UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MARKO VRBEC
VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA
ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2017
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJA IN KEMIJA
MARKO VRBEC
Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR
VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ
BIOLOGIJE 2017
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za nudenje vsebinskih in oblikovnih
napotkov pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem svojim bližnjim, ki so mi
stali ob strani v vseh letih študija.
POVZETEK
Preverjanje in ocenjevanje znanja nas spremljata na vsakem koraku izobraževanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli lahko razdelimo na notranje (interno) in zunanje
(eksterno) preverjanje in ocenjevanje znanja.
Področje naravoslovja in biologije v osnovni šoli in prvem letniku srednje šole pokrivajo tri
zunanja preverjanja znanja: nacionalno preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne
primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA) in mednarodna raziskava trendov matematične
in naravoslovne pismenosti (TIMSS). Raziskava PISA je raziskava o matematični, bralni in
naravoslovni pismenosti učencev, raziskava TIMSS pa raziskuje trende znanja matematike in
naravoslovja. NPZ je oblika zunanjega preverjanja znanja, ki se izvaja na vseh slovenskih
osnovnih šolah. Namen NPZ v osnovnih šolah je ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
šolskega dela. NPZ daje povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja,
določenih z učnimi načrti, učencem, staršem, učiteljem, ravnateljem, ostalim strokovnim
sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni ter tako omogoča boljšo organizacijo
in izboljšavo pedagoškega dela.
V okviru diplomskega dela nas je zanimalo, katere so značilne pomanjkljivosti oziroma
tipični nepravilni odgovori, ki se pojavljajo v odgovorih učencev pri NPZ iz biologije leta
2017, in katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo,
učenci ne obvladajo zadovoljivo. V ta namen smo v sodelovanju z Državnim izpitnim
centrom (RIC) pridobili dostop do 276 rešenih preizkusov učencev, kar je predstavljalo
vzorec za našo raziskavo. Nato smo iz vsake pole našega vzorca izpisali vse odgovore ter
določili frekvence posameznih odgovorov. Zbrane odgovore učencev smo vsebinsko
analizirali.
Analiza odgovorov učencev na NPZ iz biologije 2017 je pokazala, da imajo učenci na koncu
osnovnošolskega izobraževanja pri biologiji težave pri: razumevanju procesov fotosinteze in
celičnega dihanja ter transporta snovi po rastlinah, pri razumevanju zgradbe semena in
nespolnega razmnoževanja pri rastlinah, pri razumevanju izmenjave snovi pri enoceličarjih,
načrtovanju poskusov, poznavanju zgradbe DNA in poznavanju zgradbe posameznih
organskih sistemov pri človeku. Težave se pojavljajo tudi pri razlikovanju med fenotipom in
genotipom, pri razumevanju biotehnoloških postopkov in pri razumevanju vpliva genetske
raznolikosti populacije na njeno izumrtje.
Ključne besede: zunanje preverjanje znanja, nacionalno preverjanje znanja, biologija,
osnovna šola.
ABSTRACT
Checking and assessing the knowledge are regular companions at every step of education.
Checking and assessing the knowledge at school can be divided into internal and external
checking and assessing the knowledge.
The field of natural sciences and biology in primary school and the first year of secondary
school is covered by three external knowledge tests: National Checking of Knowledge (NPZ),
Programme for International Student Assessment (PISA) and Trends in International
Mathematics and Science Study (TIMSS). PISA research is a study on mathematical, reading
and science literacy among pupils, while the TIMSS research explores trends in mathematics
and science literacy. NPZ is a form of external checking of knowledge, which is carried out in
all Slovenian primary schools. The purpose of NPZ in primary schools is to identify and
ensure the quality of schoolwork. NPZ provides feedback on the achievement of the learning
objectives and standards of knowledge defined in curricula, to students, parents, teachers,
school principals, other professional staff members and experts at the national level, thus
facilitating better organization and improvement of pedagogical work.
In the course of the diploma thesis we were interested in what are the typical deficiencies or
incorrect answers that occur in pupils’ answers in Biology NPZ in 2017, and what topics
covered in the operational objectives of the curricula for natural sciences and biology are not
satisfactorily mastered by the pupils. For this purpose, we cooperated with the National
Examination Center (RIC) and gained access to 276 completed pupils' tests, which
represented a sample for our research. From every pole of our sample, we wrote out all the
answers and set the frequencies of individual answers. Then we analysed the collected pupils'
answers.
The analysis of pupils' answers in Biology NPZ 2017 showed that pupils at the end of primary
education in biology have difficulties in: understanding the processes of photosynthesis and
cellular respiration and transport of substances in plants, understanding the structure of the
seed and the asexual reproduction in plants, understanding the exchange of substances in
unicellular organisms, planning experiments, knowing the DNA structure, and knowing the
structure of individual organ systems in humans. Problems also arise in distinguishing
between phenotype and genotype, in understanding biotechnological processes and in
understanding the impact of the genetic diversity of the population on its extinction.
Keywords: external checking of knowledge, national checking of knowledge, biology,
primary school.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................... 2
2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI ............................... 2
2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole .................. 2
2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ............................................... 2
2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji ........................................ 2
2.1.1.3 Standardi znanja ............................................................................................... 3
2.1.1.4 Didaktična priporočila ...................................................................................... 3
2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole ....................... 4
2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta ............................................... 4
2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji ........................................... 4
2.1.2.3 Standardi znanja ............................................................................................... 6
2.1.2.4 Didaktična priporočila ...................................................................................... 6
2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI ..... 7
2.2.1 PISA 2015 ............................................................................................................... 8
2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015 .................. 9
2.2.2 TIMSS 2015 .......................................................................................................... 11
2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015............. 12
2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA ................................................................... 14
2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja ........................................................................ 14
2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja ................................................................... 15
2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja ............................................................... 16
2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja .......................................................... 17
2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja ..................................................... 18
2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli ...................................... 18
2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja ................................... 18
2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja .......................................................... 19
2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse znanja 20
2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017 ............................... 20
2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017............................... 20
2.3.6.2 Analiza dosežkov ........................................................................................... 21
2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju znanja iz
biologije 2017 (porazdelitev točk) ........................................................................ 21
2.3.8 Indeks težavnosti in diskriminativnosti ................................................................. 23
2.3.8.1 Indeks težavnosti ............................................................................................ 23
2.3.8.2 Indeks diskriminativnosti ............................................................................... 24
3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................ 25
3.1 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .............................................................. 25
3.1.1 Cilji ........................................................................................................................ 25
3.1.2 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 25
3.2 METODE DELA ........................................................................................................ 25
3.3 REZULTATI ............................................................................................................... 26
3.3.1 NALOGE IZBIRNEGA TIPA .............................................................................. 26
3.3.1.1 Naloga 1 ......................................................................................................... 26
3.3.1.2 Naloga 2 ......................................................................................................... 27
3.3.1.3 Naloga 3 ......................................................................................................... 29
3.3.1.4 Naloga 4 ......................................................................................................... 30
3.3.1.5 Naloga 5 ......................................................................................................... 32
3.3.1.6 Naloga 6 ......................................................................................................... 33
3.3.1.7 Naloga 7 ......................................................................................................... 35
3.3.1.8 Naloga 8 ......................................................................................................... 37
3.3.1.9 Naloga 9 ......................................................................................................... 38
3.3.1.10 Naloga 10 ....................................................................................................... 40
3.3.1.11 Naloga 11 ....................................................................................................... 41
3.3.1.12 Naloga 12 ....................................................................................................... 43
3.3.1.13 Naloga 13 ....................................................................................................... 45
3.3.2 STRUKTURIRANE NALOGE ............................................................................ 46
3.3.2.1 Naloga 14 ....................................................................................................... 47
3.3.2.1.1 Naloga 14 a .............................................................................................. 47
3.3.2.1.2 Naloga 14 b .............................................................................................. 48
3.3.2.2 Naloga 15 ....................................................................................................... 51
3.3.2.2.1 Naloga 15 a .............................................................................................. 51
3.3.2.2.2 Naloga 15 b .............................................................................................. 53
3.3.2.3 Naloga 16 ....................................................................................................... 54
3.3.2.3.1 Naloga 16 a .............................................................................................. 55
3.3.2.3.2 Naloga 16 b .............................................................................................. 56
3.3.2.4 Naloga 17 ....................................................................................................... 59
3.3.2.4.1 Naloga 17 a .............................................................................................. 59
3.3.2.4.2 Naloga 17 b .............................................................................................. 61
3.3.2.5 Naloga 18 ....................................................................................................... 63
3.3.2.5.1 Naloga 18 a .............................................................................................. 63
3.3.2.5.2 Naloga 18 b .............................................................................................. 65
3.3.2.6 Naloga 19 ....................................................................................................... 67
3.3.2.6.1 Naloga 19 a .............................................................................................. 67
3.3.2.6.2 Naloga 19 b .............................................................................................. 69
3.3.2.7 Naloga 20 ....................................................................................................... 71
3.3.2.7.1 Naloga 20 a .............................................................................................. 72
3.3.2.7.2 Naloga 20 b .............................................................................................. 73
3.3.2.8 Naloga 21 ....................................................................................................... 74
3.3.2.8.1 Naloga 21 a .............................................................................................. 74
3.3.2.8.2 Naloga 21 b .............................................................................................. 75
3.3.2.9 Naloga 22 ....................................................................................................... 78
3.3.2.9.1 Naloga 22 a .............................................................................................. 78
3.3.2.9.2 Naloga 22 b .............................................................................................. 79
3.3.2.10 Naloga 23 ....................................................................................................... 82
3.3.2.10.1 Naloga 23 a .............................................................................................. 82
3.3.2.10.2 Naloga 23 b .............................................................................................. 83
3.3.2.11 Naloga 24 ....................................................................................................... 85
3.3.2.11.1 Naloga 24 a .............................................................................................. 85
3.3.2.11.2 Naloga 24 b .............................................................................................. 86
4 RAZPRAVA ........................................................................................................................ 89
5 SKLEP ................................................................................................................................. 96
6 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 98
7 PRILOGE .......................................................................................................................... 100
KAZALO SLIK
Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30) ......... 7
Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA
2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27) ............................................................................ 9
Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015
(PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33) ..................................................................... 10
Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.)
.................................................................................................................................................. 12
Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice)
(Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270) ................................................................................ 13
Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017
(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312) ...................................................... 21
Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo
…, 2017) ................................................................................................................................... 21
Slika 8: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str.
181) ........................................................................................................................................... 23
Slika 9: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str.
181) ........................................................................................................................................... 24
Slika 10: Naloga 1 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 26
Slika 11: Naloga 2 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 27
Slika 12: Naloga 3 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4) 29
Slika 13: Naloga 4 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 30
Slika 14: Naloga 5 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 32
Slika 15: Naloga 6 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5) 33
Slika 16: Naloga 7 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6) 35
Slika 17: Naloga 8 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6) 37
Slika 18: Naloga 9 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7) 38
Slika 19: Naloga 10 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)
.................................................................................................................................................. 40
Slika 20: Naloga 11 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)
.................................................................................................................................................. 41
Slika 21: Naloga 12 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8)
.................................................................................................................................................. 43
Slika 22: Naloga 13 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8)
.................................................................................................................................................. 45
Slika 23: Naloga 14 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 9)
.................................................................................................................................................. 47
Slika 24: Naloga 15 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 10)
.................................................................................................................................................. 51
Slika 25: Naloga 16 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 11)
.................................................................................................................................................. 54
Slika 26: Naloga 17 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 12)
.................................................................................................................................................. 59
Slika 27: Naloga 18 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 13)
.................................................................................................................................................. 63
Slika 28: Naloga 19 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 14)
.................................................................................................................................................. 67
Slika 29: Naloga 20 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 15)
.................................................................................................................................................. 71
Slika 30: Naloga 21 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 16)
.................................................................................................................................................. 74
Slika 31: Naloga 22 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 17)
.................................................................................................................................................. 78
Slika 32: Naloga 23 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 18)
.................................................................................................................................................. 82
Slika 33: Naloga 24 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 19)
.................................................................................................................................................. 85
KAZALO TABEL
Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole
(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011) ................................................................ 5
Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS
2015 (Mednarodna raziskava …, 2013) ................................................................................... 11
Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja.
Napotki …, b. d.) ...................................................................................................................... 17
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 1 ....................................................... 27
Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 2 ....................................................... 28
Graf 3: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 3 ....................................................... 30
Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 4 ....................................................... 31
Graf 5: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 5 ....................................................... 33
Graf 6: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 6 ....................................................... 34
Graf 7: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 7 ....................................................... 36
Graf 8: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 8 ....................................................... 38
Graf 9: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 9 ....................................................... 39
Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 10 ................................................... 41
Graf 11: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 11 ................................................... 42
Graf 12: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 12 ................................................... 44
Graf 13: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 13 ................................................... 46
Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 a ................................................ 48
Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 14 b ................................................ 50
Graf 16: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 15 a ................................................ 52
Graf 17: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 15 b ................................................ 54
Graf 18: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 16 a ................................................ 56
Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 16 b .................................. 57
Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 16 b (utemeljitev) ........... 58
Graf 21: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 17 a ................................................ 61
Graf 22: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 17 b ................................................ 62
Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 18 a................................... 64
Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 18 a (utemeljitev) ........... 65
Graf 25: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 18 b ................................................ 66
Graf 26: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 19 a ................................................ 68
Graf 27: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 19 b .................................. 70
Graf 28: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 19 b (utemeljitev) ........... 71
Graf 29: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 20 a ................................................ 72
Graf 30: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 20 b ................................................ 73
Graf 31: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 21 a ................................................ 75
Graf 32: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 21 b .................................. 76
Graf 33: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 21 b (utemeljitev) ........... 77
Graf 34: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 22 a ................................................ 79
Graf 35: Razporeditev odgovorov učencev na prvi del vprašanja 22 b .................................. 80
Graf 36: Razporeditev odgovorov učencev na drugi del vprašanja 22 b (utemeljitev) ........... 81
Graf 37: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 23 a ................................................ 83
Graf 38: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 23 b ................................................ 84
Graf 39: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 24 a ................................................ 86
Graf 40: Razporeditev odgovorov učencev na vprašanje 24 b ................................................ 88
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
1
1 UVOD
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jih
izvajamo v Sloveniji. Poleg nacionalnega preverjanja znanja poznamo še maturo, program
mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev (PISA), ki je raziskava o matematični,
bralni in naravoslovni pismenosti učencev, ter mednarodno raziskavo trendov matematične in
naravoslovne pismenosti (TIMSS). NPZ izvajamo na vseh slovenskih osnovnih šolah, da bi
ugotovili in zagotovili kakovost šolskega dela. NPZ daje učencem, staršem, učiteljem,
ravnateljem, ostalim strokovnim sodelavcem šole in strokovnjakom na nacionalni ravni
povratne informacije o doseganju učnih ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi
načrti, in je tako izhodišče za načrtovanje nadaljnjega pedagoškega dela.
Nacionalno preverjanje znanja v devetem razredu osnovne šole obsega tri predmete, in sicer
matematiko, slovenščino oziroma materni jezik in tretji predmet. Tretji predmet določi
minister za šolstvo, tako da določi štiri možne tretje predmete, posamezni osnovni šoli pa je
nato dodeljen eden od njih. V šolskem letu 2016/2017 je bil eden izmed tretjih predmetov tudi
biologija.
V diplomskem delu smo vsebinsko analizirali odgovore izbranih devetošolcev na NPZ iz
biologije leta 2017. Na podlagi analize smo ugotovili, kakšno je znanje učencev pri
posamezni biološki temi, kaj učenci znajo dobro in kaj slabo ter o čem imajo najpogosteje
napačne predstave.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 UČNI NAČRTI ZA BIOLOŠKE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI
Posodobljena učna načrta za naravoslovje in biologijo v osnovni šoli sta bila izdana leta 2011
(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011; Učni načrt. Program osnovna šola.
Naravoslovje, 2011). Nova učna načrta sta prinesla nekaj sprememb, ki naj bi izboljšale
znanje učencev. Naravoslovje je predmet šestega in sedmega razreda osnovne šole in poleg
bioloških zajema tudi fizikalne in kemijske vsebine. Biologija pa je samostojen predmet
osmega in devetega razreda osnovne šole.
2.1.1 Učni načrt za naravoslovje v šestem in sedmem razredu osnovne šole
2.1.1.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta
Posodobljeni učni načrt za naravoslovje poudarja uporabo različnih spoznavnih postopkov za
razumevanje naravoslovnih pojmov in zakonitosti, kar je podlaga za razumevanje pojavov v
naravi in ugotavljanje povezanosti med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih
sistemov v okolju. Pri predmetu naravoslovje učenci spoznajo pomen naravoslovnih znanosti
in oblikujejo odnos do sebe, okolja in narave. Pouk naravoslovja naj bi bil praktičen,
poudarjena je uporaba eksperimentalno-raziskovalnih veščin in spretnosti ter raziskovalno
delo (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).
Splošni cilji, ki jih morajo učenci doseči pri pouku naravoslovja, so: poznavanje in
razumevanje temeljih naravoslovnih konceptov ter njihova uporaba pri razlagi naravnih
pojavov in dogajanj v okolju; uporaba osnovnega strokovnega izrazoslovja pri opisovanju
predmetov, pojavov, procesov in zakonitosti; pridobivanje, uporaba in vrednotenje podatkov
iz različnih virov; razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja; razvijanje
stališč in odnosov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).
2.1.1.2 Vsebinski sklopi, učne teme in operativni učni cilji
Učne teme in operativni učni cilji so v učnem načrtu za naravoslovje opredeljeni v štirih
vsebinskih sklopih, in sicer: snovi, energija, živa narava in vplivi človeka na okolje. Vsi štirje
vsebinski sklopi veljajo tako v šestem kot v sedmem razredu, le da v vsakem razredu
vključujejo druge učne teme. Operativne učne cilje v učnem načrtu ločimo na obvezne in
izbirne. Obvezni učni cilji so napisani s pokončnim, izbirni pa z ležečim tiskom. Posebej so
opredeljeni še cilji, ki se nanašajo na naravoslovne postopke in spretnosti, ki jih učenci
usvojijo v okviru vseh vsebinskih sklopov (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
3
2011). V nadaljevanju se bomo osredotočili na vsebinska sklopa, ki sta povezana z biološkimi
vsebinami pri pouku naravoslovja, torej na vsebinska sklopa živa narava in vplivi človeka na
okolje.
V šestem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa živa
narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; fotosinteza in celično dihanje; zgradba in
delovanje rastlin; razmnoževanje, rast in razvoj rastlin; razvrščanje rastlin; neživi dejavniki
okolja; prilagoditve rastlin na okolje ter pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka. V
okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: pomen
učinkovitega izkoriščanja naravnih virov, surovin in energije ter gospodarjenje z odpadki
(Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).
V sedmem razredu osnovne šole se pri predmetu naravoslovje v okviru vsebinskega sklopa
živa narava obravnavajo naslednje učne teme: celica; zgradba in delovanje bakterij in gliv;
zgradba in delovanje živali; razmnoževanje, rast in osebni razvoj živali; razvrščanje živali;
zgradba in delovanje ekosistemov ter primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov.
V okviru vsebinskega sklopa vplivi človeka na okolje pa sta obravnavani učni temi: človek
spreminja ekosisteme ter človek onesnažuje zrak, vodo in tla (Učni načrt. Program osnovna
šola. Naravoslovje, 2011).
2.1.1.3 Standardi znanja
»Standardi znanja izhajajo iz operativnih učnih ciljev in vsebin predmeta in opredeljujejo
kakovost določenega vidika znanja, spretnosti in veščin s področja naravoslovja, ki naj bi jo
učenci izkazali na koncu 6. in 7. razreda« (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,
2011, str. 21). Minimalni standardi znanja so tisti standardi znanja, ki jih mora učenec doseči
za pozitivno oceno oziroma za napredovanje v višji razred. V učnem načrtu so minimalni
standardi zapisani skupaj z drugimi standardi, le da so zapisani v poudarjenem tisku (Učni
načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).
