Zbrala in uredila: Stanka Hebar
2
34. POLETNI PLANINSKI TABOR V ZAVRŠNICI: 8.7.2013 – 13.7.2013 Kot vedno, je tudi letos hitro prišel mesec, teden in dan, ko smo se odpravili na poletni tabor. Že štiriintrideseti po vrsti. Šest dni življenja v neposrednem stiku z naravo in druženja s prijatelji smo preživeli v dolini Završnice – na lepem in mirnem kotičku v neposredni bližini planinske poti na Stol. Naša pot se je kot vedno pričela v Ormožu pred sedežem planinskega društva. Nedeljskemu pakiranju opreme je sledilo ponedeljkovo jutro, ki ga je marsikateri udeleženec nestrpno pričakoval. Pakiranje polnih potovalk na avtobus in iskanje prijateljev, ki nam bodo delali družbo na dolgi poti na Gorenjsko, je hitro prineslo trenutek našega odhoda proti tabornemu mestu. Takoj na začetku moramo pohvaliti našega voznika avtobusa. Velikodušno je na naši poti naredil prvi postanek že pri pekarni v Gorišnici, kjer je otrokom naročil rogljičke. Za odrasle je nato poskrbel v Dramljah, kjer smo naredili nekoliko daljši postanek. Tu je namreč odraslim plačal jutranjo kavico, da bi bili lažje kos vsemu kar nas je še čakalo. Da ne bi bila pot do tabornega mesta prekratka, smo se ustavili še na letališču Brnik. Na tamkajšnjo razgledno teraso smo prispeli malo pred vzletom in pristankom dveh letal. Tako je marsikdo lahko iz neposredne bližine videl postopek vzleta in pristanka. Pot smo nadaljevali samo za hip, saj smo na počivališču Voklo obnovili naše moči z malico. Sledil je le še zadnji del poti, ko smo z nekaj manjšimi težavami pri navigaciji uspeli najti taborno mesto. Sledilo je iskanje družbe v šotorih, kosilo ter številne drobne, a pomembne malenkosti. S tem mislim na postavljanje strehe nad jedilnico, napenjanje vrvi za sušenje mokrih oblačil, iskanje drv za prvi taborni ogenj in palic za peko klobas. Za ogrevanje smo se sprehodili do bližnje Turške jame, kjer smo si ogledali ostanek zatočišča ljudi pred srednjeveškimi vpadi Turkov. Med sprehodom nas je že takoj na začetku namočil dež, a nas to ni odvrnilo od nadaljevanja poti na cilj. Zvečer smo po že dolgi tradiciji seveda pripravili taborni ogenj in pekli klobase. Kot vedno, so bolj izkušeni že pravi mojstri pri tem, medtem ko ostali občasno ostajamo pri črnih koncih ter preveč ali premalo pečenih klobasah. Torkovo jutro se je pričelo z nekoliko težjim vstajanjem, saj so nekateri prvič spali v šotoru, hkrati pa smo se morali čisto vsi privaditi na tršo podlago, kot smo je navajeni. Sledil je zajtrk in nekoliko daljši pohod po grebenu v neposredni bližini tabora. Pot nas je vodila preko Malega vrha na Gosjak in nato postopoma nazaj proti taboru. Po povratku v tabor nas je že čakalo kosilo, ki nam je dalo dovolj energije za popoldanski izziv. Po skupinah smo se namreč preizkusili v obvladovanju veščin orientacije na kratkem orientacijskem teku po okolici tabora. Kombinacija generacij se je izkazal za zelo uspešno, saj je med skupno devetimi ekipami, zmagala ekipa otrok in odraslih z
3
