BESEDILO: M. G. | FOTOGRAFIJE: ALJOŠA REBOLJ

Dr. UrošAhčan

VEDNOBOLJ POVEZAN

Z MODRINO MORJAProl. dr. Uroš Ahčan. dr. se, dr. med., specialist plastične, rekonstukcijske in estetske kirurgije je predstoj-nik oddelka za plastično kirurgijo in opekline v UKC in redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske

fakultete v Ljubljani. Izjemen, mednarodno priznan kirurg. Predan poklicu. Polno zaseden tudi s pisa-njem strokovne literature in predavanji ter zahtevnimi operacijami po celem svetu. Za dosežke večkratnagrajen, že kot študent tudi s Prešernovo nagrado. Govori hitro. Ne umika pogleda. Ne tehta besed.

Naučene fraze pri Urošu Ahčanu odpadejo. Odločen, a v resnici občutljiv. Prekleto dobro ve, kaj počne,predvsem pa, kako. Deluje zunaj ideoloških okvirjev. Zna poslušati. In dovoli, da se tiho učiš od njega.

Uroš Ahčan je garač, obvladač, intelektualec, senzibilnež. Kapaciteta. Tudi in predvsem pa dober človek.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kaj vam zadnje čase kvari spanec?Pogosto se na koncu dneva počutim kot iz-žeta limona, prazen, utrujen in navadno za-spim že na kavču, ko v ozadju z dramatič-nim glasom iz televizijskega ekrana, odme-vata Bobovnikali domiselni Bergant. Skušamostati čimbolj inerten do koncentrata slabihnovic, do tečaja švicarskega franka, posledicspopadov in naravnih nesreč. Skratka vednolahko najdemo stvari ali dejanja, ki nam kra-tijo spanec a nimamo možnosti, da bi stva-

ri spremenili. Zato osebno raje iščem rešitveza rešljive probleme. Probleme, ki jih lahkorešujemo z lastnimi rokami in močjo uma, topa cesto vodi vodi v utrujenost, izčrpanost inmirno spanje. Na srečo doma še ni nesrečnihljubezni ali slabih šolskih ocen. Na oddelku,ki ga vodim delamo dobro in povezano zadobro ljudi.

Ste morda v dvajsetih letih, odkar ste leta1995 diplomirali, spremenili svoje mišlje-nje o poklicu zdravnika?Dobro vprašanje. Veliko se je spremenilo.Tehnološki napredek nam je omogočil veli-ko prednosti. Smo bolj učinkoviti, natančni,opremljeni s pomembnimi podatki pred po-segi, tudi v 3D tehniki. Po drugi strani pa jeamerikanizacija družbe prinesla številne sla-bosti. Poglobljenih prijateljskih odnosov niveč, med ljudmi prevladujejo plehke, povr-šinske, kratkotrajne interesne povezave inodnosi. Hvala, prosim in oprosti so pozablje-ne besede. Ljudje se pogosto ne znajdejo, vsevečje osebnih stisk. Kot bi spremembe v druž-bi prehitele vzgojne in miselne tokove in na-vade ljudi, zato pogosto dekompenzirajo, nerazmišljajo racionalno in večino časa porabijoza iskanje opravičil in izgovorov. Na problemegledajo enoplastno, zgolj iz svojega, pogostotemnega zornega kota. To vpliva tudi na do-jemanje poklica zdravnika, ki pa je v osnovienak od svojega začetka dalje, z enim samimglavnim ciljem, pomagati ljudem. Ljudje tudipogosto pozabijo, da smo tudi zdravniki lju-dje. Ljudje s svojimi problemi, čustvi. Ljudje, kitudi potrebujemo lepo besedo.

Kako mislite, da vas ljudje doživljajo?Odnosi med bolnikom in zdravnikom so se bi-stveno spremenili. Zaupanje je porušeno in