2.1.1.4 Didaktična priporočila
Standardom znanja v učnem načrtu za naravoslovje sledijo še didaktična priporočila, ki
vključujejo napotke za uresničevanje ciljev predmeta (učne metode in oblike; napotki za
načrtovanje in izvajanje dejavnosti učencev ter didaktični napotki za dosego ciljev
posameznih vsebinskih sklopov), napotke za individualizacijo in diferenciacijo pouka,
napotke za medpredmetne povezave ter za preverjanje in ocenjevanje znanja (Učni načrt.
Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
4
2.1.2 Učni načrt za biologijo v osmem in devetem razredu osnovne šole
2.1.2.1 Opredelitev predmeta in splošni cilji predmeta
V opredelitvi predmeta je biologija opredeljena kot »naravoslovna veda, ki obravnava
soodvisnost zgradbe in delovanja živih bitij, njihov razvoj, medsebojno odvisnost in procese v
živi naravi od molekularne ravni do biosfere« (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija,
2011, str. 5). Namen predmeta je, da učenci celostno razumejo principe delovanja živega;
poznajo zgradbo, delovanje in razvoj živih sistemov; razumejo, da je človek del biosfere ter
da s svojo dejavnostjo vpliva na žive sisteme in okolje. Pouk biologije mora biti naravnan
tako, da razvija analitični in racionalni način razmišljanja ter vzbuja zanimanje za
naravoslovje in odgovorno ravnanje z naravo ter ohranjanje biodiverzitete. Učenci pri pouku
biologije spoznavajo različne metode (opazovanje, eksperimentiranje, interpretacija
podatkov), ki jih pripeljejo do različnih spoznanj. Ker so biološki sistemi kompleksni, učenci
probleme obravnavajo iz različnih zornih kotov in tako razvijajo tudi kompetence, ki se
nanašajo na splošne cilje izobraževanja, kot so reševanje problemov, kritična presoja in
argumentirana razprava (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).
V splošnih ciljih učnega načrta za biologijo je definirano, da je treba pri učencih razvijati
razumevanje naslednjega: glavnih zakonitosti žive narave, temeljnih bioloških konceptov in
povezav med njimi; pretoka energije in kroženja snovi skozi ekosisteme; medsebojne
povezanosti živih sistemov; zgradbe in delovanja organizmov na različnih ravneh; vplivov
dednosti, okolja in evolucije na prilagoditve na različne življenjske prostore; pomena
biodiverzitete ter pomena odgovornega odnosa do narave idr. Prav tako je treba pri učencih
razviti sposobnosti za: reševanje kompleksnih problemov; učenje na podlagi opazovanj in
poskusov; načrtovanje in izvajanje preprostih bioloških raziskav ter uporabo pridobljenega
znanja v vsakdanjem življenju idr. (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).
2.1.2.2 Vsebinski sklopi, koncepti in operativni učni cilji
Učni načrt za biologijo v osnovni šoli vsebinsko nadgrajuje in poglablja vsebine, usvojene pri
naravoslovju v 6. in 7. razredu osnovne šole. Učni načrt za biologijo obsega vsebinske sklope,
koncepte in cilje (tabela 1). Vsak vsebinski sklop zajema enega ali več konceptov, vsak izmed
konceptov pa je razdeljen na operativne učne cilje. Vsebinski sklopi so v učnem načrtu za
biologijo označeni z veliki tiskanimi črkami (npr. A), koncepti znotraj vsebinskih sklopov pa
z veliko tiskano črko in številko (npr. A1). Posamezni učni cilji, ki spadajo v posamezen
koncept, pa so označeni z arabskimi številkami. Učni načrt za biologijo za razliko od večine
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
5
učnih načrtov znanj ne deli na obvezna in izbirna, ampak ima učitelj avtonomijo, da se v
obsegu do 20 % pouka sam odloči, katere vsebine bo poglobljeno obravnaval glede na
aktualne teme in probleme v okolju (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).
Tabela 1: Pregled vsebinskih sklopov pri biologiji v osmem in devetem razredu osnovne šole
(Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011)
OSMI RAZRED DEVETI RAZRED
Vsebinski
sklop
Koncept Vsebinski
sklop
Koncept
A.
Biologija
kot veda
A1: Biologija je naravoslovna veda,
ki proučuje razvoj, zgradbo in
delovanje živih sistemov in njihovo
medsebojno povezanost.
E. Biologija in
družba
E1: Biološko znanje je vse bolj
pomembno kot temelj za razne družbene
dejavnosti in sprejemanje utemeljenih
osebnih in družbenih odločitev.
B. Razisko-
vanje in
poskusi
B1: Znanstevni napredek temelji na
zastavljanju smiselnih vprašanj in
izvajanju dobro načrtovanih raziskav.
F. Razisko-
vanje in
poskusi
Učenci nadgradijo znanje sklopa B.
C. Celica in
dedovanje
C1: Vsi organizmi so zgrajeni iz
celic. Število celic v organizmu sega
od ene celice do več tisoč milijard
celic. Celice imajo zapleteno notranjo
zgradbo, ki jo lahko opazujemo z
mikroskopom.
G. Kemija
živih
sistemov
G1: Delovanje živih sistemov temelji na
kemijskih in fizikalnih načelih.
H. Dedovanje
H1: Lastnosti organizmov določajo
beljakovine, zgradba beljakovin pa je
zapisana v genih.
D. Zgradba
in
delovanje
človeka
D1: Kakor druge živali ima tudi
človek strukture za opravljanje
osnovnih življenskih funkcij:
sprejemanje snovi iz okolja in
prebavo hrane, dihanje, transport
snovi, izločanje odpadnih snovi,
gibanje, zaznavanje stanja okolja,
nadzor nad delovanjem telesa in
razmnoževanje.
D2: Bolezen je motnja v zgradbi ali
delovanju organizma. Nekatere
bolezni so posledica notranjih okvar
ali poškodb, nekatere pa posledica
okužbe.
D3: Prebavni sistem pretvori nekatere
velike molekule v majhne molekule,
ki jih posamezne telesne celice lahko
uporabijo za pridobivanje energije in
kot gradnike za nastanek snovi, ki jih
potrebujejo ali jih začasno
skladiščijo.
D4: Delovanje organizma je odvisno
od sistemov, ki oskrbujejo celice s
kisikom in odnašajo ogljikov dioksid.
D5: Delovanje organizma je odvisno
od transportnih sistemov, ki oskrbu-
jejo celice s hranilnimi snovmi in
kisikom ter odnašajo odpadne snovi.
D6: Izločala imajo pomembno vlogo
pri vzdrževanju notranjega okolja in
izločanju celičnih odpadnih snovi iz
krvi.
D7: Komuniciranje med celicami je
I.
Biotehnolo-
gija
I1: Človek z biotehehnologijo (genskim
inženirstvom) pridobiva nove
biomedicinske, kmetijske in druge
proizvode.
J. Evolucija
J1: Na našem planetu živijo milijoni vrst
živali, rastlin, gliv, bakterij. Čeprav se
vrste med seboj razlikujejo po videzu,
enotnost vsega živega postane očitna ob
upoštevanju notranje zgradbe in
podobnosti kemijskih procesov; to
enotnost je mogoče pojasniti le s
skupnim evolucijskim izvorom.
Evolucija je proces, s katerim se je
postopno razvila raznovrstnost vrst skozi
mnoge generacije.
K. Razvr-
ščanje
organizmov
K1: Zaradi lažjega opisovanja in
proučevanja biotske pestrosti posamezne
vrste poimenujemo. Na podlagi
sorodnosi vrste združujemo v večje
skupine, ki jih tudi poimenujemo.
Skupine organizmov uvrstimo v sistem,
ki ima hierarhično zgradbo in kaže
sorodnost med organizmi.
L. Biotska
pestrost
L1: Biotska pestrost je temelj za
delovanje ekosistemov.
M. Biomi
in biosfera
M1: Različni ekosistemi so med seboj
povezani prek vplivanja na globalne
procese. Celoten planet deluje kot
povezana celota.
N. Vpliv
človeka na
naravo in
N1: Človekove dejavnosti lahko
vključujejo tveganje s potencialno
škodljivimi učinki na človeka in naravo.
Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
6
nujno za usklajeno delovaje telesa.
Pri nadzoru sodelujeta živčni (hitra
regulacija) in hormonski sistem
(počasna regulacija), ki posredujeta
signale med deli organizma.
D8: Čutila skupaj z živčnim
sistemom skrbijo za obveščanje
osrednjega živčnega sistema o
spremembah v okolju in telesu.
D9: Mišično-skeletni sistem deluje
skupaj z drugimi sistemi pri opori
telesa in gibanju.
D10: Koža je meja med zunanjim in
notranjim okoljem organizma.
D11: Razmnoževanje je značilnost
vseh organizmov. Ker noben osebek
ne živi večno, je ramnoževanje temelj
za nadaljevanje vsake vrste.
okolje naravnih virov, pridobivanje surovin,
rast mest, sprememba uporabe zemljišč
in ravnanje z odpadki.
2.1.2.3 Standardi znanja
»Standardi znanja izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebinskih konceptov in kompetenc. Za to, da
učenec doseže cilje, poskrbita tako učitelj z načrtovanjem in izvedbo pouka kot učenec s
svojim delom in odgovornostjo v skladu s svojimi sposobnostmi« (Učni načrt. Program
osnovna šola. Biologija, 2011, str. 20). Standardi znanja so v učnem načrtu za biologijo ločeni
na standarde znanja 8. razreda in standarde znanja 9. razreda. Standardi znanja 9. razreda
temeljijo na razumevanju in povezovanju temeljnih bioloških konceptov. Posebej so zapisani
še standardi procesnih znanj 9. razreda, to so tisti standardi znanja, ki jih morajo učenci
dosegati na koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja so
navedeni na koncu poglavja o standardih znanja in so tisti standardi, ki so pogoj za
napredovanje v višji razred oziroma zaključek šolanja (Učni načrt. Program osnovna šola.
Biologija, 2011).
2.1.2.4 Didaktična priporočila
Poglavje Didaktična priporočila je v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli razdeljeno na
pet podpoglavij, in sicer: Uresničevanje ciljev predmeta, Individualizacija in diferenciacija,
Medpredmetne povezave, Preverjanje in ocenjevanje znanja ter Informacijska tehnologija.
Poudariti velja podpoglavje Uresničevanje ciljev predmeta, ki vključuje naslednje: vsebinsko
vertikalo znanja pri poučevanju bioloških vsebin; glavne povezave med biološkimi vsebinami
(slika 1); napotke za celostno razumevanje bioloških konceptov; napotke za celostni pristop k
poučevanju biologije ter napotke o napačnih predstavah, uporabi modelov pri pouku biologije,
spodbujanju zanimanja za učenje biologije, časovni organizaciji pouka, eksperimentalnem in
terenskem delu in druge (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
7
Slika 1: Shema glavnih povezav med vsebinami (Učni načrt za biologijo, 2011, str. 30)
2.2 RAZLIČNE OBLIKE ZUNANJEGA PREVERJANJA ZNANJA V SLOVENIJI
V Sloveniji izvajamo tri večja zunanja (eksterna) preverjanja znanja, in sicer nacionalno
preverjanje znanja (NPZ), program mednarodne primerjave dosežkov (PISA) in mednarodno
raziskavo trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS). Glede na temo diplomskega
dela se bomo v obeh mednarodnih preverjanjih znanja osredotočili na naravoslovno področje,
natančneje biologijo. Pogledali si bomo rezultate raziskav PISA 2015 in TIMSS 2015.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
8
2.2.1 PISA 2015
»Program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA (Programme for
International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti
učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj
(OECD) in državah partnericah« (Mlekuž, 2016, str. 1). Raziskavo PISA izvajajo od leta
2000, v Sloveniji pa od leta 2006 (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi PISA
je leta 2015 sodelovalo 72 držav (Mlekuž, 2016). Vanjo so vključeni učenke in učenci, stari
od 15 let in treh mesecev do 16 let in dveh mesecev, ne glede na razred ali vrsto izobraževalne
ustanove, ki jo obiskujejo (večinoma gre za dijake 1. letnika srednjih šol). Ta starost omogoča
primerjavo dosežkov učenk in učencev na koncu obveznega izobraževanja (PISA 2015.
Nacionalno poročilo, 2016). V raziskavi v vsaki od vključenih držav sodeluje med 4500 in
10.000 učencev. Raziskava PISA pokriva področja naravoslovne, matematične in bralne
pismenosti, vendar ni toliko usmerjena v znanja, določena v učnem načrtu, ampak v znanja in
spretnosti, ki jih posameznik potrebuje v odraslem življenju (Repež, Bačnik in Štraus, 2008).
Raziskava PISA je pomembna, saj pojasnjuje tako razlike v dosežkih učencev med državami
kot tudi znotraj držav. Izvaja se na tri leta, torej v triletnih ciklih. V vsakem od ciklov je
raziskava osredotočena na poglobljeno zbiranje podatkov o enem izmed področij pismenosti.
V raziskavi PISA 2015 je bilo poudarjeno področje naravoslovne pismenosti (PISA 2015.
Nacionalno poročilo, 2016). »Naravoslovna pismenost je opredeljena kot znanja in spretnosti
za naslavljanje naravoslovno-znanstvenih vprašanj in zamisli kot razmišljujoč posameznik.
Naravoslovno pismen posameznik se je pripravljen vključevati v argumentirano razpravo o
naravoslovju in tehnologiji, kar zahteva kompetence znanstvenega razlaganja pojavov,
evalviranja in načrtovanja naravoslovnih raziskav ter znanstvenega interpretiranja
naravoslovnih podatkov in dokazov« (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 9).
Naravoslovne naloge vključujejo tri naravoslovne kompetence (znanstveno razlaganje
pojavov, evalviranje in snovanje naravoslovno-znanstvenih raziskav, znanstveno
interpretiranje podatkov in rezultatov), zajemajo tri vsebinska področja (fizikalni sistemi, živi
sistemi, sistemi Zemlje in vesolja) ter preverjajo tri vrste znanja (vsebinsko, procesno in
epistemološko) (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016). Naravoslovne naloge so v raziskavi
PISA porazdeljene na lestvici dosežkov tako, da opredeljujejo posamezne ravni na lestvici.
Na lestvici je šest ravni zahtevnosti (slika 2), šesta raven pomeni najtežje naloge, raven 1 b pa
najlažje naloge. Temeljna raven dosežkov je 2. raven, ki nekako razmejuje med naravoslovno
pismenostjo in nepismenostjo (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
9
Slika 2: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti pri teh dosežkih (PISA
2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 26–27)
2.2.1.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi PISA 2015
Povprečni dosežek držav članic OECD pri naravoslovni pismenosti je bil v raziskavi PISA
2015 493 točk. Povprečni dosežek, ki so ga v raziskavi PISA 2015 pri naravoslovni
pismenosti dosegli slovenski učenci, je 513 točk, kar je 20 točk višje od povprečja OECD. Ta
rezultat Slovenijo uvršča na 13. mesto med 72 državami, ki so sodelovale v raziskavi. Višje
rezultate od Slovenije so dosegle azijske države (Singapur, Japonska, Tajvan, Macao,
Vietnam, Hongkong, Kitajska in Južna Koreja), Nova Zelandija in Kanada, od evropskih
držav pa samo Estonija in Finska. Za Slovenijo velja še, da so trendi naravoslovne pismenosti
stabilni, dosežki pa pri naravoslovni pismenosti vsaka tri leta približno enaki (PISA 2015.
Nacionalno poročilo, 2016).
V Sloveniji vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti dosega vsaj 85 % učenk in učencev.
V primerjavi s povprečjem OECD je odstotek doseganja temeljne ravni naravoslovne
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
10
pismenosti višji. V Sloveniji je najpogosteje zastopana 3. raven na lestvici naravoslovne
pismenosti (29 % učenk in učencev), temu sledi 2. raven (23 %) in 4. raven (22 %). Ti
rezultati so primerljivi s povprečjem OECD. Učenk in učencev z visokimi rezultati (na 5. in 6.
ravni) je v Sloveniji 10,6 %, kar je precej nad povprečjem OECD, kjer ta vrednost znaša
7,7 %. Trendi kažejo tudi, da se je delež učencev z najvišjimi rezultati v zadnjih letih zvišal. V
Sloveniji je učencev z zelo slabimi naravoslovnimi kompetencami, torej učencev, katerih
dosežki so na ravni 1 a in 1 b ali pod 1. ravnjo, 15 % (slika 3). Delež teh učencev se tekom let
ni spremenil (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).
Slika 3: Odstotki učencev in učenk po ravneh naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2015
(PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016, str. 33)
Če pogledamo dosežke slovenskih učencev z vidika naravoslovnih kompetenc, vidimo, da je
dosežek slovenskih učencev pri znanstvenem razlaganju pojavov ter evalvaciji in načrtovanju
raziskav višji od povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti, pri znanstvenem
interpretiranju podatkov in dokazov pa precej nižji od povprečnega dosežka pri naravoslovni
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
11
pismenosti (506 točk). Če pa pogledamo povprečni dosežek na lestvicah vrste znanja, vidimo,
da je dosežek slovenskih učencev pri vsebinskih znanjih precej višji od povprečnega dosežka
pri naravoslovni pismenosti, pri procesnih in epistemoloških znanjih pa precej nižji od
povprečnega dosežka pri naravoslovni pismenosti (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).
Dosežki torej kažejo, da je znanje slovenskih učencev močno pri razlaganju pojavov in
evalvaciji ter načrtovanju raziskav, šibko pa pri interpretaciji podatkov in dokazov. Slovenski
učenci tudi dobro poznajo naravoslovne vsebine, slabši pa so pri uporabi naravoslovnega
znanja.
2.2.2 TIMSS 2015
Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS (Trends in
International Mathematics and Science Study) je mednarodno merjenje znanja matematike in
naravoslovja med učenci četrtega in osmega razreda osnovne šole, ki poteka vsaka štiri leta,
vse od leta 1995. Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 držav (Japelj Pavešić in Svetlik,
2016). Naloge, ki jih zajema preizkus TIMSS, so s področij matematike in naravoslovja. V
osmem razredu osnovne šole zajemajo naloge iz naravoslovja naslednja vsebinska področja:
biologija, kemija, fizika in vede o Zemlji, pri čemer je področje biologije med vsemi najbolj
zastopano (35 % nalog). Področja biologije, ki jih preverja TIMSS, pa so: značilnosti in
življenjski procesi organizmov; celice in njihove funkcije; življenjski cikli, razmnoževanje in
dednost; raznolikost, prilagajanje in naravna selekcija; ekosistemi; zdravje človeka (tabela 2)
(Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015. Izhodišča
raziskave TIMSS 2015, 2013).
Tabela 2: Pregled vsebin, ki jih zajemajo posamezna področja biologije v raziskavi TIMSS
2015 (Mednarodna raziskava …, 2013)
PODROČJE BIOLOGIJE VSEBINA PODROČJA
Značilnosti in življenjski
procesi organizmov
Razlike med večjimi taksonomskimi skupinami organizmov;
zgradba in delovanje večjih organskih sistemov; fiziološki
procesi živali.
Celice in njihove funkcije Zgradba in funkcija celic; procesi fotosinteze in celično dihanje
Življenjski cikli,
razmnoževanje in dednost
Življenjski cikli in vzorci razvoja; spolno razmnoževanje in
dedovanje rastlin in živali.
Raznolikost, prilagajanje
in naravna selekcija
Razlike kot osnova za naravno selekcijo; fosili kot dokaz za
spremembe življenja na Zemlji skozi čas.
Ekosistemi Tok energije v sistemih; kroženje hranil v ekosistemih;
soodvisnost populacij organizmov v ekosistemu; dejavniki, ki
vplivajo na velikost populacije v ekosistemu.