res širokim spektrom starosti in izkušenj. Zmago so proslavili skupaj z vsemi s kupom peciva in sladkarij. Da nam ne bi bilo preveč vroče, so se nekateri ohladili v akumulacijskem jezeru, tik ob našem taboru. Ker gre za akumulacijsko jezero, ki so ga izpraznili vsak večer, je bila voda seveda izredno mrzla. Po naših ocenah temperatura vode ni presegla 10‐12°C. Ampak to je temperatura, na katero smo v taborih že navajeni (beri, če smo se kopali v Soči, ki je imela ob deževju največ 8°C, se bomo pa še tu). Večer je zaznamovalo druženje ob ognju, ki pa ni trajalo dolgo, saj smo morali nabrati dovolj moči za pot na glavno turo, ki nas je čakala naslednji dan. Sredino jutro se je pričelo bolj zgodaj, saj nas je čakala pot na vrh Stola. Kmalu po zajtrku smo zagrizli v hrib, ki nas ni pustil hladne. Kljub temu smo pogumno sopihali navkreber in hitro prisopihali do Valvasorjevega doma. Tu smo obnovili zaloge moči in nadaljevali pot proti vrhu. Strma pot navzgor je od nas zahtevala toliko energije, da smo drugo malico opravili kar sredi gozda. Pogumnejši smo si tu za dodatno utež naložili polena, ki čakajo na to, da jih prijazni planinci prenesejo do Prešernove koče pod vrhom Stola. Še nekaj ovinkov in možnosti za razgled na Bled in širšo okolico nas je ločilo do zastavljenega cilja. Do koče smo prispeli ravno pravi čas, saj se je kmalu zatem razbesnela krajša nevihta. Ko je divjanje na nebu izgubilo svojo moč, smo se odpravili na sam vrh Stola. Ob povratku v kočo je sledila večerja in nestrpno čakanje, da smo se lahko zatekli v sobe v zgornjem nadstropju koče. Med raznimi norijami in petjem je hitro prišel trenutek obveznega miru v koči, ko smo vsi utrujeni hitro zaspali. Četrtek se je pričel s toplim čajem in izjemnim pogledom na dolino. K sreči je bil spust hitrejši in tako smo hitro prispeli nazaj v tabor. Kosilu je sledilo obvezno umivanje v jezeru, kjer so najpogumnejši izvedli pravo olimpijado skokov v vodo na različne načine, ostali pa smo bili v vlogi kopalcev ali navdušenih opazovalcev. Popoldan se je nato hitro prevesil v večer, saj smo se zakopali v takšno in drugačno umetniško ustvarjanje. Od izdelovanja zapestnic, do pisanja pesmic in zgodbic ter risanja vseh vrst umetnin. Zvečer smo se ob ognju preizkusili v petju, ki je vedno zelo zabavno, saj vsako leto znova ugotavljamo da bi se bilo dobro naučiti vse tiste kitice v pesmih, kjer vsak pozna samo prvo in zadnjo kitico, vse ostalo pa je »zavito v temo«. Najbolj vztrajni so pri tem vztrajali vse do zgodnjih jutranjih ur. Zaradi naporov prejšnjih dni, smo petek pričeli nekoliko pozneje. Poznejšemu zajtrku je sledil kratek sprehod do bližnjega slapa ter nato še do plemenilne postaje kranjske čebele. Pri postaji nam je Marjan Kukovec povedal veliko zanimivega o čebelarstvu in življenjskem ciklu čebele v panju. Teoriji je sledil bolj zabaven del, kjer je Marjan spregovoril tudi o svojih številnih pripetljajih, ko je nabiral čebele po okolici doma. Kosilu je ponovno sledilo umetniško ustvarjanje, ki pa ni trajalo dolgo. Okrog 15. ure smo se namreč odpravili do bližnje plezalne stene, kjer so mladi pokazali svoje
4
