje

8 Tržno gospodarstvo v svetovnem merilu, katerega vodilo je profit, v brezštevilnih oblikah uveljavlja kratkoročne koristi, četudi ob tem nastaja škoda tako z vidika okolja kot zdravja ljudi.