Zdravje človeka Vzroki, prenos, preprečevanje in odpornost na bolezni;
pomembnost prehrane, gibanja in načina življenja za
vzdrževanje zdravja.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
12
Naravoslovne naloge v raziskavi TIMSS so razdeljene na tri kognitivna področja, in sicer:
poznavanje dejstev in postopkov; uporaba znanja; sklepanje. Področje poznavanja dejstev in
postopkov se nanaša na priklic, prepoznavanje in opis dejstev, pojmov in postopkov, ki so
pomembni v naravoslovju. Področje uporabe znanja se nanaša na uporabo znanja pri splošnih
razlagah in reševanju praktičnih primerov. Področje sklepanja pa od učencev zahteva
naravoslovno razumevanje za analizo, sintezo, uporabo znanja v neznanih situacijah in
reševanje kompleksnejših problemov. Navedena kognitivna področja se pojavljajo tako v
četrtem kot osmem razredu, le da je v osmem razredu več nalog s področja sklepanja kot v
četrtem (Mednarodna raziskava …, 2013).
Najpomembnejši rezultat raziskave TIMSS je primerjava dosežkov učencev med različnimi
državami. Raziskava TIMSS omogoča državam, ki v raziskavi sodelujejo, da izmerijo, koliko
znanja imajo njihovi učenci na posameznih področjih preverjanja ter kaj je v šolskem sistemu
posamezne države dobro in kaj ne, in v skladu s tem stanje izboljšajo (Japelj Pavešić in
Svetlik, 2016).
2.2.2.1 Naravoslovni dosežki slovenskih učencev v raziskavi TIMSS 2015
Možnih točk, ki jih učenci lahko v raziskavi TIMSS osvojijo, je 1000, povprečje raziskave
TIMSS pa znaša 500 točk. Slovenski učenci so v raziskavi TIMSS 2015 dosegli povprečno
551 točk, kar je 51 točk nad povprečjem TIMSS (slika 4). Ta rezultat nas uvršča med sedem
držav z visokim dosežkom, in sicer na peto mesto (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).
Slika 4: Porazdelitev dosežkov pri naravoslovju v raziskavi TIMSS 2015 (Timss 2015, b. d.)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
13
Rezultati raziskave TIMSS 2015 kažejo, da je v Sloveniji prišlo do napredka v znanju
osmošolcev iz naravoslovja. Slovenija je med redkimi državami, ki od leta 1995 dalje niso
zabeležile nobenega statistično pomembnega padca v znanju učencev iz naravoslovja. Prav
tako velja, da je znanje slovenskih osmošolcev pri naravoslovju nadpovprečno (Japelj Pavešić
in Svetlik, 2016).
»Vsebinsko znanja učencev, ki dosežejo več ali manj točk na preizkusu znanja TIMSS, v
mednarodnih raziskavah opišemo s pomočjo mejnikov znanja. Lestvice dosežkov imajo
povprečje 500 točk in standardni odklon 100 točk« (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 175).
Glede na določene intervale dosežkov lahko znanje učencev razdelimo na osnovno, srednje,
visoko ali najvišje znanje, mejne vrednosti med intervali pa imenujemo mejniki znanja. V
Sloveniji je vsaj osnovno znanje naravoslovja izkazalo 97 % osmošolcev, najvišje
naravoslovno znanja pa kar 15 % osmošolcev. Delež slovenskih osmošolcev z najvišjim
naravoslovnim znanjem se je od leta 2011 povečal kar za 4 % (Japelj Pavešić in Svetlik,
2016).
Če analiziramo dosežke slovenskih učencev osmega razreda pri naravoslovnih nalogah na
vsebinskih in kognitivnih področjih, ugotovimo, da so slovenski osmošolci na področju
biologije dosegli nekoliko nižji dosežek od povprečnega dosežka preizkusa TIMSS 2015,
vendar pa je dosežek primerljiv z dosežki iz preteklih let (slika 5) (Japelj Pavešić in Svetlik,
2016).
Slika 5: Dosežki slovenskih učencev pri vsebinskem področju biologija (del preglednice)
(Japelj Pavešić in Svetlik, 2016, str. 270)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
14
Če pogledamo dosežke slovenskih učencev osmega razreda na posameznih kognitivnih
področjih, ugotovimo, da so dosežki slovenskih osmošolcev pri naravoslovnih nalogah, ki
zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, precej (558 točk) nad skupnim naravoslovnim
dosežkom slovenskih osmošolcev (551 točk). Pri naravoslovnih nalogah, ki zahtevajo
uporabo znanja, pa opazimo, da je dosežek slovenskih osmošolcev precej nižji (547 točk) od
povprečnega naravoslovnega dosežka. Dosežek slovenskih osmošolcev pri reševanju
naravoslovnih nalog, ki zahtevajo sklepanje (550 točk), pa je primerljiv s povprečnim
naravoslovnim dosežkom. Lahko zaključimo, da so slovenski osmošolci močni pri reševanju
nalog, ki od njih zahtevajo poznavanje dejstev in postopkov, ter nekoliko šibki pri reševanju
nalog, ki od njih zahtevajo uporabo znanja (Japelj Pavešić in Svetlik, 2016).
2.3 NACIONALNO PRERJANJE ZNANJA
2.3.1 O nacionalnem preverjanju znanja
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je ena izmed oblik zunanjega preverjanja znanja, ki jo
izvajamo v Sloveniji. V slovenskem šolskem sistemu je NPZ pomemben element za
ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti šolskega dela. Glavni namen NPZ je, da tako učenci
kot starši, učitelji, strokovni delavci šole in tudi strokovnjaki na področju šolstva na
nacionalni ravni preverijo, kako uspešni so učenci pri doseganju učnih ciljev in standardov
znanja, ki so določeni z učnimi načrti. Poleg tega ugotovijo, katera so močna področja
učencev pri posameznih predmetih in kje se kažejo primanjkljaji ter tako načrtujejo učenje in
pouk v bodoče (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije za učence in starše, 2016). NPZ je
v šolskem sistemu nepogrešljiva oblika ovrednotenja znanja in napredka učencev, hkrati pa
podlaga za svetovanje in nudenje ustrezne pomoči (Medveš, 2001). Dosežki pri NPZ ne
vplivajo na končno oceno pri preverjanih predmetih, ne na uspešen zaključek osnovne šole
niti se z dosežki ne meri kakovost posamezne šole in učiteljevega dela. Prav tako NPZ ni
merilo za prehod na srednješolsko izobraževanje, razen ob omejitvi vpisa (Nacionalno
preverjanje znanje. Informacije …, 2016).
NPZ je poseben postopek, ki je izpeljan tako, da vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake
preizkuse znanja pod enakimi pogoji. Naloge za posamezni predmet sestavijo učitelji skupaj s
strokovnjaki za posamezne predmete in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja. NPZ
preverja le znanja, ki so določena z učnimi načrti (Nacionalno preverjanje znanje. Informacije
…, 2016). Dejstvo, da vsi učenci pišejo enake preizkuse znanja, pa je slabo s stališča
prilagajanja učencu. Tako sestavljeni preizkusi znanja namreč ne upoštevajo posebnosti
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
15
vsakega učenca (Razdevšek Pučko, 2003). NPZ je razčlenjeno tudi na ravni zahtevanega
znanja, zajema tako naloge na nižjih kognitivnih stopnjah (poznavanje) kot tudi naloge na
višjih kognitivnih stopnjah (razumevanje in uporaba, samostojno reševanje novih problemov
in vrednotenje) (Razdevšek Pučko, 2002).
Vsako nacionalno preverjanje znanja se mora držati tudi vseh pomembnih merskih
karakteristik, in sicer mora biti veljavno, zanesljivo in občutljivo do vseh učencev (Senčar,
2000).
NPZ opravljajo učenci na koncu 6. in 9. razreda osnovne šole in je obvezno za vse učence. Na
koncu 6. razreda se preverja znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine
oziroma madžarščine), matematike in tujega jezika (nemščine ali angleščine), na koncu 9.
razreda pa znanje slovenščine (na dvojezičnih območjih iz italijanščine oziroma madžarščine),
matematike ter tretjega predmeta, ki ga vsako leto določi minister, pristojen za šolstvo
(Nacionalno preverjanje znanje. Informacije …, 2016). Minister, pristojen za šolstvo, vsako
leto določi nabor predmetov, ki se lahko v tistem letu preverijo kot tretji predmet. V nabor so
vključeni štirje predmeti, kateri predmet iz nabora predmetov se bo izvajal na posamezni
osnovni šoli, pa je določeno naključno (Cankar, 2014). Izbrani predmeti v naboru predmetov
za tretji predmet so bili v šolskem letu 2016/2017 geografija, biologija, tuji jezik in šport
(Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predmeta, 2016).
NPZ se izvaja tudi v številnih drugih evropskih državah, kjer je po funkciji lahko podobno ali
drugačno od slovenskega. NPZ se v Evropi uporablja za: selekcijo med učenci (dosežki
učencev vplivajo na nadaljnjo izobraževalno pot); primerjavo dela med šolami in
zagotavljanje izhodišč za ukrepanje; spremljanje kakovosti šolskega sistema ter za podporo
učnim procesom (prilaganje poučevanja glede na dosežke učencev) (Slavec Gornik, 2010).
2.3.2 Cilji nacionalnega preverjanja znanja
Eden izmed ključnih ciljev NPZ je dodatna informacija o znanju učencev, ki je namenjena
učencem, njihovim staršem, učiteljem, šolam in šolskemu sistemu na nacionalni ravni. Učenci
(in njihovi starši) dobijo s tem dodatno informacijo o doseženem znanju v nekem obdobju
oziroma na koncu osnovne šole. Učitelji dobijo dodatno informacijo o znanju svojih učencev
in njihovem doseganju standardov, določenih z učnimi načrti, kar naj bi uporabili za kritično
ovrednotenje svojega dela. Šole s strokovno analizo dosežkov svojih učencev in primerjavo s
povprečnimi dosežki okolja dobijo informacijo, ki jim pomaga ovrednotiti kakovost njihovega
dela. Ugotavljajo lahko razloge, zakaj prihaja do odstopanj od zastavljenih ciljev, in iščejo
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
16
možnosti izboljšanja stanja. Dosežki NPZ so zato pomemben element razvoja šole. Šolski
sistem na nacionalni ravni (strokovne institucije) informacije o dosežkih učencev na NPZ
uporablja za ugotavljanje kakovosti izobraževalnega sistema, sprejemanje odločitev o razvoju
izobraževalnega sistema na nacionalni ravni, ugotavljanje doseganja standardov znanja učnih
načrtov ter evalvacijo in razvoj učnih načrtov (Nacionalno preverjanje znanja: Izhodišča
nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, 2005).
2.3.3 Načela nacionalnega preverjanja znanja
V izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli je navedenih deset načel, ki so
pomembna za sestavljanje in vrednotenje nacionalnih preizkusov znanja (Nacionalno
preverjanje znanja: Izhodišča …, 2005):
1. Namen in pogoji preverjanja znanja morajo biti vselej jasno izraženi. Ključno je,
da je namen jasno opredeljen; jasnost opredelitve namreč zagotavlja razumljivost in
verodostojnost preverjanja. Poleg namena morajo biti vnaprej znani tudi pogoji
preverjanja znanja.
2. Preverjanje mora biti vselej v korist učencev. Dosežki NPZ dajejo učencem
informacijo o njihovem znanju. Na podlagi dosežkov se lahko učenci skupaj s starši
odločijo, kako bodo izboljšali svoje znanje.
3. Z NPZ preverjamo standarde, zapisane v učnih načrtih. Z NPZ lahko preverjamo
samo tiste standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih, drugi standardi ne smejo
biti del NPZ.
4. Preverjanje znanja z NPZ mora biti veljavno, zanesljivo, občutljivo in
objektivno. Samo preverjanje znanja, ki zajema vse naštete merske karakteristike,
verodostojno izrazi izide izobraževalnega procesa.
5. Preverjanje znanja z NPZ mora biti nepristransko do vseh učencev. Vsebine
preizkusov znanja morajo biti takšne, da ne dajejo prednosti nekaterim skupinam
učencev, to pomeni, da morajo imeti vsi učenci enake možnosti pri reševanju nalog.
6. NPZ mora učencem omogočati, da pokažejo različne vrste in ravni znanja.
Preverjanje znanja mora vključevati različne naloge, s katerimi se preverjajo različne
vrste in ravni znanja. Ključno je, da je NPZ čim bolj podobno učiteljevim
preverjanjem znanja.
7. Učitelje je treba čim bolj vključiti v proces nacionalnega preverjanja znanja.
Učitelji morajo biti čim bolj vključeni v pripravo nalog in izdelavo meril za
vrednotenje pisnih izdelkov.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
17
8. Preverjanje znanja z NPZ mora dati uporabne informacije. Dosežki NPZ morajo
biti vključeni v proces izboljšanja sistema, informacije, izpeljane iz dosežkov, morajo
biti uporabne za tiste, ki so jim namenjene (učenci, starši, učitelji, šole in upravljavci
sistema). Ključno je tudi, da je učiteljem zagotovljena ustrezna interpretacija
dosežkov, ki jim pomaga pri izboljšanju učenja in poučevanja.
9. Dosežke NPZ je dovoljeno uporabiti samo za namene, za katere jih je možno
veljavno uporabiti. Dosežki NPZ se ne smejo uporabljati za razvrščanje šol po
dosežkih.
10. Potrebna je nenehna evalvacija NPZ. NPZ ima številne negativne vplive, npr.
naravnavanje poučevanja na preverjanje znanja, zožitev poučevanih vsebin (zaradi
tega, ker se določene vsebine pogosteje pojavljajo na NPZ). Zaradi tega je treba ves
čas evalvirati skladnost NPZ s cilji in standardi v učnih načrtih.
2.3.4 Sestavljanje nacionalnih preizkusov znanja
Ena izmed bistvenih dejavnosti v okviru NPZ v osnovni šoli je sestava pisnih preizkusov, saj
je od njihove kakovosti odvisno, ali bomo dosegli cilje, ki so zakonsko določeni in
opredeljeni v Izhodiščih nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. Postopek sestavljanja
pisnih preizkusov znanja lahko razdelimo v pet faz (tabela 3) (Nacionalno preverjanje znanja.
Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli., b. d.).
Tabela 3: Pregled faz sestavljanja pisnih preizkusov znanja (Nacionalno preverjanje znanja.
Napotki …, b. d.)
FAZA OPIS 1. Določitev učnih ciljev in
standardov znanja, ki jih bomo
preverjali s preizkusom znanja, ter
določitev števila nalog v okviru
vsakega cilja in določene vsebine
(mrežni diagram)
Pri določanju učnih ciljev in standardov je pomembno, da upoštevamo
njihove taksonomske ravni (npr. po Bloomu), za število nalog pa se
odločimo na podlagi pomembnosti učnih ciljev in učnih vsebin. Pri tem
nujno izhajamo iz učnega načrta, s čimer poskrbimo, da je preizkus
znanja vsebinsko veljaven.
2. Določitev deleža različnih
taksonomskih ravni
30 % nalog mora biti na prvi taksonomski stopnji (poznavanje), 35 % na
drugi (razumevanje in uporaba) in 35 % na tretji taksonomski stopnji
(samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija in
vrednotenje).
3. Določitev tipa nalog Tip nalog izberemo vedno glede na učne cilje in standarde znanja, ki jih
bomo preverjali. Nek tip nalog je primernejši za preverjanje določenih
učnih ciljev in standardov, spet nek drug tip nalog za preverjanje drugih
učnih ciljev in standardov.
4. Analiza nalog V tej fazi ugotavljamo, kakšna je težavnost nalog, njihova
diskriminativnost ter kakšna je privlačnost posameznih odgovorov.
Analiza nalog je vedno mogoča šele po izvedbi preverjanja, vendar pa
so rezultati analize sestavljavcem v pomoč pri sestavi preizkusov znanja
v bodoče. Težavnost ugotavljamo tako, da izračunamo, kolikšen delež
učencev je pravilno rešil nalogo. Čim višji je ta odstotek, tem lažja je ta
naloga. Pri diskriminativnosti nas zanima, kako naloge rešujejo učenci z
višjimi dosežki v primerjavi z učenci z nižjimi dosežki. Naloga je
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
18
diskriminativna, če jo bolj uspešno rešijo učenci z višjimi dosežki kot
učenci z nižjimi dosežki. Privlačnost odgovorov pri posamezni nalogi
pa presodimo na podlagi odstotka učencev, ki so izbrali nek odgovor.
5. Preverjanje merskih
karakteristik preizkusa znanja
Najpomembnejše merske karakteristike, ki jih imajo vsi dobri preizkusi
znanja, so: veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost. Kar se
tiče veljavnosti, je najpomembnejša vsebinska veljavnost. Preizkus
znanja je vsebinsko veljaven, če preverja učne cilje in standarde znanja,
ki so določeni z učnim načrtom. Preizkus znanja je zanesljiv, če ob
vnovični izvedbi preizkusa znanja po določenem času dobimo
primerljive dosežke. Preizkus znanja je objektiven, če mu isto število
točk pripišejo različni ocenjevalci. Preizkus znanja je občutljiv, če
vsebuje različno težke naloge, od tistih, ki jih pravilno rešijo skoraj vsi
učenci, do tistih, ki jih pravilno rešijo le najboljši.
2.3.4.1 Naloge v nacionalnem preverjanju znanja
Naloge v preizkusu znanja morajo biti razvrščene po težavnosti. Na začetku preizkusa morajo
biti lažje, na koncu pa težje naloge (to vpliva na motivacijo učencev pri reševanju), prav tako
morajo biti naloge v preizkusu znanja razvrščene po tipih in ne po vsebini. Ključno je, da
preizkus znanja ne vsebuje preveč različnih tipov nalog, saj to pomeni, da bodo morali učenci
bolj razmišljati o načinih reševanja kot o vsebini nalog.
Naloge izbirnega tipa so objektivne, saj je možen enoznačen odgovor. Za naloge izbirnega
tipa velja, da ne smejo biti na izbiro manj kot trije (možnost ugibanja) in več kot pet
odgovorov (težave s koncentracijo). Vsi odgovori morajo biti približno enako besedilno
obsežni, kar pomeni, da pravilni odgovor ne sme biti najdaljši, saj si učenci to zapomnijo in
vedo, da je najdaljši odgovor tisti, ki je pravilen. Odgovori morajo biti vedno naključno
razporejeni (da ni pravilni odgovor npr. vedno na začetku). Naloge izbirnega tipa niso
primerne za preverjanje zelo zahtevnih učnih ciljev niti za preverjanje lahko dosegljivih učnih
ciljev. Pri strukturiranih nalogah morajo biti besedilo, skice in slike vedno pred vprašanji.
Učenci na vprašanja nato odgovarjajo s kratkimi odgovori. Vprašanja so vedno postavljena v
trdilni obliki, mesto za odgovor pa je običajno označeno s prazno črto. Pri nalogah
povezovanja mora biti v enem stolpcu več postavk kot v drugem, da zmanjšamo možnost
ugibanja (Nacionalno preverjanje znanja. Napotki …, b. d.).
2.3.5 Izvedba nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli
2.3.5.1 Priprava na izvedbo nacionalnega preverjanja znanja
Nacionalno preverjanje znanje poteka v sedmih temeljnih korakih (Nacionalno preverjanje
znanja. Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2016/2017,
2016):
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
19
1. Oblikovanje skupine učencev. Učenci opravljajo NPZ v skupinah z največ 15
učenci. Skupine učencev so oblikovane po abecednem redu priimkov, vsakemu
učencu po vnaprej oblikovanem sedežnem redu pripada določeno mesto v učilnici.
2. Določitev nadzornih učiteljev. Potek NPZ v razredu nadzoruje en nadzorni učitelj,
drugi pa je na šolskem hodniku, kjer skrbi za red (zapuščanje učilnice, odhod na
stranišče itd.).