podoba zdravnika omadeževana. Mediji so iz-koristili nekaj šibkih posameznikov in na že-ljo interesnih skupin uničili podobo zdravni-ka. Toda bistvo ostaja nespremenjeno. Zdrav-niški poklic je eden najlepših poklicev saj z ra-zumom in rokami pomagamo ljudem, tistimnajbolj ranljivim, tistim na smrt bolnim in po-škodovanim, otrokom. Zato se ne bojim, dase za zdravniški poklic ne bi še naprej odločalinajboljši iz svoje generacije, zlati maturanti inmladi ljudje prepolni različnih intelektualnihpotencialov. Osebno se ne na mnenja mno-žic in poklicnih nergačev, ki pogosto sploh ni-majo svoje lastne bolnišnične izkušnje odzi-vam veliko manj čustveno kot nekoč. Sem do-volj kritičen do sebe in svojega dela, poslu-šam prijatelje in sodelavce, ki so iskreni sveto-valci z dobrimi nameni. Živimo v instant sve-tu z lažno demokracijo in le navidezno pro-sto izbiro, v svetu brezmejne lahkotnosti ža-ljivih komentarjev neukih posameznikov. Be-seda je devalvirala in praktično nima veljave.Žalostno je, daje devalvirala tudi beseda no-vinarjev, ki niso bili sposobni zavarovati svoje-ga ugleda in celo obstoja. To, da je lastnik naj-večje in ugledne časopisne hiše proizvajalechmeljnega napitka, veliko pove. Škoda, da zrazliko od pravih doktorjev, »spin doktorji« ni-majo Hipokratove prisege.

Po Thomasu Mannu je neumen človekzdrav in navaden, bolezen pa mora nare-diti človeka plemenitega, pametnega inposebnega. Kaj menite o njegovi tezi, daje bolezen je nekaj častivrednega?Zanimiva in zelo pravilna teza. Na srečo ni-sem imel osebne izkušnje, da bi lahko sam so-dil. Dejstvo pa je, da zdravim tudi bolnike, kiso premagali raka, težke poškodbe, ki so pre-živeli najtežja življenjska obdobja. Vsi v en glaspritrjujejo trditvi Thomasa Manna in tudi samugotavljam enako. Še več ob bolnikih se že-lim naučiti ponižnosti in veselja do življenja,veselja ob drobnih trenutkih. Nedvomno bo-lezen zbližuje ljudi in razkrije prave, iskreneprijatelje od prehodnih, interesnih prijateljev.

Imate bogate mednarodne izkušnje. V za-dnjem času ste predavali v Edinburghu,VVashingtonu, Varšavi, pa v prestižni bol-nišnici Acibadem v Istambulu, operirali v

Moskvi in drugod po svetu. Kakšne so raz-like med ljudmi?Težko je v nekaj dneh natančno ugotoviti raz-like med ljudmi, prednosti in slabosti. Dejstvopa je, da v naši lepi deželi manjka sproščeno-sti in timskega duha. Zal preveč Slovencev ži-vi v trajnem konfliktu samih s seboj, so pol-ni zavisti, hladni in zaprti. Ne iščejo razlogovza srečo pač pa smisel življenja iščejo v razlo-gih za žalost in trpljenje. Prepogosto jih zmo-tijo materialne dobrine soseda ali sodelavca inse ne zavedajo svojih prednosti, kot so zdrav-je,čudovita narava, obilje čistih voda in zdravahrana. Večina živi v lastnih stanovanjih in hi-šah, v okolju brez nasilja in gorja vojne. Name-sto, da bi se predajali lepim občutkom, se ime-li radi ter samozavestni uživali med prijatelji,jih zmoti izjava Janše ali Pahorja, potre dru-go mesto Prevca ali dve stotinki zaostanka Ti-ne. Sem ne sodijo ljudje, ki so nesrečni zaradiobjektivnih razlogov.

In kje vidite rešitve?Vsakemu, ki se brez pravega razloga zmrdujein obupuje predlagam, da si za en dan zavežesvojo desno roko v hlačni žep in hitro bo spo-znal, kako je življenje lepo, če si telesno in du-ševno zdrav. Vsi bi morali razlikovati, kaj so po-membne in kaj nepomembne stvari še pre-den zbolijo, se poškodujejo ali postarajo inkončajo odvisni od pomoči drugih. V življenjubi si morali postaviti realne cilje. Samospošto-vanje s kančkom egoizma, bivanje spremeni vkakovostno življenje. Življenje za danes in neza jutri. V norem tempu življenja pa prepogo-sto pozabimo na mlade ljudi, ki bi jih moralivzgajati z vzgledom. Zdi se, da smo na najve-čji potencial pozabili.