plezalske veščine. Seveda smo poskrbeli za ustrezno tehnično in strokovno varovanje. Poleg osebne varovalne opreme, je namreč ključnega pomena izkušeni planinski vodnik, ki varuje plezalca in mu po potrebi pomaga pri napredovanju v steni. Še polni adrenalina smo nato nadaljevali z umetniškim ustvarjanjem, saj si je vsak želel na ta način popraviti oceno pospravljenosti šotorov. Fantje moramo tukaj predati slavo dekletom, saj so nas gladko premagale v skupnem seštevku ocen. Seveda ni šlo brez namakanja v jezeru, saj je bilo potrebno še zaključiti kopalno sezono letošnjega tabora. Tako kot prvo, smo si tudi zadnjo večerjo pripravili sami. Izkušnje, pridobljene v ponedeljek so pripomogle k temu, da nismo preveč zapekli svoje klobase. Marjan je poskrbel za smeh, ko se mu je najprej vnela palica na kateri je pekel svojo klobaso, sežgani del pa je nato hitro popustil in skupaj s klobaso padel na žerjavico. Po večerji smo znova brusili svoje glasilke, vse dokler nas ploha ni pregnala v zavetje šotorov in jedilnice. V zgodnjih jutranjih urah so pošle moči še najbolj vztrajnim in tabor je še zadnjič za nekaj ur zajeta spokojna tišina. Zadnje jutro je bilo moč v zraku znova čutiti nemir. Potrebno je bilo namreč znova zbrati vso prtljago ter očistiti in pospraviti taborni prostor. Kup zloženih podlog in spalnih vreč je hitro pridobival na prostornini, tabor pa izgubljal svojo podobo preteklih dni. Ko je bil spakiran še zadnji šotor in pospravljena vsaka spalna podloga, je sledilo še zadnje zgodnje kosilo. Trenutek slovesa od tabornega mesta je prišel veliko prehitro. Od nekaterih smo se poslovili še pred odhodom proti domu, saj so nadaljevali svojo pot širom Slovenije. Seveda smo pri vsakem izrazili željo, da se ponovno srečamo prihodnje leto in skupaj odkrijemo nove lepote naše dežele. Kilometre ceste proti domu smo premagovali na različne načine: najbolj utrujeni smo skušali nadoknaditi vsaj delček moči, ki jo bomo potrebovali za nove izzive ob povratku domov. Drugi so si čas krajšali s petjem, pogovori in smehom. Na poti je sledil obvezni postanek v Trojanah, kjer si je marsikdo privoščil hišno specialiteto – krofe. Z nekaj manjšimi postanki, kjer smo se vsakič poslovili od naših (novih) prijateljev, smo po predvidenem urniku prispeli v Ormož na kraj ponedeljkovega odhoda. Pozdrav s starši in hitra refleksija preteklih dni, skupaj s pohvalami in načrti za prihodnje leto in že smo se razšli. Vsak po svojih poteh. Prijetno utrujeni, a z mislijo in željo da se čim prej ponovno srečamo. Doma ali na planinskih poteh.
Janko Juršič
5
1. DAN – prihod, Turška jama in klobase na palici Letos smo se za spremembo, od preteklih dveh let, v tabor spet podali z avtobusom, saj so naše železnice tako zakomplicirale vozne rede, da pot z vlakom, za otroke s kupom prtljage, skoraj ni izvedljiva. Tudi letos je že predhodnica do prihoda avtobusa postavila vse šotore in so se otroci lahko samo naselili v svoja nova domovanja. Po nastanitvi in kosilu smo se odpravili na prvi krajši pohod do Turške jame, v kateri so se včasih skrivali prebivalci okoliških vasi pred Turki. Po poti proti jami nas je malce osvežil tudi dež, vendar je na srečo hitro nehalo deževati in tako ni bila ogrožena naša večerja. Kot je že vsakoletna tradicija, smo si namreč prvi dan tabora, tudi letos pekli klobase.
Sodobniki Turkov
TABORNA MISEL Tabor je dom sredi narave obdane z gorami. Tukaj se lahko naučiš polno stvari, plezati po gorah in se kopati v ledeni vodi. Spiš v šotoru ter spoznavaš nove prijatelje. Klobase vsi imamo na palci in jih pečemo na ognju.