3. Objava razporeda učencev in nadzornih učiteljev. Razpored učencev in nadzornih
učiteljev po učilnicah se objavi eno uro pred začetkom NPZ na oglasni deski šole,
sedežni red v učilnici pa je objavljen na vratih posamezne učilnice.
4. Dovoljeni pripomočki pri NPZ. Dovoljeni pripomočki pri NPZ iz določenega
predmeta so zapisani na naslovnici preizkusa znanja iz tega predmeta. Pri NPZ iz
biologije je dovoljeni pripomoček samo črn ali moder kemični svinčnik ali nalivno
pero.
5. Ureditev učilnice. Učilnica mora biti urejena tako, da ima vsak učenec svojo mizo,
mize morajo gledati v isto smer, razmiki med mizami morajo biti taki, da ni mogoče
prepisovanje. V učilnici mora biti tudi miza, kamor učenci odložijo osebne predmete.
6. Kršitev navodil. V primeru prepisovanja ali uporabe nedovoljenih pripomočkov se
učencu, ki to počne, prepove nadaljnje opravljanje NPZ. Nadzorni učitelj mu vzame
preizkus znanja. Šola o dogodku obvesti Državni izpitni center in preizkus znanja se
ovrednoti z nič točkami.
7. Hišni red med preverjanjem. Med pisanjem preizkusov je treba na šoli zagotoviti
red in tišino.
2.3.5.2 Potek nacionalnega preverjanja znanja
Nadzorni učitelj 15 minut pred začetkom pisanja odklene učilnico in vstopi skupaj z učenci.
Učenci ob vstopu v učilnico izklopijo svoje mobilne telefone in jih skupaj z drugimi predmeti
(vse razen dovoljenih pripomočkov) odložijo na mizo za odlaganje predmetov. Učitelj učence
usmeri na mesta, določena s sedežnim redom, in preveri navzočnost učencev. Učitelj nato
učencem razdeli liste s šiframi in zatem preizkuse znanja. Potem učitelj učencem prebere
navodila z naslovnice in v nadaljevanju poskrbi, da jih upoštevajo. Nato preveri, ali imajo
učenci pri sebi zgolj dovoljene pripomočke. Ob 8.30 učitelj napove začetek reševanja, na
tablo napiše uro začetka in uro konca reševanja nalog. Nadzorni učitelj nato spremlja potek
pisanja in praviloma ne daje dodatnih pojasnil. Med pisanjem lahko učilnico istočasno zapusti
največ en učenec, prvih dvajset in zadnjih deset minut pisanja pa velja, da praviloma nihče ne
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
20
zapušča učilnice. Na koncu pisanja nadzorni učitelj izpolni zapisnik o poteku NPZ, na
katerem poleg zahtevanih podatkov navede tudi morebitne posebnosti pri pisanju (Nacionalno
preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).
2.3.5.3 Vrednotenje preizkusov znanja in vpogledi v ovrednotene preizkuse
znanja
Potem ko pisni preizkusi prispejo na Državni izpitni center, jih optično preberejo in naložijo v
sistem za e-vrednotenje. Temu sledi moderacija navodil za vrednotenje (ki so bila pripravljena
že pred izvedbo preizkusa). To pomeni, da člani predmetne komisije in pomočniki glavnega
ocenjevalca pregledajo vzorec rešenih preizkusov in pripravijo moderirano različico navodil
za vrednotenje, v kateri so vključeni tudi tisti pravilni odgovori učencev, ki v osnovni različici
niso bili predvideni. Temu sledi e-vrednotenje preizkusov znanja. Ko so preizkusi znanja
ovrednoteni, lahko učenci in njihovi starši ter šole dostopajo do elektronsko ovrednotenih
preizkusov znanja in dosežkov. Nato so na šoli možni vpogledi v preizkuse znanja. V primeru
nestrinjanja učencev in staršev z ovrednotenjem preizkusa znanja, pri čemer se učitelj za
posamezno predmetno področje strinja, da je preizkus neustrezno ovrednoten, ravnatelj opravi
poizvedbo (prek e-obrazca obrazložen zahtevek pošlje RIC-u). Preizkus znanja, ki je v
postopku poizvedbe, vnovič pregledata glavni ocenjevalec in njegov pomočnik in v primeru
upravičenosti poizvedbe nalogo znova ovrednotita in popravita število točk (Nacionalno
preverjanje znanja. Navodila za …, 2016).
2.3.6 Struktura nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017
2.3.6.1 Izhodišča in zasnova preizkusa znanja iz biologije 2017
Izhodišče preizkusa znanja iz biologije je učni načrt za naravoslovje v 6. razredu (vsebinski
sklop živa narava) in 7. razredu (vsebinska sklopa živa narava in vpliv človeka na okolje) ter
učni načrt za biologijo, pri čemer se v 8. razredu preverjajo vsi vsebinski sklopi, v 9. razredu
pa vsi vsebinski sklopi razen sklopov biotska pestrost, biomi in biosfera ter vpliv človeka na
okolje. Preizkus znanja iz biologije leta 2017 je vseboval 24 nalog, od tega 13 nalog izbirnega
tipa in 11 strukturiranih. Vsaka strukturirana naloga je vsebovala dve podnalogi. Skupno
število (pod)nalog v preizkusu znanja je bilo tako 35. Ker je bila vsaka (pod)naloga
ovrednotena z eno točko je imel preizkus 35 možnih točk (Nacionalno preverjanje znanja.
Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017, 2017). V preizkusu znanja iz biologije
2017 je bilo na prvi taksonomski stopnji (znanje in poznavanje) 30 % vseh nalog, na drugi
taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba) je bilo 35 % nalog in na tretji taksonomski
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
21
stopnji (samostojno reševanje novih problemov, samostojna interpretacija, vrednotenje) 35 %
nalog (Nacionalno preverjanje znanja. Struktura NPZ iz biologije, b. d.).
2.3.6.2 Analiza dosežkov
Biologija je bila leta 2017 petič tretji predmet na NPZ. Dosežek leta 2017 (50,92 odstotne
točke; slika 6) je bil višji kot dosežka leta 2014 (48,02 odstotne točke) in leta 2011 (47,46
odstotne točke) (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Slika 6: Osnovni statistični podatki o nacionalnem preverjanju znanja iz biologije 2017
(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017, str. 312)
2.3.7 Opisi dosežkov učencev devetega razreda na nacionalnem preverjanju
znanja iz biologije 2017 (porazdelitev točk)
Dosežki učencev 9. razreda, ki so pisali NPZ iz biologije 2017, so razvrščeni od najnižjega do
najvišjega. Na sliki 7 je prikazano, koliko učencev je doseglo določeno število točk na NPZ iz
biologije 2017 (točke so preračunane v odstotke) (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo
za javnost. Nacionalno preverjanje znanja 2017, 2017).
Slika 7: Porazdelitev točk pri predmetu biologija (Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo
…, 2017)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
22
Na sliki 7 različne barve pomenijo različna območja: zeleno, rumeno, rdeče in modro
območje.
ZELENO OBMOČJE: Učenci z dosežki v zelenem območju izkazujejo osnovno biološko
znanje in razumejo sporočila v preglednicah. Učenci z dosežki v tem območju uspešno
rešujejo naloge prve taksonomske stopnje (znanje in poznavanje), to so v NPZ iz biologije
2017 naloge 1, 2 in 7, ter nekatere naloge na drugi taksonomski stopnji (razumevanje in
uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 4 in 24 a (Nacionalno preverjanje znanja.
Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).
RUMENO OBMOČJE: Učenci z dosežki v rumenem območju izkazujejo osnovno biološko
znanje in so ga spodobni uporabiti v nekaterih danih situacijah. Učenci z dosežki v tem
območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje (znanje in
poznavanje), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 5, 9 ,10 in 11, ter nekatere naloge na drugi
taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 20 a in
23 a (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).
RDEČE OBMOČJE: Učenci z dosežki v rdečem območju izkazujejo osnovno faktografsko
biološko znanje in so ga spodobni uporabiti v nekaterih danih situacijah. Učenci z dosežki v
tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje (znanje in
poznavanje), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 8 in 12, nekatere naloge na drugi
taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 3, 16 a,
19 a in 21 a, ter posamezne naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analiza), to je v NPZ iz biologije 2017 naloga 20 b (Nacionalno
preverjanje znanja. Opisi …, 2017).
MODRO OBMOČJE: Učenci z dosežki v modrem območju izkazujejo znanje zahtevnejših
bioloških vsebin in so ga spodobni uporabiti za razlago in reševanje novih danih situacij.
Učenci z dosežki v tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge prve taksonomske
stopnje (znanje in poznavanje), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 6 in 13, zahtevnejše
naloge na drugi taksonomski stopnji (razumevanje in uporaba), to so v NPZ iz biologije 2017
naloge 14 a, 15 a in 22 a, ter naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analiza), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 16 b, 19 b, 21 b,
22 b in 23 b (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).
NAD MODRIM OBMOČJEM: Učenci z dosežki v tem območju izkazujejo znanje
zahtevnih bioloških vsebin in so spodobni to znanje uporabiti za razlago in reševanje novih
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
23
danih situacij. Učenci z dosežki v tem območju uspešno rešujejo zahtevnejše naloge druge
taksonomske stopnje (razumevanje in uporaba), to sta v NPZ iz biologije 2017 nalogi 17 a in
18 a, ter naloge na tretji taksonomski stopnji (samostojno reševanje novih problemov,
vrednotenje in analiza), to so v NPZ iz biologije 2017 naloge 14 a, 15 b, 17 b, 18 b in 24 b
(Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).
2.3.8 Indeks težavnosti in diskriminativnosti
2.3.8.1 Indeks težavnosti
Indeks težavnosti (IT) nam pove, kakšna je težavnost posamezne naloge, in pomeni delež
pravilnih odgovorov pri posamezni nalogi. Večja kot je vrednost indeksa težavnosti, lažja je
naloga (večji delež učencev je pravilno rešil nalogo) (Splošna matura. Letno poročilo 2017,
2017). Indeks težavnosti izračunamo po formuli, prikazani na sliki 8.
Slika 8: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str.
181)
Na NPZ iz biologije 2017 je razpon indeksa težavnosti (IT) od 0,08 do 0,96. Pri osemnajstih
nalogah je vrednost indeksa težavnosti med 0,30 in 0,70. To so naloge 3, 6, 8, 9, 11, 12, 13,
14 a, 15 a, 16 a, 16 b, 19 a, 19 b, 20 b, 21 a, 22 a, 22 b in 23 b. Pri osmih nalogah je bila
vrednost IT manjša od 0,30. To pomeni, da je te naloge pravilno rešilo manj kot 30 %
učencev. Gre torej za zahtevnejše naloge. To so naloge 14 b, 15 b, 17 a, 17 b, 18 a, 18 b, 21 b
in 24 b. Pri devetih nalogah je bila vrednost IT večja od 0,70, kar pomeni, da je te naloge
pravilno rešilo več kot 70 % učencev. Gre torej za naloge, ki so bile za učence manj zahtevne.
To so naloge 1, 2, 4, 5, 7, 10, 20 a, 23 a in 24 a (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …,
2017).
Med nalogami, pri katerih je bil indeks težavnosti večji od 0,70, je bilo šest nalog zaprtega
tipa in tri naloge odprtega tipa. Te naloge so od učencev zahtevale faktografsko znanje ali
preprosto uporabo znanja in logično sklepanje. Od teh nalog je bilo pet nalog na prvi in štiri
na drugi taksonomski stopnji. Med nalogami, pri katerih je bil indeks težavnosti manjši od
0,30, so bile vse naloge odprtega tipa, dve od teh nalog na drugi, sedem pa na tretji
taksonomski stopnji (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
24
2.3.8.2 Indeks diskriminativnosti
Indeks diskriminativnosti (ID) nam pove, kako je naloga zmožna razlikovati kandidate med
seboj po njihovi uspešnosti reševanja posamezne naloge glede na višino končnega seštevka
točk na celotnem preizkusu znanja. Čim višji je indeks diskriminativnosti, bolj je naloga
diskriminativna (ločuje med dobrimi in slabimi učenci) (Splošna matura. Letno poročilo 2017,
2017). Indeks diskriminativnosti izračunamo po formuli, prikazani na sliki 9.
Slika 9: Izračun indeksa diskriminativnosti (Splošna matura. Letno poročilo 2017, 2017, str.
181)
Indeks diskriminativnosti (ID), ki nam pove, kako naloga razločuje med dobrimi in slabimi
učenci, je v NPZ iz biologije 2017 pri večini nalog zadovoljiv. Prenizek (nižji od 0,20) je pri
nalogah 1, 6, 7 in 14 a. To je verjetno posledica dejstva, da sta nalogi 1 in 7 manj zahtevni
(indeks težavnosti pri nalogi 1 je 0,86, pri nalogi 7 pa 0,96), nalogi 6 in 14 a pa sta zahtevali
natančno faktografsko znanje (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
25
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
3.1.1 Cilji
V diplomskem delu smo si zastavili naslednje cilje:
1. ugotoviti, katere biološke teme slovenski devetošolci dobro znajo,
2. ugotoviti, katere biološke teme slovenski devetošolci slabo znajo,
3. oblikovati konstruktivno povratno informacijo o znanju biologije slovenskih
devetošolcev, ki je pomembna za učitelje biologije kot tudi za institucije, ki se
ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev biologije.
3.1.2 Raziskovalna vprašanja
1. Katere so značilne pomanjkljivosti oziroma tipični nepravilni odgovori, ki se
pojavljajo v odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta
2017?
2. Katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo,
učenci ne obvladajo zadovoljivo?
3. Katere težave so se pokazale pri učencih pri branju navodil, razumevanju le-teh in
pisnem izražanju?
3.2 METODE DELA
Pri diplomskem delu smo uporabili naslednje metode dela:
1. Najprej smo zaprosili Državni izpitni center za dostop do 276 preizkusov znanja iz
biologije 2017. To je predstavljalo vzorec za našo raziskavo. Vzorec ni bil naključen,
saj so izbrali preizkuse znanja, pri katerih so bile rešene vse ali vsaj večina nalog, da
bi z analizo lahko dobili čim popolnejšo sliko.
2. Potem smo izpisali vse odgovore iz vsake pole našega vzorca in jih vnesli v vnosno
tabelo programa Microsoft Excel.
3. Nato smo s statističnim programom SPSS določili frekvence posameznih odgovorov
pri nalogah zaprtega (izbirnega) tipa.
4. Pri strukturiranih nalogah smo odgovore učencev razdelili glede na vsebino.
Oblikovali smo možne pravilne in nepravilne odgovore za vsako od nalog posebej ter
odgovore učencev ustrezno razvrstili in kodirali. Nato smo s programom SPSS
določili, kakšna je frekvenca posameznih pravilnih in nepravilnih odgovorov.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
26
5. Rezultate smo prikazali z grafi in tabelami, izdelanimi v programu Excel.
6. Potem smo podatke interpretirali.
3.3 REZULTATI
3.3.1 NALOGE IZBIRNEGA TIPA
Naloge od 1 do 13 so na NPZ iz biologije 2017 naloge izbirnega tipa. Pri vsaki nalogi so
možni štirje odgovori, pri čemer je eden od odgovorov pravilen. Pravilen odgovor učencu
prinese eno točko. Učenci so v prvem delu preverjanja znanja tako lahko zbrali 13 točk. V
našem vzorcu so vsi učenci rešili vseh 13 nalog izbirnega tipa.
3.3.1.1 Naloga 1
Slika 10: Naloga 1 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4)
Naloga 1 (slika 10) preverja učni cilj s področja ostalih organizmov, ki ga učenci usvojijo v
osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija,
2011, str. 10):
»Učenci:
razumejo, da nekatere zajedavske bakterije in živali povzročajo bolezni, ker telesu
jemljejo snovi ali izločajo strupene snovi, ki povzročajo poškodbe.«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,86, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,13 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
27
Iz grafa 1 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 91,3 %. Odgovora D ni izbral noben učenec v
našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,91, kar je primerljivo z
indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz
biologije 2017 (IT = 0,86).
Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 1
3.3.1.2 Naloga 2
Slika 11: Naloga 2 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4)
91,3
0,7 8
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
28
Naloga 2 (slika 11) preverja učni cilj s področja živali, ki ga učenci usvojijo v sedmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 14):
»Učenci:
razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter
prilagoditvami in značilnostmi povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila
rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane).«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,92, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,31 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor D
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 2 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 100 %. Odgovorov A, B in C ni izbral noben
učenec v našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 1,00, kar je
primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali
NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,92).
Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 2
0 0 0
100
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
29
3.3.1.3 Naloga 3
Slika 12: Naloga 3 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 4)
Naloga 3 (slika 12) preverja učni cilj s področja evolucije, ki ga učenci usvojijo v devetem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
17):
»Učenci:
spoznajo, da so populacije z majhno genetsko raznolikostjo bolj izpostavljene
izumrtju.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
(IT) za to nalogo je 0,55, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,27 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 3 je mogoče razbrati, da je 76 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.
Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik delež
učencev (17,1 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da nekateri učenci ne
vedo, kaj so vzroki za manjšo genetsko raznolikost (zmanjšanje števila osebkov neke vrste in
zato parjenje med sorodniki) in da lahko manjša genetska raznolikost povzroči izumrje vrste,
ampak izumrtje pripisujejo raznolikosti abiotskih dejavnikov okolja. Indeks težavnosti pri
našem vzorcu (n = 276) je 0,76, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem
vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,55).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
30
Graf 3: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 3
3.3.1.4 Naloga 4
Slika 13: Naloga 4 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5)
Naloga 4 (slika 13) preverja učni cilj s področja živali in ekologije, ki ga učenci usvojijo v
sedmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,
2011, str. 14):
76
17,1
1,8 5,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
31
»Učenci:
razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter
prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila
rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane).«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
(IT) za to nalogo je 0,91, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,23 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor C
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 4 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 96,7 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n =
276) je 0,97, kar je primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =
4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,91).
Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 4
2,2 0,7
96,7
0,4 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
32
3.3.1.5 Naloga 5
Slika 14: Naloga 5 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5)
Naloga 5 (slika 14) preverja učna cilja s področja ostalih organizmov, ki ju učenci usvojijo v
sedmem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola.
Naravoslovje, 2011, str. 13):
»Učenci:
spoznajo, da bakterije opravljajo pomembne naloge v ekosistemu (proizvajalci,
potrošniki in razkrojevalci) in da le redke vrste bakterij povzročajo bolezni ali so
drugače škodljive za človeka,
da razkrojevalci kot posebna oblika potrošnikov s posebno pretvorbo organskih snovi
nazaj v mineralne omogočajo neprestano kroženje snovi.«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,72, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,33 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 5 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 88 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276)
je 0,88, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101),
ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,72).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
33
Graf 5: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 5
3.3.1.6 Naloga 6
Slika 15: Naloga 6 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 5)
Naloga 6 (slika 15) preverja učni cilj s področja rastlin (fotosinteza, dihanje), ki ga učenci
usvojijo v šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola.
Naravoslovje, 2011, str. 13):
»Učenci:
razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah poteka celično dihanje, v tistih
rastlinskih, ki vsebujejo kloroplaste, pa poteka tudi fotosinteza.«
88
2,5 7,3
0,4 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
34
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,57, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,05 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 6 je mogoče razbrati, da je 64,7 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.
Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je zelo velik delež
učencev (34,9 %) izbral nepravilni odgovor D. Ugotovitev kaže na to, da je pri učencih
zakoreninjena napačna predstava, da celično dihanje poteka samo pri živalih, fotosinteza pa
samo pri rastlinah. Učenci torej ne razumejo, da tudi rastlinske celice potrebujejo energijo za
svoje delovanje, ki jo pridobijo s procesom celičnega dihanja, to je razgradnjo hranilnih snovi
s pomočjo kisika, pri čemer se sprošča energija, same hranilne snovi pa rastline izgradijo iz
anorganskih snovi v procesu fotosinteze. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je
0,65, kar je primerljivo z indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so
opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,57).