Kaj trenutno delate, kako pravzaprav po-teka vaš vsakdan? Poleg dela v UKC vas vzadnjem času zasledimo tudi na podro-čju estetske kirurgije. Vaša spletna stranwww.newbreast.eu je vzbudila veliko za-nimanja?Vsak kirurg ima na svoji poti različne cilje.Osebno sem svoje cilje izpolnil. Sem redniprofesor na MF v Ljubljani, pred koncem dru-gega mandata predstojnika oddelka, imamdve specializaciji, zato posebnih ciljev nimamveč. Pred menoj so zgolj klinični izzivi, iskanje

Moj poklic je moje življenje in le redki so trenutki, ko misli ne uhajajo v operacijskodvorano, k bolnikom in bolnicam ...V mojih očeh je spajanje družinskega življenja sstrokovnim delom odlično, ko pa me žena seznani z golimi dejstvi in prešteje minu-te posvečene družinskim problemom in odsotnost zaradi strokovnih izzivov, lahkozgolj ponižno priznam in obljubim, da bo v prihodnje boljše.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

novih rešitev. Vedno vec časa posvečam delus pacienti in prenosu znanja, zlasti v tujini. Tamkjer znanje cenijo in sposobne ljudi spoštuje-jo. Naslednji korak pa želim napraviti tudi napodročju estetske kirurgije, ki ima prizvok po-sla in ne znanosti. Rad bi to spremenil in lju-dem ponudil drugačne rešitve. Pot do lepo-te mora imeti znanstvene temelje - do lepo-te z ostrino uma in z ostrino noža. Znanje inizkušnje morajo biti pomembnejše od mar-ketinških pristopov, kuponov in števila pla-čanih všečkov. Tudi estetski posegi so pogo-sto nepovratni posegi, ki ljudi osrečijo le v pri-meru če so dobro načrtovani, premišljeni injih natančno izvedemo. Tudi neinvazivne teh-nike morajo biti izbrane v pravem zaporedjuin kombinacijah če želimo doseči sonergistič-ni učinek.

Ste predsednik Slovenskega združenjaplastičnih, rekonstrukcijskih in estetskihkirurgov in član številnih domačih in tujihzdruženj. Bi sprejeli ponudbo vodenja mi-nistrstva za zdravstvo?Ne, hvala. To možnost sem že zavrnil, šolalsem se 24 let, imam dve specializaciji in uži-vam v svojem delu, zato nikoli nisem pomi-slil, da bi ustvarjalno delo v operacijski dvora-

ni zamenjal s parlamentom in vladnimi soba-nami, kjer bi nekdo neargumentirano pregla-soval dobre ideje in rešitve. Morda zgolj zara-di dogodkov pred več desetletij. V operacijskidvorani nimamo fige v žepu, vsi imamo ena-ke cilje. Pogosto je stresno in psihofizično na-porno, toda lepo, iskreno. Čustva so pristna.Zato želim čim več časa posvetiti kirurgiji, tu-di estetski kirurgiji, ki ljudem vrača nasmeh indaje samozavest.

V nekem intervjuju ste dejali, da vas bolisrce, ko z Rožnika pritečete mimo pro-padajočega hotela Belvi, ki ga vidite kotpriložnost za svetovno znan center za re-konstrukcijo dojk. Slutite, da bi se dalo kajnarediti vtej smeri?Ja, še vedno me boli. Po intervjuju je bilo ne-kaj klicev in ponudb, kjer so ljudje ponuja-li svoje zgradbe in nasedle projekte, ki so jih

želeli pretvoriti v dobre poslovne modele. To-da za takcenter ni potreben le denar in dobreidejne rešitve ter očem všečne zgradbe. Pri ta-kih projektih je potrebno že vnaprej najti re-šitve tudi za najslabše scenarije, zaplete. Zatoje potreben tudi posluh ljudi, ki vodijo državoin pomoč institucij. Vsi poznamo primer Pleč-nikovega stadiona. Volja, ogromno denar-ja, ideje, načrti, projekti, leta sestankov in raz-prav, na koncu pa ruševina in plevel in sramo-ta sredi Ljubljane. Enako je z Belvijem in dru-gimi objekti.

Kje so razlogi, da se že desetletje nič nespremeni?Žalostno je, da na vseh mednarodnih spre-jemih vidimo ene in iste ljudi, ki so že uspeliin pomoči države sploh ne potrebujejo. Ima-mo najboljše izpušne cevi, lahka letala in za-nimive hiše, toda imamo tudi druge zelo per-