Julijan in Blaž
6
PEČEMO KLOBASE Zvečer ob 19. uri smo zakurili ogenj. Čez nekaj časa smo na ošiljene palice nataknili klobase. Ko smo se vsi najedli smo sedeli pri ognju in peli.
Miha 2. DAN – Mali vrh in Gosjak ter orientacijski tek Vodniki smo si zamislili, da je treba že drugi dan tabora preizkusiti naše hodilne sposobnosti in tako smo se odpravili proti Malemu vrhu in Gosjaku. Dan je bil sončen in vroč, tako so nekateri že zelo hitro tožili zaradi utrujenosti in pomanjkanja volje. Malica nas je malce poživila in tako smo pot zmogli čisto vsi.
7
ZAVRŠNICA V ponedeljek zjutraj smo se ob 6.45 zbrali v Ormožu. Ko smo prispeli do Ormoža nas je že čakal avtobus. Na avtobus smo naložili prtljago in se udobno namestili na sedeže. Ko je ura odbila 7 je avtobus začel peljati proti Ptuju. V Gorišnici smo se ustavili, ker je šel šofer po ¨buhtelne¨. Naslednji postanek je bil v Spuhlji, saj na je tam čakala Špelina prijateljica Tajda. Pot nas je peljala proti Ptuju, nato pa v Kidričevo iz Kidričevega pa smo zavili na avtocesto. Najprej smo se ustavili v Dramljah na črpalki , tam smo jedli šoferjeve ¨buhtelne ¨. Nato nas je pot vodila proti Brniku, kjer smo čakali na vzlet letal. Eno letalo je vzletelo petnajst minut prej, eno pa je pristalo prej. Ko smo videli vzlet in pristanek smo se odpravili proti avtobusu. Pot nas je vodila proti Završnici, tam kjer je naš tabor. Ko smo prispeli v tabor so nam odrasli že postavili šotore, mi smo si prinesli podloge, spalne vreče in potovalke. V šotoru zraven mene stanujeta Sara in Meta. Popoldne smo imeli kratek pohod do jame, kjer smo si ogledali skrivališče pred Turki. Ko smo si to ogledali smo imeli kosilo, po kosilu smo imeli počitek nato pa smo se šli kopat. Po kopanju so nam rekli, da moramo iti po drva za taborni ogenj. V torek smo tudi imeli en kratek pohod, nato smo imeli kosilo, po kosilu smo bili prosti. Po našem prostem času so nam odrasli pripravili orientacijski tek. V skupini smo bile Maja, Veronika, Mina in Meta. Na orientacijskem teku je bila naša skupina tretja. Po razglasitvi smo imeli pospravljanje šotorov. Pri tem smo dobile najslabšo oceno. Po razglasitvi smo šli po drva, da smo lahko zakurili taborni ogenj. Ob 21. pa smo se počasi spravljali v šotore spat.
Maja
8
Zaključek orientacije, zmagovalna ekipa: Zala, Nuša, Rado in Ivek
3. DAN – na Stol Dan se je začel z dokaj zgodnjim zajtrkom in odhodom proti Stolu. Pot je bila kar dolga in naporna, vendar smo jo z malo trme in vztrajnosti zmogli vsi.
Koča in vrh se nam kar malo izmikata
9
Uspelo nam je osvojiti najvišji vrh Karavank ‐ Stol
V PREŠERNOVI KOČI NA STOLU V kočo smo prišli ob pol dveh, zunaj je bilo oblačno in hladno, zato smo vso popoldne preživeli v jedilnici. Tam smo se vsak po svoje zabavali, igrali smo Enko, pisali, risali in se predvsem veliko smejali.