Graf 6: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 6
64,7
0,4 0
34,9
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
35
3.3.1.7 Naloga 7
Slika 16: Naloga 7 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6)
Naloga 7 (slika 16) preverja učna cilja s področja živali, ki ju učenci usvojijo v sedmem
razredu osnovne šole. Prvi cilj se glasi (Učni načrt Naravoslovje, 2011, str. 16):
»Učenci:
spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje živali.«
Drugi cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011, str. 14):
»Učenci:
spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer
evglene, paramecije …), nevretenčarje (na primer vrtinčarje, ožigalkarje, polže,
školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske
zvezde ali morske ježke), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce).«
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
36
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,96, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo lahka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,07 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor C
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 7 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 97,1 %. Odgovora A ni izbral noben učenec v
našem vzorcu. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,97, kar je primerljivo z
indeksom težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz
biologije 2017 (IT = 0,96).
Graf 7: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 7
0 0,4
97,1
2,5
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
37
3.3.1.8 Naloga 8
Slika 17: Naloga 8 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 6)
Naloga 8 (slika 17) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
10):
»Učenci:
spoznajo, da jetra sodelujejo pri različnih nalogah (količina glukoze, tvorba žolča idr.),
ter to povežejo z vzroki in preventivo bolezni jeter (aditivi, alkohol, strupi, hepatitis).«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,56, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,22 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 8 je mogoče razbrati, da je 70,5 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen odgovor.
Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik delež
učencev (22,5 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da nekateri učenci ne
ločijo med nalogami jeter in ledvic (izločal). Jetra razstrupijo strupene snovi, ki vstopijo v telo
s hrano (pijačo, zdravili), izločala pa iz telesa odstranjujejo nerabne in strupene snovi
(odpadne produkte metabolizma), ki jih kri prenaša po telesu. Indeks težavnosti pri našem
vzorcu (n = 276) je 0,71, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu
učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,56).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
38
Graf 8: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 8
3.3.1.9 Naloga 9
Slika 18: Naloga 9 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)
Naloga 9 (slika 18) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 9):
»Učenci:
primerjajo zgradbo in delovanje celic človeka s celicami drugih živali, rastlin, gliv in
bakterij.«
70,5
22,5
0,4
6,5
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
39
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,67, kar nam pove, da je bila naloga za učence precej zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,37 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor B
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 9 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 89,8 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n =
276) je 0,90, kar precej odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =
4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,67).
Graf 9: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 9
4,4
89,8
1,5 4,4
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
40
3.3.1.10 Naloga 10
Slika 19: Naloga 10 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)
Naloga 10 (slika 19) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
12):
»Učenci:
poznajo vrste čutil ter razumejo njihovo povezanost z živčevjem, njihovo delovanje in
vlogo pri ohranjanju uravnovešenega delovanja organizma.«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,74, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,27 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor D
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 10 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali zelo dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu kar 89,1 %. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n =
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
41
276) je 0,89, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n =
4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,74).
Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 10
3.3.1.11 Naloga 11
Slika 20: Naloga 11 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 7)
Naloga 11 (slika 20) preverja učni cilj s področja evolucije, ki ga učenci usvojijo v devetem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
17):
»Učenci:
2,9 4,4 3,6
89,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
42
razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino
spreminjale življenjske oblike in okoljske razmere .«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,66, kar nam pove, da je bila naloga za učence precej zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,22 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor C
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 11 je mogoče razbrati, da je 81,1 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen
odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik
delež učencev (12,7 %) izbral nepravilni odgovor A. Ugotovitev kaže na to, da nekateri
učenci ne ločijo med fosilom (okamnino) in endemitom (rastlinska ali živalska vrsta, ki živi
samo na določenem geografskem območju). Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je
0,81, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki
so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,66).
Graf 11: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 11
12,7
4
81,1
2,2
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
43
3.3.1.12 Naloga 12
Slika 21: Naloga 12 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8)
Naloga 12 (slika 21) preverja učni cilj s področja rastlin (fotosinteza, dihanje), ki ga učenci
usvojijo v šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola.
Naravoslovje, 2011, str. 13):
»Učenci:
spoznajo, da se v rastlinskih in živalskih celicah v procesu celičnega dihanja sprošča
energija za poganjanje življenjskih procesov, ter vedo, katere snovi se pri tem
porabljajo in katere nastajajo.«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,57, kar nam pove, da je bila naloga za učence precej zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,28 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 12 je mogoče razbrati, da je 80,0 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen
odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je precej velik
delež učencev (15,6 %) izbral nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da ne ločijo med
procesoma fotosinteze in celičnega dihanja. Učenci ne vedo, da se pri celičnem dihanju
energijsko bogate sladkorne molekule razgradijo v prisotnosti kisika, pri čemer se energija, ki
je bila vezana v molekule sladkorja, sprošča, medtem ko pri procesu fotosinteze hranilne
snovi (sladkor) nastanejo iz anorganskih snovi (ogljikov dioksid, voda) s pomočjo sončne
energije. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,80, kar precej odstopa od indeksa
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
44
težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT
= 0,57).
Graf 12: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 12
80
15,6
2,2 2,2
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
45
3.3.1.13 Naloga 13
Slika 22: Naloga 13 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 8)
Naloga 13 (slika 22) preverja učni cilj s področja rastlin, ki ga učenci usvojijo v šestem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 15):
»Učenci:
spoznajo, da seme vsebuje zarodek (mlado rastlino) in da semena vsebujejo veliko
založnih snovi, ker mlada rastlina ne opravlja fotosinteze, dokler se ne razvijejo zeleni
listi.«
Naloga spada v prvo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja znanje in poznavanje) in
modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,37, kar nam pove, da je bila naloga za učence precej zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,33 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor D
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 13 je mogoče razbrati, da je 61,8 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen
odgovor. Kljub precej velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
46
delež učencev (26,2 %) izbral nepravilni odgovor B in precej velik delež učencev (10,5 %)
nepravilni odgovor C. Ugotovitev kaže na to, da velik delež učencev ne pozna dobro zgradbe
semena, in sicer učenci ne ločijo med semensko lupino (1), zarodkom (mlada rastlina) (3) in
založnimi (hranilnimi) snovmi v semenu (2), ki so nujno potrebne za kalitev mlade rastline,
saj ta ne opravlja procesa fotosinteze (nima še zelenih listov), s katerim bi si sama izgradila
hranilne snovi. Indeks težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,62, kar precej odstopa od
indeksa težavnosti pri celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije
2017 (IT = 0,37).
Graf 13: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 13
3.3.2 STRUKTURIRANE NALOGE
Na NPZ iz biologije 2017 je 11 strukturiranih nalog. To so naloge od 13 do 24. Vsaka izmed
strukturiranih nalog ima dve podnalogi. Za vsako podnalogo je možna ena točka, ki so jo
učenci dobili za popolnoma pravilen odgovor. Tako je bilo za vse strukturirane naloge možno
zbrati 22 točk.
1,5
26,2
10,5
61,8
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C D
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
47
3.3.2.1 Naloga 14
Slika 23: Naloga 14 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 9)
3.3.2.1.1 Naloga 14 a
Naloga 14 a (slika 23) preverja učna cilja s področja o človeku, ki ju učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
12):
»Učenci:
spoznajo osnovno zgradbo in lastnosti živčne celice ter razumejo njihovo povezavo z
čutnimi celicami,
razumejo zgradbo in delovanje živčnega sistema in vloge posameznih delov
(hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo) in
modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
nalogo je 0,55, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,07 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
48
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor A
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 14 je mogoče razbrati, da je 67,6 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilen
odgovor. Kljub velikemu deležu učencev, ki so izbrali pravilni odgovor, pa je velik delež
učencev (20,4 %) izbral nepravilni odgovor C in precej velik delež učencev (12,0 %)
nepravilni odgovor B. Ugotovitev kaže na to, da učenci ne poznajo dobro zgradbe živčne
celice in zgradbe velikih možganov. Učenci ne vedo, da sivo možgansko skorjo sestavljajo
telesa živčnih celic, ki so obdana z izrastki, imenovanimi dendriti. Indeks težavnosti pri
našem vzorcu (n = 276) je 0,68, kar nekoliko odstopa od indeksa težavnosti pri celotnem
vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,55).
Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 14 a
3.3.2.1.2 Naloga 14 b
Naloga 14 b (slika 23) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
12):
»Učenci:
razumejo zgradbo in delovanje živčnega sistema in vloge posameznih delov
(hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje
67,6
12
20,4
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
A B C Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
49
znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,10, kar nam pove, da je bila
naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,29 (Nacionalno
preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»nadzor iztrebljanja, nadzor izločanja (seča), težave v spolnosti, izguba občutka pod mestom
poškodbe (za bolečino, dotik, toploto itd.)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 4). Učenec je moral za to, da je prejel točko, navesti dve prizadeti
funkciji.
Iz grafa 15 lahko ugotovimo, da je 34,5 % učencev v našem vzorcu navedlo dva pravilna
odgovora (navedeni sta dve prizadeti telesni funkciji izmed funkcij, ki so navedene v
navodilih za vrednotenje), za kar so dobili točko, 20,7 % učencev pa en pravilni odgovor
(navedena je ena prizadeta telesna funkcija). Odgovori ostalih učencev so bili napačni.
Učenci, ki so na vprašanje 14 b odgovorili napačno, so kot prizadete telesne funkcije navajali:
reflekse, prizadet zgornji del telesa ali pa niso jasno definirali, kateri del telesa je po poškodbi
prizadet (nedoločen del telesa). Odgovor »refleksi« je tako navedlo 11, 6 % učencev, odgovor
»nedoločen del« telesa 22,9 % učencev in odgovor »zgornji del telesa« 42,2 % učencev, ki so
navedli napačne odgovore. Odgovor »refleksi« je napačen zato, ker je v besedilu naloge jasno
navedeno, da Miha po poškodbi hrbtenjače roke še lahko uporablja, kar pomeni, da ni v celoti
paraliziran in da si je poškodoval tisti del hrbtenjače, ki oživčuje noge. Ker roke še lahko
uporablja, lahko učenec, ki rešuje nalogo, sklepa, da se lahko refleksi, ki so vezani na roke in
zgornji del telesa nemoteno prožijo. Tudi odgovor »zgornji del telesa« je napačen, saj je v
besedilu navedeno, da lahko Miha uporablja roke, kar pomeni, da zgornji del telesa ne more
biti prizadet.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
50
Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 14 b
11,6
22,9
42,2
20,7
34,5
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Refleksi Nedoločen deltelesa
Zgornji deltelesa
En pravilniodgovor
Dva pravilnaodgovora
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
51
3.3.2.2 Naloga 15
Slika 24: Naloga 15 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 10)
3.3.2.2.1 Naloga 15 a
Naloga 15 a (slika 24) preverja učna cilja s področja o človeku, ki ju učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
13):
»Učenci:
razumejo osnovno zgradbo kože in jo povežejo z njenim delovanjem,
razumejo vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo) in
modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
52
nalogo je 0,51, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,28 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»1 (dlake) in 8 (mišice naježevalke)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 4). Učenec je moral za to, da je prejel točko, med ponujenimi izbrati
eno izmed kožnih struktur, predvidenih v navodilih za vrednotenje.
Iz grafa 16 lahko ugotovimo, da je 82,2 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor
»dlake« in samo 1,1 % učencev v našem vzorcu je izbralo pravilni odgovor »mišice
naježevalke«. Opazimo lahko, da je prvi možen pravilni odgovor izbrala večina učencev. Iz
tega lahko sklepamo, da učenci na shemi ne prepoznajo mišice naježevalke oziroma ne
poznajo funkcij mišic naježevalk v koži (v povezavi s toplotno izolacijo). Ostali učenci v
vzorcu so izbrali nepravilne odgovore (sestavne dele kože, ki ne omogočajo toplotne izolacije
telesa). Pri tem velja izpostaviti nepravilni odgovor »maščobno tkivo«, ki ga je izbralo 5,6 %
učencev. Na shemi v nalogi 15 a je maščobno tkivo označeno s številko 4. Ta nepravilni
odgovor kaže na to, da so učenci površno prebrali navodila. Na začetku naloge 15 a je namreč
navedeno, da maščobno tkivo toplotno izolira telo in da morajo učenci navesti eno izmed
kožnih tvorb na shemi, ki poleg maščobnega tkiva tudi omogoča toplotno izolacijo telesa.
Graf 16: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 15 a
82,2
4,0 0,7
5,1 3,6 2,2 1,1 1,1 0,0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Dlaka Žile Lojnica Maščobnotkivo
Znojnica Lasnimešiček
Živci Mišicanaježevalka
Niodgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
53
3.3.2.2.2 Naloga 15 b
Naloga 15 b (slika 24) preverja učni cilj s področja o človeku, ki ga učenci usvojijo v osmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011, str.
13):
»Učenci:
razumejo vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov vrednotenje in analizo) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno preverjanje
znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,08, kar nam pove, da je bila
naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,28 (Nacionalno
preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»krvne žile, žleze znojnice« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,
str. 4). Učenec je dobil točko, če je navedel oba sestavna dela kože, ki sodelujeta pri ohlajanju
telesa (krvne žile in žleze znojnice). Upošteval se je tudi odgovor usnjica in kožna pora
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Kot je razvidno iz grafa 17, je 58,9 % učencev navedlo pravilni odgovor »žleze znojnice«,
27,6 % učencev pravilni odgovor »krvne žile«, 13,1 % učencev pravilni odgovor »kožne
pore«, ki je ekvivalenten odgovoru »žleze znojnice«, in 10,5 % učencev pravilni odgovor
»usnjica«, ki je ekvivalenten odgovoru »krvne žile«. Ostali odgovori učencev so bili
nepravilni (žleze lojnice, povrhnjica, podkožje, dlake) in kažejo predvsem to, da določeni
učenci ne poznajo vloge posameznih delov kože oziroma tistih delov kože, ki sodelujejo pri
ohlajanju telesa. Na vprašanje 15 b ni odgovorilo 2,9 % učencev v našem vzorcu.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
54
Graf 17: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 15 b
3.3.2.3 Naloga 16
Slika 25: Naloga 16 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 11)
58,9
27,6 28 21,1
10,5 5,5
22,2
13,1
2,9
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Žlezeznojnice
Krvne žile Žlezelojnice
Povrhnjica Usnjica Podkožje Dlake Kožne pore Niodgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
55
3.3.2.3.1 Naloga 16 a
Naloga 16 a (slika 25) preverja učni cilj s področja rastlin/ekologije, ki ga učenci usvojijo v
šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,
2011, str. 13):
»Učenci:
spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov: lista, stebla, korenin in povežejo
zgradbo organa z nalogami, ki jih ta opravlja.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
(IT) za to nalogo je 0,56, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,36 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot možni pravilni odgovori navedeni
odgovori: »opora listu (list drži pokonci), prevajanje ali prenašanje vode, prevajanje ali
prenašanje raztopljenih snovi, prevajanje ali prenašanje hranilnih ali mineralnih snovi«
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5).
Kot je razvidno iz grafa 18, je 44,4 % učencev v našem vzorcu navedlo, da se po žilah v listu
prenaša »voda«, 53,8 % učencev je navedlo, da se po listu prenašajo »hranilne snovi«, in
6,2 % učencev, da se po listnih žilah prenašajo »mineralne snovi«. Da listne žile listu dajejo
tudi »oporo«, je navedlo 8 % učencev v našem vzorcu. Vse naštete naloge listnih žil so
vsebinsko pravilne. Kot je razvidno iz grafa 18, je 27,3 % učencev navedlo, da po listnih žilah
poteka »transport« snovi, pri čemer niso opredelili, katere snovi se transportirajo, zato lahko
te odgovore označimo kot delno pravilne. Nato smo odgovore učencev razdelili na dva dela.
Odgovore učencev o snoveh, ki se prenašajo po listnih žilah, smo razdelili na odgovore, v
katerih so učenci navedli, da se snovi dovajajo v list, in na odgovore, v katerih so učenci
navedli, da gre za odvajanje teh snovi iz lista. Pri tem smo bili pozorni na napake učencev v
povezavi s smerjo transporta določenih snovi po listnih žilah, pri čemer velja izpostaviti
odgovore, da se po žili prenašajo hranilne snovi, in sicer v list (iz preostalih delov rastline). Iz
tega lahko sklepamo, da učenci ne poznajo pravilne smeri transporta hranilnih snovi. Učenci,
ki so napisali takšne odgovore, torej ne povežejo znanja o procesu fotosinteze in znanja o
transportu snovi po rastlini s pomočjo žil (v listih poteka proces fotosinteze, v katerem rastlina
iz ogljikovega dioksida in vode s pomočjo svetlobe sintetizira hranilne snovi, ki se nato po
žilah transportirajo v preostale dele rastline, ki ne opravljajo fotosinteze). Na vprašanje 16 a ni
odgovorilo 0,4 % učencev v našem vzorcu.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
56
Graf 18: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 16 a
3.3.2.3.2 Naloga 16 b
Naloga 16 b (slika 25) preverja učni cilj s področja rastlin/ekologije, ki ga učenci usvojijo v
šestem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje,
2011, str. 14):
»Učenci:
razumejo, da rastlina iz telesa izgubi zelo veliko vode, ker mora odpreti listne reže za
prevzem ogljikovega dioksida.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi
…, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,47, kar nam pove, da je bila naloga za
učence srednje zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,42 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot možni pravilni odgovori na prvi del
vprašanja 16 b navedeni odgovori: »fotosinteza, celično dihanje ali dihanje, transpiracija«
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali
še utemeljiti odgovor, ki so ga napisali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje
NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor (za utemeljitev) naveden odgovor: »ker rastlina
ne more izmenjavati plinov ali vode.« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 5) Da je učenec za nalogo 16 b prejel točko, sta morala biti odgovor na
prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.
Kot je razvidno iz grafa 19, so vsi učenci na prvi del vprašanja 16 b odgovorili pravilno. Da v
premazanem listu ne bo moglo potekati »celično dihanje«, je odgovorilo 30,9 % učencev, da
44,4
53,8
6,2 8
55,3
12,4
27,3
0,4 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Voda Hranilnesnovi
Mineralnesnovi
Opora Dovajanje vlist
Odvajanje izlista
Transport Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
57
ne bo mogla potekati »fotosinteza«, je odgovorilo 53,5 % učencev, in da ne bo mogla potekati
»transpiracija«, je odgovorilo 14, 9 % učencev v našem vzorcu. Na prvi del vprašanja 16 b ni
odgovorilo 0,7 % učencev.
Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 16 b
Graf 20 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 16 b. Iz grafa je
razvidno, da je 18,2 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b odgovorili »celično dihanje«,
pravilno utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da kisik ne bo mogel vstopati v list, če so listne
reže zaprte, zato celično dihanje ne bo potekalo. Kar 13,1 % učencev, ki so na prvi del
vprašanja 16 b pravilno odgovorili »celično dihanje«, pri drugem delu vprašanja ni podalo
odgovora ali pa je bila utemeljitev napačna. Pogosta napačna utemeljitev je bila: »zaradi tega,
ker so listne reže zaprte, ogljikov dioksid ne more vstopati v list in celično dihanje ne more
potekati«. Tak odgovor kaže na to, da določen del učencev ne loči, kateri plini se porabljajo in
kateri nastajajo pri celičnem dihanju. Prav tako lahko vidimo, da je 38,9 % učencev, ki so na
prvi del vprašanja 16 b odgovorili »fotosinteza«, pravilno utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da
ogljikov dioksid ne bo mogel vstopati v list, če so listne reže zaprte, zato fotosinteza ne bo
mogla potekati. Kar 14,2 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b pravilno odgovorili
»fotosinteza«, pri utemeljitvi ni podalo odgovora ali pa je bila utemeljitev napačna. Pogosta
napačna utemeljitev je bila, da zaradi tega, ker so listne reže zaprte, kisik ne more vstopati v
list in fotosinteza ne more potekati. Tak odgovor kaže na to, da določen del učencev ne loči,
kateri plini se porabljajo in kateri nastajajo pri fotosintezi. Iz grafa je razvidno tudi, da je
30,9
53,5
14,9
0,7 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
(Celično) dihanje Fotosinteza Transpiracija Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
58
11,6 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b odgovorili »transpiracija«, pravilno
utemeljilo svoj odgovor, in sicer, da voda ne more izstopati iz lista, če so listne reže zaprte,
zato transpiracija ne bo potekala. Samo 3,3 % učencev, ki so na prvi del vprašanja 16 b
odgovorili pravilno »transpiracija«, pri utemeljitvi ni odgovorilo na vprašanje ali pa je bila
utemeljitev napačna. V našem vzorcu samo 0,7 % učencev ni odgovorilo na prvi in drugi del
vprašanja 16 b.
Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 16 b (utemeljitev)
13,1 18,2
14,2
38,9
3,3
11,6
0,7 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Celičnodihanje
Celičnodihanje + kisik
Fotosinteza Fotosinteza +ogljikovdioksid
Transpiracija Transpiracija+ voda
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
59
3.3.2.4 Naloga 17
Slika 26: Naloga 17 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 12)
3.3.2.4.1 Naloga 17 a
Naloga 17 a (slika 26) preverja učna cilja s področja živali, ki jih učenci usvojijo v sedmem
razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 12):
»Učenci:
spoznajo, da so lastnosti celice povezane z vlogo organizma v ekosistemu kot
proizvajalca (rastline) oziroma potrošnika in razkrojevalca (živali, glive),
spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v
mitohondrijih), samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih), ter
razume, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017).
Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,12, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
60
zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,29 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …,
2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»ker nimata klorofila (kloroplasta, fotosinteze) in zato ne moreta izdelovati hranilnih snovi
(organskih snovi, sladkorja)« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,
str. 5).
Kot je razvidno iz grafa 21, so učenci pri nalogi 17 a navedli tri različne odgovore. Odgovor
»fotosinteza, klorofil, kloroplasti« je izbralo 23,6 % učencev. Ta odgovor je popolnoma
pravilen, saj so učenci pojasnili, da paramecij in riba ne opravljata fotosinteze (nimata
kloroplastov/klorofila) in zato ne moreta izdelati hranilnih/organskih snovi (glukoze).
Odgovor »ne izdelujeta sama hrane« je izbralo kar 65,5 % učencev. Odgovor lahko
opredelimo kot delno pravilen, saj drži, da paramecij in riba hrane ne izdelujeta sama (oz. sta
heterotrofa, kot so odgovorili nekateri učenci). Vendar pa je naloga 17 a od učencev
zahtevala, da razložijo, zakaj paramecij in riba nista proizvajalca, za to pa bi morali razumeti
oz. navesti, da paramecij in riba ne opravljata fotosinteze (nimata kloroplastov/klorofila), kar
pa pomeni, da si sama ne proizvedeta hranilnih snovi. Dejstvo, da je tako velik delež učencev
odgovoril delno pravilno, verjetno lahko pripišemo temu, da so učenci površno prebrali
navodilo in da ne razumejo razlik med heterotrofi in avtotrofi na ravni zgradbe celice in
celičnih procesov. Odgovor »ne proizvajata kisika« je izbralo 5,8 % učencev. Gre za
popolnoma nepravilen odgovor, ki nakazuje, da nekateri učenci ne razumejo, da organizme
delimo na potrošnike in proizvajalce glede na to, ali sami proizvajajo hranilne snovi, ne pa
glede na to, ali proizvajajo kisik. Na vprašanje 17 a ni odgovorilo 1,1 % učencev.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
61
Graf 21: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 17 a
3.3.2.4.2 Naloga 17 b
Naloga 17 b (slika 26) preverja učni cilj s področja živali, ki ga učenci usvojijo v sedmem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 15):
»Učenci:
razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem
preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to vlogo opravljajo transportni
sistemi.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo), uvrščamo jo nad modro območje (Nacionalno preverjanje
znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,15, kar nam pove, da je bila
naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,35 (Nacionalno
preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»Paramecij izmenjuje pline neposredno z okoljem« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila
za vrednotenje, 2017, str. 5).
Kot je razvidno iz grafa 22, je kar 73,5 % učencev navedlo, da krvožilje pri parameciju ni
potrebno, »ker je enoceličar«. Ta odgovor ne pojasni natančno vzroka, zakaj paramecij ne
potrebuje krvožilja, in je zaradi tega napačen ter kaže na to, da učenci ne vedo, kaj natančno
od njih zahteva naloga, in odgovarjajo nenatančno. Da je paramecij enoceličar, je namreč
23,6
65,5
5,8 1,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Fotosinteza, klorofil,kloroplasti
Ne izdelujeta samahrane.
Ne proizvajatakisika.
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
62
navedeno že v vprašanju. Popolnoma pravilno, da paramecij ne potrebuje krvožilja, ker »plini
prehajajo skozi celično membrano«, je odgovorilo 18,9 % učencev. Ostala dva odgovora na
vprašanje 17 b sta delno pravilna. Odgovor, da paramecij ne potrebuje krvožilja, ker je
zgrajen iz ene same celice in zato »prenos snovi med celicami ni potreben«, je izbralo 14,5 %
učencev. To je sicer res, vendar ne odgovori natančno na vprašanje 17 b. Tudi številni manjši
mnogoceličarji, ki so zgrajeni iz mnogo celic, med katerimi poteka transport snovi, nimajo
razvitega krvožilja. Odgovor »ker je krvožilje zgrajeno iz več celic« je navedlo 14,2 %
učencev. To, da je krvožilje sestavljeno iz več celic in da zaradi tega, ker je paramecij
enoceličar, krvožilje pri njem ne more biti razvito, je sicer res, vendar nam ta odgovor ne
odgovori ustrezno na vprašanje 16 b. Tudi številni manjši mnogoceličarji, ki so sestavljeni iz
mnogo celic, namreč nimajo razvitega krvožilja. Na vprašanje 17 b ni odgovorilo 0,7 %
učencev v našem vzorcu.
Graf 22: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 17 b
73,5
18,9 14,5 14,2
0,7 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Ker je enoceličar. Plini prehajajoskozi celičnomembrano.
Prenos snovi medcelicami nipotreben.
Ker je krvožilje izvečih celic.
Ni odgovora.
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
63
3.3.2.5 Naloga 18
Slika 27: Naloga 18 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 13)
3.3.2.5.1 Naloga 18 a
Naloga 18 a (slika 27) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 16):
»Učenci:
spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih
dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba
mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov).«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo) in
se uvršča nad modro področje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks
težavnosti (IT) za to nalogo je 0,22, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo zahtevna,
indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,36 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
64
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor na prvi del
vprašanja 18 a naveden odgovor »Da« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali še utemeljiti odgovor, ki so ga napisali v
prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni
odgovor (za utemeljitev) naveden odgovor: »Ker človek s pomočjo živih bitij in sodobne
tehnologije proizvaja vodik« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017,
str. 5). Da je učenec za nalogo 18 a prejel točko, sta morala biti odgovor na prvi del vprašanja
in utemeljitev smiselno povezana.
Kot je razvidno iz grafa 23, je kar 97,8 % učencev na prvi del vprašanja 18 a podalo pravilen
odgovor. Samo 2,2 % učencev v našem vzorcu je na prvi del vprašanja 18 a odgovorilo
napačno.
Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 18 a
Graf 24 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 18 a. Iz grafa je
razvidno, da je kar 53,1 % učencev v našem vzorcu podalo odgovor »organizmi«. Hkrati je
44,4 % učencev podalo odgovor »tehnika/tehnologija« in odgovor »proizvodnja« 32,7 %
učencev. Samo učenci, ki so navedli vse tri rešitve skupaj, so odgovorili popolnoma pravilno,
da je prikazani proces biotehnološki, ker človek s pomočjo živih bitij (organizmov) in
tehnologije proizvaja vodik. Odgovor »biologija« je navedlo 28,7 % učencev v našem
vzorcu. Ta odgovor je vsebinsko nepravilen. Iz grafa je razvidno, da je 6,2 % učencev podalo
odgovor »gensko spremenjeni organizmi«, torej da je prikazani proces biotehnološki zato, ker
v njem sodelujejo gensko spremenjeni organizmi. To je sicer res, vendar pa ta odgovor
2,2
97,8
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Ne Da Ni odgovora
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
65
odgovarja na nalogo 18 b in je zato neustrezen. V našem vzorcu 1,1 % učencev ni podalo
odgovora na drugi del vprašanja 18 a.
Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 18 a (utemeljitev)
3.3.2.5.2 Naloga 18 b
Naloga 18 b (slika 27) preverja učna cilja s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ju
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program
osnovna šola. Biologija, 2011, str. 16):
»Učenci:
se seznanijo z možnimi pozitivnimi in negativnimi posledicami uporabe gensko
spremenjenih organizmov,
razumejo hiter razvoj genskega inženirstva in njegovo uporabo ter prednosti in
omejitve njegove uporabe v biotehnologiji.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo znanja) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno
preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,20, kar nam pove,
da je bila naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,41
(Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor naveden
odgovor: »Modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih imajo drugačno DNA ali genotip kot
53,1
44,4
32,7 28,7
6,2 1,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Organizmi Tehnika/tehnologija Proizvodnja Biologija Gensko spremenjeniorganizmi
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
66
modrozelene bakterije v naravi« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,
2017, str. 5).
Kot je razvidno iz grafa 25, je 55,6 % učencev podalo pravilen odgovor »spremenjen genski
zapis«, prav tako je 25,1 % učencev podalo pravilen odgovor »modrozelene bakterije so
gensko spremenjene«. Odgovor »modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več
vodika« je podalo 29,8 % učencev. Ta odgovor je vsebinsko neustrezen, ker sami
fotobioreaktorji niso vzrok, da bakterije proizvedejo več vodika.
Graf 25: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 18 b
55,6
25,1 29,8
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Spremenjen genskizapis
Modrozelene bakterijeso gensko
spremenjene.
Modrozelene bakterijev fotobioreaktorjih
proizvedejo več vodika.
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
67
3.3.2.6 Naloga 19
Slika 28: Naloga 19 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 14)
3.3.2.6.1 Naloga 19 a
Naloga 19 a (slika 28) preverja učni cilj s področja raziskovanja in poskusov/splošnih ciljev,
ki ga učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program
osnovna šola. Biologija, 2011, str. 14):
»Učenci:
razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu.« Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
68
(IT) za to nalogo je 0,62, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,32 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor naveden
odgovor: »Ta čaša predstavlja kontrolo v poskusu« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila
za vrednotenje, 2017, str. 5).
Kot je razvidno iz grafa 26, je 84,4 % učencev v našem vzorcu podalo odgovor »da bi videli
vpliv gnojila«. Ta odgovor je ustrezen, saj lahko vpliv gnojila na rast ugotavljamo le, če je ena
izmed čaš brez gnojila. Odgovor »primerjava« je podalo 44,4 % učencev v našem vzorcu,
odgovor »razlika« pa 9,8 % učencev v našem vzorcu. Tudi ta dva odgovora sta ustrezna, saj
so učenci navedli, da nam čaša, v katero nismo dali gnojila, omogoča primerjavo s čašami z
gnojilom oz. ugotavljanje razlike med čašami z gnojilom in čašo brez gnojila in s tem
ugotavljanje vpliva gnojila na rast. Odgovor »kontrola«, ki ga navajajo tudi navodila za
vrednotenje, je podalo 9,5 % učencev v našem vzorcu. Vsebinsko neustrezen odgovor
»hipoteza« 10,9 % pa je podalo učencev v našem vzorcu. Iz odgovorov učencev lahko
sklepamo, da nimajo prevelikih težav z ugotavljanjem vloge kontrolne spremenljivke v
poskusu.
Graf 26: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 19 a
84,4
44,4
9,8 9,5 10,9
0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Da bi videlivpliv gnojila.
Primerjava Razlika Kontrola Hipoteza Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
69
3.3.2.6.2 Naloga 19 b
Naloga 19 b (slika 28) preverja učni cilj s področja raziskovanja in poskusov/splošnih ciljev,
ki ga učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program
osnovna šola. Biologija, 2011, str. 8):
»Učenci:
znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo
(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,
zbiranje podatkov in prikaz podatkov).«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja.
Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,31, kar nam pove, da je bila naloga
za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,39 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor na prvi del
vprašanja 19 b naveden odgovor: »Ne« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 5). Nato so učenci morali podati še utemeljitev odgovora, ki so ga
podali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 so kot
pravilni odgovori (za utemeljitev) navedeni odgovori: »Za raziskavo vpliva svetlobe na rast
rastlin bi moral biti v vseh čašah enak delež mineralnega gnojila. – Pri poskusu preverjamo
samo eno spremenljivko. – Pri poskusu so vse rastline izpostavljene enaki svetlobi«
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 5). Da je učenec za
nalogo 19 b prejel točko, sta morala biti odgovor na prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno
povezana.
Kot je razvidno iz grafa 27, je 75,6 % učencev v našem vzorcu pri prvem delu vprašanja 19 b
izbralo pravilen odgovor »Ne«, 24,0 % učencev pa nepravilen odgovor »Da«. Odgovora v
našem vzorcu ni podalo 0,4 % učencev.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
70
Graf 27: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 19 b
Graf 28 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 19 b. Iz grafa je
razvidno, da je 18,2 % učencev v našem vzorcu podalo pravilni odgovor »Vse rastline bi
morale imeti enako količino gnojila«. Ta odgovor je vsebinsko ustrezen, saj bi lahko samo v
primeru, da bi imele vse rastline enako količino gnojila, ugotavljali vpliv svetlobe na rast
rastlin, v nasprotnem primeru namreč hkrati preverjamo dve spremenljivki (vpliv količine
svetlobe in količine gnojila na rast). Nepravilni odgovor »Rastline bi morale imeti različno
količino svetlobe« je podalo 38,6 % učencev v našem vzorcu. Ta odgovor je nepravilen zato,
ker z opisanim poskusom že preverjamo eno spremenljivko, in sicer vpliv količine gnojila na
rast. Če bi želeli ugotavljati vpliv svetlobe na rast tako, da bi rastline izpostavili različnim
intenzitetam svetlobe, bi morali vsem rastlinam omogočiti rast brez gnojila ali z enako
količino gnojila. Tako bi znova preverjali le eno spremenljivko. Pravilni odgovor »Svetloba je
bila tekom poskusa ves čas enaka« je podalo 29,5 % učencev. Ta odgovor je pravilen, ker so
učenci opisali dejansko stanje pri opisanem poskusu. Svetloba je namreč pri opisanem
poskusu ves čas enaka, zato ne moremo ugotavljati, kako vpliva na rast rastlin. Pravilni
odgovor »S poskusom lahko ugotavljamo le eno spremenljivko« pa je podalo 5,8 % učencev v
našem vzorcu. Odgovora na drugi del vprašanja 19 b ni podalo 1,5 % učencev v našem
vzorcu.
75,6
24,0
0,4 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Ne Da Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
71
Graf 28: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 19 b (utemeljitev)
3.3.2.7 Naloga 20
Slika 29: Naloga 20 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 15)
18,2
38,6
29,5
5,8 1,5
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Vse rastline bimorale imeti
enako količinognojila.
Rastline bi moraleimeti različno
količino svetlobe.
Svetloba je bilatekom poskusaves čas enaka.
S poskusom lahkospremljamo le eno
spremenljivko.
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
72
3.3.2.7.1 Naloga 20 a
Naloga 20 a (slika 29) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 15):
»Učenci:
spoznajo, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en komplet
kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks
težavnosti (IT) za to nalogo je 0,75, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna,
indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,39 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»39« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).
Iz grafa 29 lahko ugotovimo, da je kar 97,8 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni
odgovor in samo 2,2 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci nimajo
težav z razumevanjem tega, da je oplojena jajčna celica diploidna, neoplojena jajčna celica pa
haploidna.
Graf 29: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 20 a
2,2
97,8
0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Nepravilni odgovor Pravilni odgovor Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
73
3.3.2.7.2 Naloga 20 b
Naloga 20 b (slika 29) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 15):
»Učenci:
spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol
genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material (diploidno
število kromosomov) iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od enega izmed
staršev.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi
…, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,47, kar nam pove, da je bila naloga za
učence srednje zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,51 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»78« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).
Iz grafa 30 lahko ugotovimo, da je kar 90,9 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni
odgovor in samo 9,1 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci dobro
razumejo, da je očesna celica, tako kot vse telesne celice, diploidna.
Graf 30: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 20 b
9,1
90,9
0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Nepravilni odgovor Pravilni odgovor Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
74
3.3.2.8 Naloga 21
Slika 30: Naloga 21 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 16)
3.3.2.8.1 Naloga 21 a
Naloga 21 a (slika 30) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 9):
»Učenci:
spoznajo, da se število celic povečuje s celično delitvijo (mitozo), pri kateri iz ene
celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA), in da
celična delitev prispeva k rasti tkiv in organizma.«
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
75
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rdeče območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
(IT) za to nalogo je 0,61, kar nam pove, da je bila naloga za učence srednje težka, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,20 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor C
(Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017).
Iz grafa 31 je mogoče razbrati, da so učenci na NPZ to nalogo reševali dobro, saj je delež
pravilnih odgovorov pri našem vzorcu 76,4 %. Odgovor A je v našem vzorcu izbralo 6,9 %
učencev, odgovor B pa je izbralo 14,9 % učencev, kar nakazuje, da ima določen del učencev
težave z razlikovanjem med zgodnjo in pozno anafazo. Odgovor D je v našem vzorcu izbralo
1,1 % učencev. V našem vzorcu 0,7 % učencev ni odgovorilo na vprašanje 21 a. Indeks
težavnosti pri našem vzorcu (n = 276) je 0,76, kar rahlo odstopa od indeksa težavnosti pri
celotnem vzorcu učencev (n = 4101), ki so opravljali NPZ iz biologije 2017 (IT = 0,61).
Graf 31: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 21 a
3.3.2.8.2 Naloga 21 b
Naloga 21 b (slika 30) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v osmem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 9):
»Učenci:
razložijo, da se med mitozo podvojena DNA razdeli med dve hčerinski celici, tako da
vsaka hčerinska celica prejme enako kopijo DNA.«
6,9
14,9
76,4
1,1 0,7 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
A B C D Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
76
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro področje (Nacionalno preverjanje znanja.
Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,26, kar nam pove, da je bila naloga
za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,40 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot možen pravilni odgovor na prvi del
vprašanja 21 b naveden tako odgovor »Ne« kot odgovor »Da« (Nacionalno preverjanje
znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). Pravilnost izbranega odgovora v prvem delu
vprašanja je odvisna od njegove utemeljitve. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije
2017 je kot pravilna utemeljitev v primeru, da je učenec na prvi del vprašanja navedel
odgovor »Da«, zapisan odgovor: »Ker sta oba nastala s podvojitvijo iste DNA ali istega
kromosoma« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). V
primeru, da je učenec na prvi del vprašanja odgovoril z »Ne«, je kot pravilna utemeljitev
odgovora na prvi del vprašanja napisan odgovor: »Ker je pri podvajanju DNA, ko sta
nastajala ta kromosoma, prišlo do mutacije« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 6). Učenec je za nalogo 19 b prejel točko, če sta bila odgovor na prvi
del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.
Kot je razvidno iz grafa 32, je 10,9 % učencev v našem vzorcu na prvi del vprašanja 21 b
zapisalo odgovor »Ne« in 89,1 % učencev odgovor »Da«.