Vedno lahko najdemo stvari ali dejanja,ki nam kratijo spanec a nimamo možnosti,da bi stvari spremenili. Zato osebno rajeiščem rešitve za rešljive probleme.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

spektivne skupine, ki bi lahko predstavile svo-je projekte. Večkrat sem povedal, da imamotudi najboljše kirurge za rekonstrukcijo dojkpo raku, ki predstavlja globalni problem. Toje rak, ki prizadene vsako osmo žensko v EUin onesreči vsako osmo družino. V vseh razvi-tih državah. V Sloveniji imamo modele, reši-tve, skratka najnaprednejše storitve, ki prina-šajo zdravje, telesno celovitost, srečo in kako-vost bivanja. To pa je pomembnejše od vsehdrugih izdelkov, kijih ponujamo širnemu sve-tu. Če bi sam sedel v vladi, bi za promocjjodržave in poslovne povezave gotovo pova-bil tudi nekatere znanstvenike, umetnike. Na-zadnje sem se na Bledu ob pomoči mag. An-dreje Jernejčič Vizjak, ki je pripeljala gostjo indr. Danice Purg, IEDC poslovna šola Bled, sre-čal s šejko Thoravo Al Avvadhi iz Dubai-ja, izre-dno zanimivo žensko, razgledano sogovorni-co, ki dobro razume probleme sodobne žen-ske in jo zanimajo dobre rešitve v korist vsehžensk sveta. Zapolnil sem si njen stavek: »Po-lovica prebivalcev sveta so ženske, drugo po-lovico pa je ženska vzgojila.« Podobno razmi-šljam tudi sam, temelj vsake srečne družbe so

(ne glede na moderne trende) zdrave in vese-le ženske.

Torej odhajate v Dubai?Nikamor še ne odhajam. Dokler bom lahko nakakovostnem nivoju opravljal delo v javnemzavodu in estetsko kirurgijo v ustreznih pro-storih, bom ostal doma, ker se zavedam, da ži-vimo na sončni strani Alp, kljub trenutni megliin oblakom. Vremena so se Kranjcem že več-krat zjasnila. Na področju plastične kirurgiježe desetletja sije sonce. Ponosen sem, da zna-nje iz žepne državice prepoznajo najuglednej-ši strokovnjaki. V najnovejši knjigi ugledne za-ložbe Elsvier, ki stajo napisala slovita prof Fu--Chan Wei izTaivvana in prof. Mardini iz Mayoklinike, bo predstavljeno tudi slovensko zna-nje.

Se pravi ne razmišljate o odhodu?Dejstvo je, da je razkorak med vsebino pogo-vora z razgledanimi in modrimi ljudmi, ki po-znajo probleme in cenijo dobre rešitve in ti-stim kar lahko preberemo v slovenskih časo-pisih in gledamo na TV, ogromen. Škoda, da

umirjeno in argumentirano razpravo, ki vodiv napredek preglasijo histerični napadi ego-centričnih posameznikov, polnih kompleksovin zamer ter brezplodne razprave. Eni energi-jo in pogoje za ustvarjalno in kakovostno deloustvarjajo, drugi jemljejo, kradejo. Počakajmona jesen in spremembe. Spisek alternativnihmožnosti vsekakor obstaja. Pri končnih od-ločitvah pa je pomembno tudi mnenje dru-žine. Najsrečnejši pa bi bil, da bi postavil mi-ni Acibadem iz Istanbula pri nas.Namesto, dagledam največje plakate, ki slovenske pacien-te pošiljajo k »Best doctors« v tujino, bi pripe-ljal tuje paciente v Slovenijo. Bojim pa se, danas bodo tudi tu prehiteli kolegi iz sosednjihdržav, kijih vseskozi podcenjujemo, kljub dej-stvu, da so nam prevzeli skoraj vse blagovneznamke, našo identiteto.

Predavate v tujini, pišete strokovno litera-turo, operirate oziroma rekonstruirate odmorskega psa pogrizeno nogo ... Kakšenje človek po takšnih izkušnjah?Utrjen, spravljen sam s seboj, miren. KolegaDučič iz VVashingtona bi rekel »well trained su-

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

rgeon«. Vesel sem, da leta odrekanja niso bilazaman, da sem opremljen z znanjem in izku-šnjami, ki lahko podarijo novo kakovost življe-nja, srečo in veselje na različnih področjih re-konstrukcijske in estetske kirurgije. Dejstvo paje, da je dober strokovnjak navadno pomanj-kljiv oče in mož. Račun za te pomanjkljivostiše nisem dobil, toda na koncu se moraš vednosoočiti z vsemi dejstvi.