4. DAN – vrnitev v tabor, Ajdna, nogomet, kopanje Dan je potekal v znamenju vračanja v tabor. Med potjo smo naredili še ovinek čez Ajdno na katero so se nekoč zatekli prebivalci iz doline, saj jim je skalnat vrh predstavljal varno lokacijo pred napadalci.
10
Proti dolini, pogled na Blejsko jezero
Ciril nam je pripravil kratko predavanje
POHOD NA STOL
V sredo zjutraj ob 7. so nas začeli buditi. Nato smo imeli zajtrk, po zajtrku smo imeli nekaj časa, da smo se pripravili na ta dolgi pohod na Stol. Ob 8. uri smo se zbrali pred šotori, da so nam dali točna navodila za pohod na Stol. Točno ob 8.05 smo odšli od našega tabora. Pot nas je prvo vodila po travnikih. Nato pa so se začele strmine. Prvi breg še ni bil tako hud kot oni, ki so nas čakali v nadaljevanju. Končno smo se ustavili, da smo se lahko slekli, si zategnili vezalke
11
in se lahko napili. Naš vodič vse do Stola je bil stric Ciril Ambrož. Po eni uri hoje smo prišli do Valvasorjevega doma. Tam smo imeli počitek, da smo se lahko najedli, napili, se posladkali z napolitankami in si nalili vode, da nam je ne bi zmanjkalo. Nato pa se je začelo pravo veselje. Čakali so nas taki bregovi, da jih še videli nismo. Med potjo smo se ustavili za dalj časa, da smo imeli malico. Ko smo prišli do skalovja smo se sedli in se ponovno odpočili. Počitek je trajal 15 minut. Po 15 minutah smo se odpravili proti Stolu. Ko smo končno prispeli do koče na Stolu smo si dobro odpočili. Ko smo hoteli iti na vrh Stola se je začelo pripravljati k nevihti. Močno je grmelo in bliskalo dež pa ni šel. Ob petih popoldne smo šli na vrh in se vrnili v kočo. Končno so nam pokazali kje bomo spali. V eni sobi nas je bilo 10. Gori 5 in spodaj 5. Spali smo zelo slabo. Naslednji dan smo se zbudili ob 7.00. Imeli smo zajtrk nato pa smo se počasi odpravili v dolino. Hodili smo kar dolgo, da smo prispeli do Valvasorjevega doma. Nato pa smo si šli ogledat še Ajdno. Ko smo prispeli v tabor smo imeli kosilo nato pa smo imeli počitek. Po počitku pa smo se šli kopat. Kopati se je bilo zelo »fajn« saj nam je bilo zelo vroče in smo bili celi »prešvicani«. Za večerjo smo imeli palačinke s čokolado.
Maja
Za nogomet nismo nikoli preutrujeni
12
TABOR Ko smo prišli v tabor so nas že čakali postavljeni šotori. Po kosilu smo odšli v Turško jamo. Zvečer smo si zakurili taborni ogenj in si spekli klobase. V torek po zajtrku smo šli na Mali vrh in Gosjak. Ko smo prišli nazaj v tabor smo imeli kosilo. Potem smo se šli kopat v jezero. Ob 18. uri smo imeli ocenjevanje šotorov. Čez eno uro je bila večerja. Po večerji smo igrali nogomet in ragbi. Potem smo šli spat zelo utrujeni. V sredo zjutraj smo se po zajtrku odpravili na Stol. Z veliko muko in trmo smo prišli do koče. V koči smo igrali Enko. Bilo je zelo zabavno, saj smo goljufali. Potem smo se odpravili na vrh. Ko smo prišli nazaj do koče smo imeli večerjo in se razdelili v sobe. Pred spanjem je Mina zapela nekaj pesmi in potem smo zaspali. Ko smo se v četrtek zbudili, smo zajtrkovali in potem smo se odpravili nazaj v tabor. Pri Valvazorjevem domu smo se odpravili še na Ajdno. V taboru smo imeli kosilo, kasneje pa še palačinke in potem smo igrali nogomet in kasneje tudi ragbi. Pri tabornem ognju smo bili do polnoči in potem smo odšli spat.