Graf 32: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 21 b
10,9
89,1
0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Ne Da Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
77
Graf 33 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 21 b. Iz grafa je
razvidno, da je 40,0 % učencev podalo odgovor »Nastala sta iz iste DNA/kromosoma«. Ta
odgovor je ustrezen, saj se pri mitozi celica in dedni material podvoji. Pri mitozi nastaneta dve
hčerinski DNA iz materinske DNA, ki imata enak dedni zapis kot materinska DNA; pride do
podvojitve kromosomov, nastaneta dve hčerinski celici iz materinske celice. Odgovor
»Nastanejo enake celice« je podalo 27,3 % učencev. Tudi ta odgovor je pravilen, saj pri
mitozi nastajajo genetsko enake celice, kar pomeni, da imata označena kromosoma enak
genetski zapis. Odgovor »Vsi kromosomi imajo enak genski zapis« je izbralo 6,2 % učencev.
Ta odgovor je neustrezen, saj učenci niso pojasnili vzroka za enak genetski zapis vseh
kromosomov. Nepravilni odgovor »Kromosoma sta od obeh staršev, crossing over« je
navedlo 2,9 % učencev v našem vzorcu, kar nakazuje, da le majhen delež učencev zamenjuje
mitozo z mejozo. Odgovor »Mutacije« je navedlo 0,7 % učencev. Ta odgovor je pravilen, saj
so ga podali učenci, ki so na prvi del vprašanja 21 odgovorili z »Ne«. Odgovora na vprašanje
21 b ni podalo 1,5 % učencev v našem vzorcu.
Graf 33: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 21 b (utemeljitev)
40
27,3
6,2 2,9 0,7 1,5
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Nastala sta iz isteDNA/kromosoma.
Nastanejo enakecelice.
Vsi kromosomi imajoenak genski zapis.
Kromosoma sta odobeh staršev,crossing over.
Mutacije Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
78
3.3.2.9 Naloga 22
Slika 31: Naloga 22 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 17)
3.3.2.9.1 Naloga 22 a
Naloga 22 a (slika 31) preverja učna cilja s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ju
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program
osnovna šola. Biologija, 2011, str. 9):
»Učenci:
razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot –
nukleotidov,
razumejo, da je način zapisa dedne informacije enak pri vseh organizmih.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
(IT) za to nalogo je 0,34, kar nam pove, da je bila naloga za učence zelo zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,37 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor naveden odgovor:
»18 %« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
79
Kot je razvidno iz grafa 34, je kar 72,7 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor
»18 %«. Nepravilni odgovor »32 %« je izbralo 13,5 % učencev v našem vzorcu, kar nakazuje
na to, da učenci ne vedo, da je gvanin v DNA komplementarno sparjen s citozinom, torej
mora biti delež citozina v DNA in s tem v tkivu enak deležu gvanina. Odgovor »50 %« je
podalo 5,8 % učencev, ostali odgovori pa so statistično gledano manj pomembni. Na
vprašanje 22 a ni odgovorilo 0,4 % učencev v našem vzorcu.
Graf 34: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 22 a
3.3.2.9.2 Naloga 22 b
Naloga 22 b (slika 31) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 9):
»Učenci:
spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma
genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja.
Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,43, kar nam pove, da je bila naloga
za učence precej zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,38 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
0,4 0,4
72,7
0,4 0,7 0,4 0,4 0,4
13,5
5,8 0,4 0,4
4,0 0,4
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 14 18 19 21 25 27 29 32 50 60 68 82 Niodgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
80
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilni odgovor na prvi del
vprašanja 22 b naveden odgovor »Ne« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za
vrednotenje, 2017, str. 6). Nato so učenci morali podati še utemeljitev odgovora, ki so ga
izbrali v prvem delu vprašanja. V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 sta kot
pravilna možna odgovora (za utemeljitev) navedena odgovora: »Ker različni deleži timina in
gvanina kažejo, da nimata enake zgradbe DNA (dednega zapisa, zaporedja nukleotidov). –
Ker imajo tkiva v istem organizmu enako zgradbo DNA« (Nacionalno preverjanje znanja.
Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6). Učenec je za nalogo 22 b prejel točko, če sta bila
odgovor na prvi del vprašanja in utemeljitev smiselno povezana.
Kot je razvidno iz grafa 35, je kar 94,5 % učencev v našem vzorcu pri prvem delu vprašanja
22 b izbralo pravilni odgovor »Ne« in samo 5,1 % učencev v našem vzorcu nepravilni
odgovor »Da«. Odgovora na vprašanje 22 b ni izbralo 0,4 % učencev v našem vzorcu.
Graf 35: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na prvi del vprašanja 22 b
Graf 36 prikazuje, kako so učenci utemeljili odgovor na prvi del vprašanja 22 b. Iz grafa je
razvidno, da je samo 3,6 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor »Ne« v prvem
delu vprašanja in pri utemeljitvi podalo napačen odgovor. Kar 79,3 % učencev v našem
vzorcu je v prvem delu vprašanja 22 b izbralo pravilni odgovor »Ne« in hkrati podalo
pravilno utemeljitev, da tkivi ne pripadata istemu organizmu, saj imata »različen odstotek
baz«. Če bi tkivi pripadali istemu organizmu, bi imele celice v obeh tkiv enak dedni zapis
(enako DNA), zato bi moral biti odstotek istih dušikovih baz v obeh tkivih enak. Prav tako je
11,3 % učencev, ki so v prvem delu vprašanja 22 b izbrali pravilni odgovor »Ne«, podalo
94,5
5,1 0,4
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Ne Da Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
81
ustrezno utemeljitev, da imata tkivi A in B »različen genski zapis« zaradi različnega deleža
posameznih dušikovih baz. Učencev, ki so na prvi del vprašanja 22 b podali napačen odgovor
»Da« in v utemeljitvi nepravilen odgovor, je bilo v našem vzorcu 4,0 %. V našem vzorcu je
1,1 % učencev na prvi del vprašanja izbralo napačen odgovor »Da«, v utemeljitvi pa podalo
pravilni odgovor »različen odstotek dušikovih baz«. Na vprašanje 22 b ni odgovorilo 0,7 %
učencev v našem vzorcu.
Graf 36: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na drugi del vprašanja 22 b (utemeljitev)
3,6
79,3
11,3
4,0 1,1 0,7
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Ne + nepravilniodgovor
Ne + različen %baz
Ne + različengenski zapis
Da + nepravilniodgovor
Da + različen %baz
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
82
3.3.2.10 Naloga 23
Slika 32: Naloga 23 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 18)
3.3.2.10.1 Naloga 23 a
Naloga 23 a (slika 32) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 15):
»Učenci:
razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost,
heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.).«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in rumeno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks
težavnosti (IT) za to nalogo je 0,72, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna,
indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,36, (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
83
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen naveden odgovor: »Vsi
mladički bodo rjavi« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).
Kot je razvidno iz grafa 37, je kar 95,3 % učencev v našem vzorcu zapisalo pravilni odgovor
in samo 4,7 % učencev nepravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da učenci razumejo, da so
pri križanju dominantnega in recesivnega homozigota mladiči lahko le heterozigotni in je
fenotipsko izražena dominantna lastnost (v našem primeru rjava barva dlake).
Graf 37: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 23 a
3.3.2.10.2 Naloga 23 b
Naloga 23 b (slika 32) preverja učni cilj s področja celic, dedovanja in biotehnologije, ki ga
učenci usvojijo v devetem razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna
šola. Biologija, 2011, str. 15):
»Učenci:
spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov
vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov.«
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo znanja) in modro območje (Nacionalno preverjanje znanja.
Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,34, kar nam pove, da je bila naloga
za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,49 (Nacionalno preverjanje
znanja. Letno …, 2017).
4,7
95,3
0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Nepravilni odgovor Pravilni odgovor (rjavodlaki) Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
84
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»rr« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje, 2017, str. 6).
Kot je razvidno iz grafa 38, je kar 78,2 % učencev v našem vzorcu podalo pravilni odgovor
»rr« in 8,4 % učencev pravilni odgovor »recesiven homozigot«, kar tudi pomeni genotip rr.
To kaže na to, da učenci vedo, da ima oseba v primeru prirasle ušesne mečice in je prirasla
ušesna mečica pri tem recesivna lastnost, genotip rr. Oseba je torej recesivni homozigot; le v
tem primeru se fenotipsko izrazi recesivna lastnost. V našem vzorcu je 17,1 % učencev
podalo napačen odgovor »ne/prirasla ušesna mečica«, kar kaže na to, da učenci ne razlikujejo
med genotipom in fenotipom.
Graf 38: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 23 b
78,2
8,4
17,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
rr Recesiven homozigot Ne/prirasla ušesnamečica
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
85
3.3.2.11 Naloga 24
Slika 33: Naloga 24 (Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja, 2017, str. 19)
3.3.2.11.1 Naloga 24 a
Naloga 24 a (slika 33) preverja učna cilja s področja rastlin, ki ju učenci usvojijo v šestem
razredu osnovne šole. Cilja se glasita (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 16):
»Učenci:
spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje rastlin,
razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo
določevalnih ključev.«
Naloga spada v drugo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo
znanja) in zeleno območje (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
86
(IT) za to nalogo je 0,75, kar nam pove, da je bila naloga za učence manj zahtevna, indeks
diskriminativnosti (ID) pa je 0,27 (Nacionalno preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 je kot pravilen odgovor naveden odgovor:
»čemaž, logarica, repa, krompir« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,
2017, str. 6).
Iz grafa 39 lahko ugotovimo, da je kar 94,9 % učencev v našem vzorcu navedlo pravilen
odgovor oziroma pravilno določilo rastline na sliki z uporabo določevalnega ključa. Samo
5,1 % učencev je odgovorilo napačno. Iz tega lahko sklepamo, da učenci nimajo težav z
uporabo preprostih določevalnih ključev in razvrščanjem rastlin.
Graf 39: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 24 a
3.3.2.11.2 Naloga 24 b
Naloga 24 b (slika 33) preverja učni cilj s področja rastlin, ki ga učenci usvojijo v šestem
razredu osnovne šole. Cilj se glasi (Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, 2011,
str. 16):
»Učenci:
spoznajo primere nespolnega razmnoževanja rastlin v naravi in da človek sposobnost
rastlin za nespolno razmnoževanje uporablja za umetno razmnoževanje (na primer
potaknjenci).«
5,1
94,9
0 0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
Nepravilni odgovor Pravilni odgovor Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
87
Naloga spada v tretjo taksonomsko stopnjo po Bloomu (preverja samostojno reševanje novih
problemov, vrednotenje in analizo) in se uvršča nad modro območje (Nacionalno preverjanje
znanja. Opisi …, 2017). Indeks težavnosti (IT) za to nalogo je 0,20, kar nam pove, da je bila
naloga za učence zelo zahtevna, indeks diskriminativnosti (ID) pa je 0,37 (Nacionalno
preverjanje znanja. Letno …, 2017).
V navodilih za vrednotenje NPZ iz biologije 2017 sta kot možna pravilna odgovora navedena
odgovora: »V njem je zaloga hranilnih snovi (za rast poganjkov). – Ima popke (očesa, brste),
iz katerih lahko odženejo poganjki« (Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje,
2017, str. 6).
Iz grafa 40 lahko ugotovimo, da je 54,9 % učencev v našem vzorcu navedlo pravilni odgovor
»hrana« in 9,8 % učencev pravilni odgovor »popek«. Učenci torej vedo, da so v gomoljih
krompirja hranilne snovi/hrana (škrob) tiste, ki v ugodnih razmerah omogočijo razvoj nove
rastline (rast poganjkov) iz gomolja. Prav tako učenci vedo, da ima krompirjev gomolj popke
(cime, očesa, brste), iz katerih lahko odženejo novi poganjki. Nepravilni odgovor »nespolno
razmnoževanje« je navedlo 20,4 % učencev. To, da se krompir z gomolji razmnožuje
nespolno, je sicer res, vendar ta odgovor ne odgovarja na vprašanje 24 b. To namreč sprašuje
po vzrokih, zaradi katerih se lahko krompir nespolno razmnožuje z gomolji (rezervna hrana in
popki, iz katerih odženejo novi poganjki). V našem vzorcu 0,7 % učencev ni odgovorilo na
vprašanje 24 b.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
88
Graf 40: Razporeditev odgovorov učencev (n = 276) na vprašanje 24 b
54,9
9,8
20,4
0,7 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Hrana Popek Nespolnorazmnoževanje
Ni odgovora
Del
ež u
čen
cev
(%)
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
89
4 RAZPRAVA
V okviru diplomskega dela smo želeli na podlagi zbranih rezultatov ugotoviti, katere biološke
teme slovenski devetošolci dobro poznajo in pri katerih imajo ob zaključku osnovne šole
težave. Poleg tega nas je zanimalo, katere so tipične napake, ki se pojavljajo v njihovem
znanju o biologiji pri temah, ki so bile zajete v NPZ 2017. Na podlagi ugotovitev smo tako
lahko dali povratno informacijo o znanju biologije slovenskih devetošolcev, ki je pomembna
tako za učitelje biologije kot tudi za institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev
biologije. Rezultate smo zbrali tako, da smo pregledali 276 nacionalnih preizkusov znanja iz
biologije 2017 in analizirali odgovore učencev pri vseh vprašanjih.
Glede na postavljena raziskovalna vprašanja in zbrane rezultate lahko ugotovimo:
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1:
Katere so značilne pomanjkljivosti oziroma tipični nepravilni odgovori, ki se pojavljajo v
odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2017?
Iz rezultatov lahko ugotovimo, da pri nalogah 1 in 2 ni tipičnih nepravilnih odgovorov
učencev, saj je večina učencev v našem vzorcu nalogi rešila pravilno.
Pri nalogi 3, ki se navezuje na tematski sklop Evolucija in pri učencih preverja poznavanje
možnih vzrokov za izumrtje populacije, se je v precej velikem deležu pojavil nepravilni
odgovor »zaradi raznolikosti abiotskih dejavnikov v okolju«, kar kaže na to, da določen delež
učencev v našem vzorcu meni, da je eden izmed možnih vzrokov za izumrtje populacije
raznolikost abiotskih dejavnikov.
Pri nalogah 4 in 5 se ne pojavljajo tipični napačni odgovori, saj je večina učencev v našem
vzorcu pri obeh nalogah izbrala pravilni odgovor.
Naloga 6 se navezuje na tematski sklop Rastline (fotosinteza in dihanje) in preverja
poznavanje procesov, ki potekajo v zelenih delih rastline. Rezultati kažejo, da je velik delež
učencev v našem vzorcu izbral nepravilni odgovor »samo fotosinteza«, kar kaže na to, da
učenci ne vedo, da v zelenih delih rastline potekata tako fotosinteza kot celično dihanje. To pa
lahko pomeni, da učenci ne razumejo pomena obeh procesov.
Pri reševanju naloge 7 učenci niso imeli težav, saj so večinoma izbrali pravilne odgovore.
Tako pri tej nalogi ni tipičnih nepravilnih odgovorov učencev.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
90
Pri nalogi 8, ki se navezuje na tematski sklop Človek in pri učencih preverja poznavanje
človeškega organa, ki ima vlogo razstrupljanja strupov, zaužitih z hrano, pijačo in zdravili, se
je v precejšnjem deležu pojavil nepravilni odgovor »celice ledvic«, kar kaže na to, da določen
delež učencev v našem vzorcu zamenjuje vlogo ledvic z vlogo jeter. Ledvice namreč iz telesa
odstranjujejo nerabne in strupene snovi (odpadne produkte metabolizma), ki jih kri prenaša po
telesu, jetra pa razstrupijo strupene snovi, ki vstopijo v telo s hrano, pijačo in zdravili.
Pri nalogah 9 in 10 se ne pojavljajo tipični napačni odgovori, saj je večina učencev v našem
vzorcu pri obeh nalogah izbrala pravilni odgovor.
Naloga 11 se navezuje na tematski sklop Evolucija in pri učencih preverja, ali vedo, kako se
imenuje kos kamnine z ostanki živih bitij. Rezultati kažejo na to, da je precejšen delež
učencev v našem vzorcu izbral nepravilni odgovor »endemit« namesto pravilnega
»okamnina«, kar kaže na to, da učenci slabo poznajo definiciji obeh pojmov.
Naloga 12 se navezuje na tematski sklop Rastline (fotosinteza, dihanje) in pri učencih
preverja poznavanje procesa, pri katerem se v prisotnosti kisika sprošča energija, ki je vezana
v molekulah sladkorja. Rezultati kažejo na to, da je precejšen delež učence v našem vzorcu
izbral nepravilni odgovor »fotosinteza«, kar pomeni, da ne ločijo med procesoma fotosinteze
in celičnega dihanja.
Pri nalogi 13, ki se navezuje na tematski sklop Rastline in pri učencih preverja poznavanje
dela semena dvokaličnice, v katerem so hranilne snovi, potrebne za kalitev, se je v velikem
deležu pojavil nepravilni odgovor, da se založne snovi potrebne za kalitev nahajajo tudi v
zasnovi mlade rastline.
Naloga 14 se navezuje na tematski sklop Človek. Prvi del naloge pri učencih zahteva
poznavanje dela živčne celice, ki sestavlja sivo možgansko skorjo. Rezultati kažejo, da je
velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »aksonski končiči«, kar
pomeni, da učenci ne poznajo zgradbe možganov in živčne celice ter povezave med njima
(sivo možgansko skorjo gradijo dendriti nevronov). Drugi del naloge pa je pri učencih
preverjal poznavanje okvar telesnih funkcij, ki so posledica okvare hrbtenjače, pri čemer je
navedeno, da poškodovana oseba roke še lahko uporablja, nog pa ne. Rezultati kažejo, da je
veliko učencev v našem vzorcu podalo napačna odgovora »refleksi« in »zgornji del telesa«,
kar kaže na nerazumevanje, da je okvarjen spodnji del hrbtenjače, zaradi česar poškodovana
oseba ne more uporabljati nog.
Naloga 15 se navezuje na tematski sklop Človek. V prvem delu naloge so morali učenci
podati dve kožni tvorbi, ki poleg maščobnega tkiva pripomoreta k toplotni izolaciji telesa. Iz
rezultatov lahko ugotovimo, da pri tej nalogi ni opaziti pomanjkljivosti v znanju učencev. V
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
91
drugem delu naloge 15 so morali učenci navesti dva dela kože, ki sodelujeta pri ohlajanju
telesa. Rezultati kažejo, da je veliko učencev v našem vzorcu podalo napačne odgovore »žleze
lojnice, povrhnjica, podkožje, dlake«, kar kaže na to, da učenci ne poznajo vloge posameznih
delov kože.
Naloga 16 se navezuje na tematski sklop Rastline. V prvem delu naloge so morali učenci
navesti eno izmed nalog listnih žil. Zbrani rezultati kažejo, da je veliko učencev v našem
vzorcu podalo nepravilni odgovor, da se po žili prenašajo hranilne snovi, in sicer v list iz
preostalih delov rastline. Iz tega lahko sklepamo, da učenci ne poznajo pravilne smeri
transporta hranilnih snovi, kar pa je posledica tega, da ne vedo, kje hranilne snovi nastanejo (v
zelenih delih rastline s pomočjo fotosinteze). V drugem delu naloge so morali učenci navesti
enega izmed procesov, ki ne bo potekal, če list na obeh straneh premažemo z vazelinom, ter
svoj odgovor utemeljiti. Rezultati kažejo, da so skoraj vsi učenci v našem vzorcu navedli
pravilen proces, nepravilni odgovori pa so se pojavljali pri utemeljitvi, npr. »zaradi tega, ker
so listne reže zaprte, ogljikov dioksid ne more vstopati v list in celično dihanje ne more
potekati« in »zaradi tega, ker so listne reže zaprte, kisik ne more vstopati v list in fotosinteza
ne more potekati«, kar kaže na to, da učenci ne vedo, kateri plini se porabljajo in nastajajo pri
fotosintezi in celičnem dihanju.