Kako pa je bila sprejeta vaša zadnja knji-ga o Raku dojk in rekonstrukciji. Ko seživljenje obrne na glavo? Kot sem videla,je predgovor napisalo veliko najbolj ugle-dnih tujih strokovnjakov iz ZDA in EU?Kniga o raku dojk in rekonstrukciji je bilaodlično sprejeta. Predgovor so napisali naj-boljši strokovnjaki na tem področju: prof.Nahabidien iz VVashingtona, prof Hanaso-no iz MD Andersson,Texas, prof Mardini izMayo klinike, prof Ramakrishnan iz Londo-na, prof Heden iz Stocholma in drugi. Izdalajo je Medicinska naklada na Hrvaškem, kjerso mi kolegi pripravili zelo odmevno in ču-stveno predstavitev v Zagrebški Nacionalniknjižnici, prevedena je v angleški jezik, pre-vaja se v poljski jezik, izšla bo v Turčiji, BiH,Rusiji ... Kakovostno delo prizadevnih ljudije navadno dobro sprejeto. Bistveno pa je,da s knjigo postavljamo nove mejnike in ši-rimo znanje, ženskam ponujamo dobre re-šitve, jih ozaveščamo. Zato sem hvaležensodelavcem in učiteljem in se dobro poču-tim. Hkrati pa je lahko knjiga izhodišče ve-čje zgodbe.

Ste kdaj razmišljali, da bi napisali tudiknjigo na področju estetske kirurgije?Morda knjigo za laike, kjer bi bili omenje-ni tudi zapleti?Kot bi mi brali misli. Kmalu bo na voljo novaknjiga, ki bo ljudem ponudila večjo izbiro, raz-lične rešitve in iskreno predstavila kirurške innekirurške možnosti pomlajevanja in olepše-vanja. Ljudi, ki se odločajo za estetske pose-ge vse prevečkrat obravnavajo kot plehke po-trošnike, izkoriščajo neizkušenost in nezna-nje posameznikov, ki jim preko dobro vode-nih strateških kampanj povedo kaj potrebuje-jo in kaj ne. Pri knjigi so sodelovali zelo zanimi-vi strokovnjaki. Naj ostane nekaj skrivnosti zajesenske dni.

Poročeni ste z zdravnico, dve šoloobveznihčerki imata. Kdaj in kje je čas za družinoAhčan? Kako sicer spajate ustvarjanje indružinsko življenje?Moj poklic je moje življenje in le redki so tre-nutki, ko misli ne uhajajo v operacijsko dvora-no, k bolnikom in bolnicam, novim tehnikam,prenosu znanja in kolegom v tujini. V mojihočeh je spajanje družinskega življenja s stro-kovnim delom odlično, ko pa me žena sezna-ni z golimi dejstvi in prešteje minute posveče-ne družinskim problemom in odsotnost za-radi strokovnih izzivov, lahko zgolj ponižnopriznam in obljubim, da bo v prihodnje bolj-še. V tem primeru mi prav pridejo predvolil-ne oddaje, kjer lahko uporabim kup lepih frazin obljub, mimiko obraza in kriljenje z rokami.Zal ali na srečo, žena ne nasede sladkim oblju-bam, zgolj neugodna dejstva sprejme z razu-

mevanjem. Zal pa ima tudi čakanje na lepšečase svoj roktrajanja. Poleg naporne službe, kijo opravlja, ji vsa hišna opravila in dve zahtev-ni mladenki vedno hitreje izpijejo dnevno do-zo energije.

Kaj je novega na področju estetske kirur-gije s katero se zadnje čase vedno boljukvarjate?Področje je izredno pestro in zanimivo. »Anti-agening«je najhitreje naraščajoča veja medi-cine. Zal poleg odličnih učinkovitih rešitev po-nuja tudi veliko megle, smešnih, nestrokovnihrazlag in zgolj navideznih rešitev. Toda k srečise z estetsko kirurgijo v zadnjem času ukvarjavedno več 77resnih« kirurgov, ki prihajajo iz re-konstrukcijske kirurgije. Ti imamo veliko pred-nost zaradi poglobljenega znanja in izkušenj,poznavanja vseh kirurških tehnik, šivalnega

Glasba v operacijski dvorani je zgolj kulisa. Če je poseg v lokalni anesteziji,jo prilagodim pacientom. Prav zanimivo je videti potek operacije, ko si izborglasbe napravijo pacienti sami in si prek glasbe pričarajo bolj domače, manjstresno okolje.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

materiala, laserskih naprav, endoskopskih tehnik, kar vse lahko s pri-dom uporabljamo pri estetski kirurgiji. Če lahko nekdo napravi novodojko iz nič, s prenosom tkiva in mikrokirurško tehniko, je razumljivo,da zna dojko tudi povečati, pomanjšati ali preoblikovati. Podobno jepri pomlajevanju obraza, korekciji uhljev, nosu in vseh drugih kirurškihpostopkov. Kakovost, varnost, sposobnost prepoznavanja in reševanjamorebitnih zapletov je velika prednost tudi v estetski kirurgiji.