Lara, Urška, Nuša, Špela
TABORNIKI Mi taborniki smo, radi pojemo, plezamo, se drezamo. Eni ponoči prdimo, drugi smrčimo in tretji po znoju smrdimo a vsi veseli smo, ko na pohod gremo.
Andrej M.
Po vrnitvi s Stola se je bilo treba pošteno umiti, pa čeprav v ledeni vodi
13
5. DAN – slap, čebele, plezanje, verižice, petje ob ognju pozno v noč Po precej poznem zajtrku smo se odpravili na ogled slapa v bližini tabornega prostora. Ker je bila pot do slapa precej kratka smo si morali ogledati še plemenilno postajo kranjske čebele. O čebelicah nam je kar nekaj povedal naš Marjan, ki je tudi sam čebelar.
Pod slapom
Čebelnjak si je treba ogledati tudi pobliže
14
TABORNIKI
Mi taborniki smo in radi po gorah plezamo. Naslednje dni pa nas vse boli, a še vseeno v tabor bomo šli. Včasih mrzlo, včasih vroče a na taboru je vse mogoče. Zala
TABORNIKI Mi smo mladi taborniki, veseli mladi taborniki. Dan za dnem smo brez skrbi, tako pač dobro se živi. Tilen
Dva pajka v steni
Izdelovanje nakita
TABORNA PESEM
V temi ogenj gori, nihče ga ne pogasi. V šotorih spimo v spalke se zakotalimo. Sonce sveti mi kot ogenj v temi. Voda šumi kopamo se vsi. Lepo se imamo zelo pogrešamo mamo.
Timotej in Staš
15
PLANINCI Mi smo planinci, veliki in mali. Vsi spimo v šotori. Hodimo na pohode. Na pohodih nam je zanimivo. Po pohodu se hodimo kopat. Zvečer pojemo večerjo, potem gremo spat. Aljaž
Ena od nalog – literarni izdelek
Vodniki v taboru nekajkrat izvedemo tudi ocenjevanje šotorov. To poteka po znanih kriterijih in z oblikovano ocenjevalno lestvico. Samo ocenjevanje vedno zaznamuje tudi prepričevanje stanovalcev šotora, da je ta brezhibno pospravljen, medtem ko komisija sodi, da temu ni tako. V letošnjem taboru si je kar 8 šotorov prislužilo najvišjo skupno oceno.
16
Naša kuharica, predvsem pa njeni pomočniki so izredno iznajdljivi, tako izgleda
priprava pire krompirja
Pojemo, da odmeva od gora
17
TABOR ZAVRŠNICA V tabor sem prišla z Andrejem in Nejcem. Ko sem prišla sem mislila, da se ne bom imela dobro, ampak se je moje mnenje hitro spremenilo. Tukaj sem spoznala veliko zanimivih ljudi in se tudi rekreirala veliko več kot po navadi. Srečna sem, da sem se odločila priti na tabor. V ponedeljek ni bilo nič posebnega, samo prišli smo in si zvečer pekli klobase. V torek smo šli na Mali vrh in Gosjak, bilo je naporno ampak je bilo dobro ogrevanje za sredo in četrtek, ko smo šli na Stol. To je bilo res zelo naporno za nekatere (vključno z mano), ki nimajo kondicije. Danes pa smo šli plezat in pogledat smo si šli slap ter na plemenilno postajo kranjske čebele. Na kratko, imela sem se lepo in komaj čakam na naslednje leto.
Mina
Spomini niso nikoli pozabljeni. Ko nekaj iščeš vedno najdeš.
Nikoli ne obupaj. Nikoli ne reci nikoli.
Vedno sledi svojim sanjam. Življenje je lepše, če si ga sam preurediš.