Naloga 17 preverja znanje iz tematskega skopa Živali. Učenci so morali v prvem delu naloge
razložiti, zakaj paramecij in riba nista proizvajalca. Rezultati kažejo, da so učenci na prvi del
naloge 17 podali večinoma pravilne ali delno pravilne odgovore, zato o tipičnih nepravilnih
odgovorih ne moremo govoriti. V drugem delu naloge 17 so učenci morali pojasniti, zakaj
paramecij za razliko od ribe nima razvitega krvožilja. Iz rezultatov je razvidno, da je zelo
velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »ker je enoceličar.«
Naloga 18 preverja znanje iz tematskega sklopa Celica, dedovanje, biotehnologija. V prvem
delu naloge so morali učenci navesti, ali je pridobivanje vodika s pomočjo modrozelenih
bakterij v fotobioreaktorjih biotehnološki proces in svojo odločitev utemeljiti. Rezultati
kažejo, da je velik delež učencev v našem vzorcu na prvi del vprašanja odgovoril pravilno,
zato ne moremo govoriti o pomanjkljivostih v znanju učencev. Drugi del naloge 18 je od
učencev zahteval, da so pojasnili, kako se modrozelene bakterije v naravi razlikujejo od tistih
v fotobioreaktorjih. Rezultati kažejo, da je velik delež učencev podal nepravilni odgovor
»modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika.«
Naloga 19 se navezuje na tematski sklop Raziskovanje in poskusi/splošni cilji. V prvem delu
naloge so morali učenci na podlagi opisanega poskusa, ki preverja vpliv dodatka mineralnega
gnojila na rast rastlin, razložiti, zakaj eni izmed čaš v poskusu ni bilo dodano mineralno
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
92
gnojilo. Iz rezultatov je razvidno, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen
odgovor, zato ne moremo govoriti o tipičnih nepravilnih odgovorih v prvem delu naloge. V
drugem delu naloge 19 so morali učenci razložiti, ali bi lahko z opisanim poskusom preverili
tudi vpliv svetlobe na rast rastlin. Rezultati kažejo, da je velik delež učencev v našem vzorcu
podal nepravilni odgovor »rastline bi morale imeti različno količino svetlobe«, kar kaže na to,
da učenci ne razumejo, da lahko pri poskusu naenkrat opazujemo samo eno spremenljivko (ne
moremo hkrati opazovati, kako na rast rastlin vplivata svetloba in gnojilo).
Naloga 20 se navezuje na tematski sklop Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem delu
naloge so morali učenci napisati, koliko kromosomov je bilo v jajčni celici pred oploditvijo,
če se je pes razvil iz oplojenega jajčeca, ki je imelo 78 kromosomov. Rezultati kažejo na to,
da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, tako da o tipičnih nepravilnih
odgovorih ne moremo govoriti. V drugem delu naloge 20 so morali učenci napisati, koliko
kromosomov ima pes v očesni celici. Iz rezultatov je razvidno, da je večina učencev v našem
vzorcu podala pravilen odgovor, zato o pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne
moremo govoriti.
Naloga 21 preverja znanje iz tematskega sklopa Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem
delu naloge so morali učenci med podanimi shemami označiti tisto, ki prikazuje celico v fazi
mitoze, ki sledi metafazi. Rezultati kažejo, da je večina učencev v našem vzorcu izbrala
pravilen odgovor, tako da pri tej nalogi ne moremo govoriti o tipičnih nepravilnih odgovorih.
V drugem delu naloge 21 so učenci morali navesti, ali imata enokromatidna kromosoma, ki
sta nastala iz dvokromatidnega kromosoma z dvema sestrskima kromatidama, v anafazi
mitotske delitve enak genski zapis, in svoj odgovor utemeljiti. Iz rezultatov lahko ugotovimo,
da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilne odgovore, tako da o tipičnih
pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti.
Naloga 22 se navezuje na tematski sklop Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem delu
naloge so morali učenci navesti delež citozina v DNA na podlagi podanega deleža gvanina.
Rezultati kažejo, da je precejšen delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor
»32 %«, kar kaže na to, da določeni učenci ne vedo, da je citozin v DNA komplementarno
sparjen z gvaninom, torej morata biti deleža obeh v DNA enaka. Drugi del naloge 22 je od
učencev zahteval, da ugotovijo, ali tkivi, ki se razlikujeta v deležu gvanina in timina,
pripadata istemu organizmu, in utemeljijo svoj odgovor. Rezultati kažejo, da je večina
učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, zato o tipičnih nepravilnih odgovorih pri
tej nalogi ne moremo govoriti.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
93
Naloga 23 se navezuje na tematski sklop Celice, dedovanje, biotehnologija. V prvem delu
naloge so morali učenci ugotoviti, kakšni bodo mladiči, če križamo rjavodlakega samca, ki je
dominanten homozigot, in belodlako samico, ki je recesiven homozigot. Iz rezultatov lahko
ugotovimo, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilen odgovor, zato o tipičnih
pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti. V drugem delu naloge
23 so morali učenci ugotoviti, kakšen genotip ima oseba, ki ima priraslo ušesno mečico, pri
čemer je alel za priraslo ušesno mečico recesiven in ga označimo z r. Rezultati kažejo, da je
precejšen delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »ne/prirasla ušesna
mečica«, kar kaže na to, da učenci ne razlikujejo med genotipom in fenotipom.
Naloga 24 se navezuje na tematski sklop Rastline. V prvem delu naloge so morali učenci s
pomočjo določevalnega ključa določiti imena štirih rastlin, ki so bile prikazane s slikami.
Rezultati kažejo, da je večina učencev v našem vzorcu podala pravilne odgovore, tako da o
tipičnih pomanjkljivostih v znanju učencev pri tej nalogi ne moremo govoriti. V drugem delu
naloge 24 so morali učenci pojasniti, zakaj se lahko iz krompirjevega gomolja, ki ga v
ugodnih razmerah posadimo v zemljo, razvije nove rastlina. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da
je velik delež učencev v našem vzorcu podal nepravilni odgovor »nespolno razmnoževanje«.
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2:
Katerih tem, zajetih v operativnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo, učenci ne
obvladajo zadovoljivo?
Glede na značilne pomanjkljivosti v znanju učencev v našem vzorcu oziroma tipične napačne
odgovore učencev v našem vzorcu pri posameznih nalogah na nacionalnem preverjanju
znanja iz biologije 2017 lahko ugotovimo, da učenci ne obvladajo zadovoljivo precejšnjega
števila tem, zajetih v operativnih učnih ciljih učnih načrtov za naravoslovje in biologijo.
Učenci ne obvladajo dobro tematskega sklopa Fotosinteza in celično dihanje, ki se obravnava
v šestem razredu osnovne šole pri naravoslovju. Izrazite težave se pojavljajo pri razumevanju
pomena celičnega dihanja, ki ga učenci pogosto zamenjujejo s fotosintezo (naloga 12). Prav
tako se v okviru omenjenega tematskega sklopa pojavljajo težave pri razumevanju dejstva, da
je celično dihanje proces, ki poteka tako v rastlinskih kot živalskih celicah, medtem ko
fotosinteza poteka samo v rastlinskih celicah, ki imajo kloroplaste. Učenci pogosto navajajo,
da v zelenih delih rastlin poteka samo fotosinteza (naloga 6). Učenci imajo težave tudi pri
navajanju snovi, ki se porabljajo in nastajajo pri celičnem dihanju in fotosintezi (naloga 16 b).
Prav tako ne obvladajo dobro tematskega sklopa Zgradba in delovanje rastlin, ki se obravnava
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
94
v šestem razredu osnovne šole pri naravoslovju. Težave se pojavljajo pri razumevanju smeri
transporta določenih snovi po rastlini, kar je posledica nerazumevanja procesov, ki potekajo v
posameznih delih rastline (naloga 16 a). Učenci imajo težave tudi pri tematskem sklopu
Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin, ki se prav tako obravnava v šestem razredu osnovne
šole. Težave se pojavljajo pri razumevanju vloge posameznih delov semena (naloga 13). Prav
tako se v okviru omenjenega tematskega sklopa pojavljajo težave pri razumevanju nespolnega
razmnoževanja z gomolji (naloga 24 b). V okviru vsebin naravoslovja v sedmem razredu
osnovne šole učenci ne obvladajo dobro vsebinskega sklopa Živali. Učenci imajo izrazite
težave pri razumevanju izmenjave snovi z okoljem pri enoceličarjih in večjih večceličarjih
(naloga 17 b). Učenci ne obvladajo dobro tudi tematskega sklopa Raziskovanje in poskusi, ki
se obravnava v osmem razredu osnovne šole pri biologiji. Težave se pojavljajo pri
načrtovanju poskusov in določanju spremenljivk. Učenci prav tako ne obvladajo dobro
tematskega sklopa Celica in dedovanje, ki se obravnava v osmem razredu osnovne šole pri
biologiji. Težave se pojavljajo pri razumevanju komplementarnega parjenja dušikovih baz v
DNA (naloga 22 a). V okviru učnih ciljev pri biologiji v osmem razredu imajo učenci težave
še pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje človeka. Učenci imajo težave pri razumevanju
vloge jeter, saj vlogo jeter v telesu zamenjujejo z vlogo izločal (naloga 8). Učenci imajo
težave tudi pri razumevanju zgradbe živčne celice, zgradbe možganov in vloge hrbtenjače
(naloga 14). Težave se pojavljajo pri razumevanju vloge kože in kožnih tvorb pri uravnavanju
telesne temperature (naloga 15). V okviru vsebin pri biologiji v devetem razredu osnovne šole
se težave pojavljajo tudi pri tematskem sklopu Dedovanje. Učenci imajo težave pri
razlikovanju genotipa in fenotipa (naloga 23 b). Prav tako učenci ne obvladajo dobro
tematskega sklopa Biotehnologija. Učenci imajo težave pri razumevanju pomena uporabe
gensko spremenjenih organizmov v biotehnoloških postopkih (naloga 18 b). Učenci imajo
težave tudi pri tematskem sklopu Evolucija. Težave se pojavljajo pri razumevanju vpliva
majhne genetske raznolikosti populacije na izumrtje populacije (naloga 3).
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3:
Katere težave so se pokazale pri učencih pri branju navodil, razumevanju le-teh in pisnem
izražanju?
Po opravljeni analizi rezultatov lahko ugotovimo, da so učenci podali kar nekaj nepravilnih
odgovorov zaradi napačnega branja navodil in razumevanja le-teh. Izpostaviti velja napačne
odgovore pri nalogah 15 a, 17 b in 18 b. Pri nalogi 15 a je precejšen delež učencev v našem
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
95
vzorcu na vprašanje, pri katerem je bilo treba navesti dve kožni tvorbi, ki poleg maščobnega
tkiva omogočata toplotno izolacijo telesa, navedel odgovor »maščobno tkivo«, kar kaže na
slabo branje izhodiščnih podatkov (maščobno tkivo je bilo že navedeno). Pri nalogi 17 b je
velik delež učencev v našem vzorcu na vprašanje, ki je zahtevalo pojasnilo, zakaj enocelični
paramecij za razliko od ribe nima razvitega krvožilja, odgovoril »ker je enoceličar«, kar pa je
že navedeno v vprašanju. Gre torej za površno branje vprašanja. Pri nalogi 18 b je velik delež
učencev v našem vzorcu na vprašanje, ki je zahtevalo pojasnilo, v čem se razlikujejo
modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih od tistih v naravi, navedel odgovor »modrozelene
bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika.« Odgovor je nepravilen zato, ker je bil
podatek, da modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih proizvedejo več vodika od tistih v
naravi naveden že na začetku vprašanja. Učenci so torej slabo prebrali vprašanje in kot
odgovor podali podatek, ki je bil podan že v vprašanju.
Pri analizi odgovorov učencev iz našega vzorca smo pri strukturiranih nalogah nacionalnega
preverjanja znanja iz biologije 2017 ugotovili, da je zelo problematično tudi pisno izražanje
učencev. Odgovori učencev so bili neredko slovnično in oblikovno tako slabi, da jih je bilo
zaradi nerazumevanja nemogoče vsebinsko ovrednotiti.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
96
5 SKLEP
Na osnovi postavljenih raziskovalnih vprašanj smo prišli do naslednjih ugotovitev:
Pomanjkljivo znanje so učenci na NPZ iz biologije 2017 izkazali pri vprašanjih iz
naslednjih tematskih sklopov učnih načrtov za naravoslovje in biologijo:
Fotosinteza in celično dihanje, Zgradba in delovanje rastlin ter Razmnoževanje, rast in
razvoj rastlin pri naravoslovju v šestem razredu osnovne šole;
Živali pri naravoslovju v sedmem razredu osnovne šole;
Raziskovanje in poskusi, Celica in dedovanje ter Zgradba in delovanje človeka pri
biologiji v osmem razredu osnovne šole;
Dedovanje, Biotehnologija in Evolucija pri biologiji v devetem razredu osnovne šole.
Značilne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v znanju in odgovorih učencev na NPZ iz
biologije 2017 so:
pri tematskem sklopu Fotosinteza in celično dihanje mišljenje učencev, da v zelenih
delih rastlin poteka samo fotosinteza,
nepoznavanje procesa celičnega dihanja in nepoznavanje snovi, ki se pri celičnem
dihanju in fotosintezi porabljajo in nastajajo;
pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje rastlin zamenjava smeri transporta
hranilnih in mineralnih snovi ter vode po rastlini;
v okviru tematskega sklopa Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin nepoznavanje
zgradbe semena in vloge založnih snovi v semenu za kalitev,
nepoznavanje vloge založnih snovi v gomoljih krompirja pri rasti nove rastline v
ugodnih razmerah;
pri tematskem sklopu Živali nepoznavanje načina izmenjave snovi z okoljem pri
enoceličarjih;
v okviru tematskega sklopa Raziskovanje in poskusi so težave pri načrtovanju
poskusov in določanju spremenljivk, prisotnih pri poskusu;
pri tematskem sklopu Celica in dedovanje pri nepoznavanju zgradbe DNA
(komplementarno parjenje dušikovih baz in posledično določanje deležev posameznih
dušikovih baz);
pri tematskem sklopu Zgradba in delovanje človeka nepoznavanje vloge jeter, zgradbe
možganov v povezavi z zgradbo živčnih celic, vlog hrbtenjače ter vloge kože in
kožnih tvorb pri uravnavanju telesne temperature;
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
97
pri tematskem sklopu Genetika so težave pri razlikovanju med fenotipom in
genotipom;
v okviru tematskega sklopa Biotehnologija je razvidno nerazumevanje uporabe gensko
spremenjenih organizmov v biotehnoloških postopkih;
pri tematskem sklopu Evolucija učenci slabo razumejo vpliv majhne genetske
raznolikosti populacije na izumrtje populacije.
Razlogi za veliko nepravilnih odgovorov učencev so lahko tudi posledica površnega
branja navodil, vprašanj in izhodiščnega besedila v nalogah, ki učencem pomaga pri
reševanju naloge, poleg tega pa tudi posledica nerazumevanja navodil in vprašanj ter težav
pri pisnem izražanju učencev.
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
98
6 VIRI IN LITERATURA
Cankar, G. (2014). O izbiri tretjih predmetov na nacionalnem preverjanju znanja. Pridobljeno
z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/O%20izbiranju%20tretjih%20
predmetov%20na%20nacionalnem%20preverjanju%20znanja%202014/2014091014582884/
Japelj Pavešić, B. in Svetlik, K. (2016). Znanje matematike in naravoslovja med osmošolci v
Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015. Izhodišča
raziskave TIMSS 2015. (2013). Pridobljeno s Pedagoški inštitut:
http://www.pei.si/UserFilesUpload/Izhodisca%20timss%2015.pdf
Medveš, Z. (2001). Zunanje preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni in srednji šoli:
poudarki s posveta v Postojni 5. in 6. oktobra 2001. Sodobna pedagogika, 52(5), 238–241.
Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predemeta. (2016). Pridobljeno z
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/Sklep_NPZ.pdf
Mlekuž, A. (2016). Rezultati mednarodne raziskave PISA 2015. Pridobljeno s Pedagoški
inštitut: http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=135
Nacionalno preverjanje znanja. Biologija. Preizkus znanja. (2017). Pridobljeno z Državni
izpitni center: http://www.ric.si/mma/N171-421-3-1/2017061613542271/
Nacionalno preverjanje znanje. Informacije za učence in starše. (2016). Pridobljeno z
Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/2016%20informacije%20slo%2017-
novi/2016083122114036/
Nacionalno preverjanje znanja. Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli.
(2005). Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/izhodi%C5%A1%
C4%8Da%20npz%20v%20o%C5%A1/2006070611531042/
Nacionalno preverjanje znanja. Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017. (2017).
Pridobljeno z Državni izpitni center: https://www.ric.si/mma/letno%20poro%20
%20ilo%20NPZ%202017/2017121316135122/
Nacionalno preverjanje znanja. Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. (b. d.).
Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/napotki%20za%20
pripravo%20preizkusov%20znanja%20v%20o%C5%A1/2006070611534321/
Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za izvedbo nacionalnega prerverjanja znanja v
osnovni šoli 2016/2017. (2016). Pridobljeno z Državni izpitni center:
http://www.ric.si/mma/Navodila%20za%20izvedbo%20NPZ%202016%202017/2016102611
344851/
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
99
Nacionalno preverjanje znanja. Navodila za vrednotenje. (2017). Pridobljeno z Državni
izpitni center: http://www.ric.si/mma/N171-421-3-2/2017061613542449/
Nacionalno preverjanje znanja. Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v
9. razredu. (2017). Pridobljeno z Državni izpitni center: http://www.ric.si/mma/
2017%20opisi%20mrezni%20BIO%209/2017061614061314/
Nacionalno preverjanje znanja. Sporočilo za javnost. Nacionalno preverjanje znanja 2017.
(2017). Pridobljeno z Državni izpitni center:
http://www.ric.si/mma/Ob%20zakljucku%20NPZ%202017/2017062209031127/
Nacionalno preverjanje znanja. Struktura NPZ iz biologije. (b. d.). Pridobljeno z Državni
izpitni center: http://www.ric.si/mma/2017%20Struktura%20NPZ%20bio%209%202016/
2016061614261140/
PISA 2015. Nacionalno poročilo. (2016). Pridobljeno s Pedagoški inštitut:
http://novice.pei.si/wp-content/uploads/sites/2/2017/10/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf
Razdevšek Pučko, C. (2002). Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja
in ocenjevanja znanja: ali so nacionalni preizkusi znanja skladni s sodobnimi načeli
preverjanja in ocenjevanja znanja? Vzgoja in izobraževanje, 33(2), 4–10.
Razdevšek Pučko, C. (2003). Nacionalni preizkusi znanja: nevarnost ali spodbuda? Didakta,
12(70/71), 11–14.
Repež, M., Bačnik, A., in Štraus, M. (ur.). (2008). PISA 2006. Izhodišča merjenja
naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006 [program mednarodne primerjave dosežkov
učencev]. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Senčar, B. (2000). O prednostih nacionalnih preskusov. Šolski razgledi 51(6), 3.
SlavecGornik, A. (2010). Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen,
organiziranje in uporaba rezultatov. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Splošna matura. Letno poročilo 2017. (2017). Pridobljeno z Državni izpitni center:
https://www.ric.si/mma/Letno%20porocilo%20SM%202017/2017112714005004/
Timss 2015. (b. d.). Pridobljeno s Pedagoški inštitut: http://timsspei.splet.arnes.si/?
page_id=678
Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija. (2011). Pridobljeno z Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/
podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_Biologija.pdf
Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje. (2011). Pridobljeno z Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/
podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_naravoslovje.pdf
Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2017.
(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
100
7 PRILOGE
Priloga 1: Preizkus znanja za nacionalno preverjanje znanja iz biologije 2017
Priloga 2: Navodila za vrednotenje preizkusa znanja za nacionalno preverjanje znanja iz
biologije 2017