Pa enako uživate tudi v estetski kirurgiji?Tudi v estetski kirurgiji uživam, saj jo izvajam po svojih načelih in viso-kih standardih, strokovno. Če ugotovim, da možnosti kirurgije in priča-kovanja niso povsem usklajena, poseg tudi odsvetujem. Vedno svetu-jem kot bi svetoval svojim najdražjim, zato kdaj tudi povem, da kdaj ni-so izpolnjeni pogoji za izpolnitev želja in predlagam druge možnosti.Princip dela je bolj podoben lekarni, kjer strokovno svetujem in iščemnajustreznejše rešitve, kot pa v supermarketu, kjer neuki ljudje izbirajoglede na propagandni material in popuste in so na koncu razočarani.Pogosto k meni prihajajo tudi pacientke, ki so sprva rešitve iskale gledena nizko ceno in prvim zadetkom v googlu. Pridejo razočarane in pre-strašene. Kirurški izzivi v teh primerih so povsem primerljivi s komple-ksnimi rekonstrukcijskimi posegi. Tudi zato sem se odločil, da več časanamenim estetski kirurgiji. Da najboljše rešitve lahko ponudimo že vzačetku, brez predhodnih bližnjic, ki se izkažejo kot slepe ulice.

Estetika vas spremlja na vsakem koraku. Je povezava kirurgijein estetike idealen izbor?Kirurško delo mi predstavlja čisti užitek in če to delo poteka v moder-nih estetsko opremljenih prostorih in ob tem uporabljam najboljšemateriale, prostor pa napolni še dobra glasba, prijeten vonj, intimnost... je užitek še toliko večji. Lahko sem kreativen na več področjih. Šeuniforme si lahko poljubno izbiram sam. Kot rečeno večina uspešnihestetskih kirurgov v svetu prihaja iz vrst rekonstrukcijske kirurgije. Ve-liko sem jih tudi obiskal in bil navdušen nad kombinacijo znanja, po-nudbe in sodobne opreme, lepo urejenih prostorov, možnosti inti-mnega prihoda in odhoda. To je tudi moj cilj.

Katero glasbo poslušate med operacijo?Nobene ne poslušam prav poglobljeno. Je zgolj kulisa. Če je posegv lokalni anesteziji, jo prilagodim pacientom. Prav zanimivo je vi-deti potek operacije, ko si izbor glasbe napravijo pacienti sami in siprek glasbe pričarajo bolj domače, manj stresno okolje. Zanimivaizkušnja za pacienta in kirurga. Je pa zelo pomembno, daje vzdušjev operacijski dvorani čimbolj sproščeno, mirno in tu glasba nedvo-mno sodi med pomembne elemente.

Pa vaša sprostitev? Še vedno nogomet, muharjenje, tek? Kaj sezgodi z vami, ko greste pod vodo in, kaj ste nazadnje ujeli?Zdi se, da je časa vedno manj. Oziroma resnici na ljubo si ga za-se vzamem mnogo premalo. Nogomet in tek čakata, da mi kolegioperirajo degenerativno poškodovan menisk, kije posledica prisil-ne drže v operacijski dvorani. Muharjenje - dva dni na leto ob sla-bem poznavanju trenutnih razmer in mnogo slabši tehniki kot ne-koč. Daljši letni dopust in posamezni vikendi pa so dobra priložnostza podvodni ribolov. Moški ostajamo lovci, le za plen si izbiramo ze-lo različne stvari. Morda sem s podvodnim ribolovom staromoden,toda, ko se združijo popolni mir, zbranost, usklajenost gibov in na-tančnost, je zdrava večerja zagotovljena. Nazadnje dva brancina inorada. Nikoli se z morja ne vrnem slabe volje. Vedno sem zmagova-lec bodisi zaradi ulova ali zgolj lepega dne in nepozabnega dožive-tja. Vedno bolj sem povezan z modrino morja, saj ima vse, kar so-dobna družba nima več.

Nar

očni

k: A

ND

REJ

A JE

RN

EJČ

IČO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.