Živi svoje življenje. Lara, Urška, Nuša, Špela
Igrala ob tabornem prostoru so pomenila veliko zabavo za male in velike
18
TABORNIKI Mi taborniki smo in radi po gorah plezamo. Ko plaz nas dobi, se skrijemo vsi. Zvečer hodimo pozno spat, zjutraj pa je hudo vstat. Ko v jezero skočimo, mrzlo je zelo, neradi se zmočimo, vendar zabavno je in lepo. Meta
POLETNI TABOR ZAVRŠNICA
Mi smo poletni taborniki, ki radi hodimo v planine vsako leto znova. Letos sem že drugič v taboru, zato ker mi je všeč. Tudi letos sem se kopala v jezeru, kot lansko leto na Jezerskem. Moram pa priznati, da je voda tukaj v Završnici dosti bolj mrzla. Tukaj veliko ustvarjamo, kot na primer: verižice, zapestnice, risbe, pesmi in tako dalje. Letos smo šli na Stol. Bila je dolga pot, vendar je bilo vredno, saj sem prvič spala v planinski koči.
Veronika
V ZAVŠNICI Mi smo planinci in smo šli na Stol. Smo videli gamsa in smo šli na kočo, kjer bomo prespali. Smo taborniki ormoškega planinskega društva. Spimo v šotorih, zvečer imamo taborni ogenj in imamo dobro kuharico. Smo brez elektrike in tople vode. Imamo dixije v katere lulamo in kakamo na štrbunk.
Mark
19
TABOR Klobase so na palcah, Orangina pa v šalcah. Kresnice že letijo, mi pa se smejimo. Do Valvazora hodimo, na Stol se pa vzpenjamo. V Završnici je prav lepo juhu, juhu, JUHUHU. Maj in Simon
PLANINSKI TABOR – ASOCIACIJE
Planine – šotori – tabor – taborni ogenj – peka klobas – pesmi – kitara – prijateljstvo – kopanje v mrzli vodi – čufti – kuharica Micka – tura – spanje v planinski koči – skupna ležišča – palačinke – ljubezen – plezanje v steni – verižice – nogomet – ocenjevanje šotorov – dunajski zrezki brez limone – slap – plezanje po klinih – napolitanke – spalna vreča – žulji – kartanje – voda – Marko – žoga – v kleti elektrarna, zgoraj pa … ‐ dixi – pomivanje posode – vodniki – drva – dežnik – sonce – pomoč – oglasna deska – sodelovanje – čaj – kuhinjski pomočniki – znoj – vzhod nad 2000 metri – smeh – telefonski klici – majice – fotografije – jezero – vztrajnost – smrčanje – prilagajanje – igra – delo – domače pecivo – kuhinja na prostem – spalne vreče – Stol – svež zrak – gozd – skala – klepet – pašteta – odklop – ni elektrike – veter – smrdeči zokni – ptice – potok – narava – boleče noge – gobova župa – sončenje – uživanje – ponočevanje – razumevanje – veselje – gore – razgled – pohodne palice – klini – šolji – toplina – sprejetost.
B.R.M
20
6. DAN – pospravljanje in odhod domov Zadnji dan našega tabora je za nekatere olajšanje in za sveže zaljubljene trpljenje. Kakor koli obrneš vse je treba pospraviti in se posloviti. Ob tem si nekateri že obljubljajo, da se prihodnje leto spet vidijo v taboru kjer koli že bo.
Skupinska pred odhodom domov
Taborni prostor se prazni
21
Tabor navdihuje tako likovno kot literarno
22
Nekateri so izdelali kar strip o dogajanju v taboru
Naši dnevi v taboru so potekali po vnaprej znanem dnevnem redu
PREDVIDOMA SE NASLEDNJE LETU DRUGI TEDEN V JULIJU DOBIMO V
LOGU POD MANGRTOM (dolina Loške Koritnice). SE VIDIMO!
Avtorja fotografij: Stanka Hebar in Ivan Kaučič