Download - Ulj Fri Ri1 Ois Sno Snov 01
-
Osnove informacijskih sistemovOsnoveinformacijskihsistemovUniverzitetni tudijUniverzitetnitudij
Smer:programskaoprema,logikainsistemi
UNIVERZAVLJUBLJANIFakultetazaraunalnitvoininformatiko
tudijsko gradivo, verzija 1.0
Doc.dr.MarkoBajec
Splone informacije...Splone informacije...
PredavateljPredavatelj Doc. dr. Marko Bajec, univ. dipl. in. Elektronska pota: [email protected]
f h // f l b f l / k / Informacije: http://infolab.fri.uni-lj.si/marko/
Asistenta
http
Asistenta As. dr. Damjan Vavpoti, univ. dipl. in. As. mag. Alenka Roanec, univ. dipl. in. Elektronska pota: [email protected] Informacije: http://aris.fri.uni-lj.si/~damjan/http
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 2 -
-
Splone informacijeSplone informacije
PredavanjaPredavanja Vsak etrtek od 11:15 do 13:00 (2 olski uri);
Izpit Seminarska naloga (predpogoj) Pisni izpitPisni izpit Ustni izpit
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 3 -
Vsebina predmetaVsebina predmeta
I Osnovni pojmiI. Osnovni pojmi Opredelitev IS Zgodovina in razvoj IS
l l Vloga IS v poslovnem sistemu Vrste IS Upravljanje z IT prilonosti in izzivi Poslovno okolje Opredelitev sistema IS kot podsistem IS kot podsistem Konceptualni model IS Podatek in informacija
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 4 -
I4
-
Slide 4
I4 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006
Vsebina predmetaVsebina predmeta
II Poslovne aplikacijeII. Poslovne aplikacije E-poslovanje Ve-funkcijski poslovni sistem
l f k h k Poslovno informacijska arhitektura Funkcionalni informacijski podsistemi
Finanni podsistem, Raunovodski podsistem, Prodajni podsistem, Proizvodni podsistem in
d k d Kadrovski podsistem CRM ERP
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 5 -
I2
-
Slide 5
I2 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006
Vsebina predmetaVsebina predmeta
III Osnove informacijskih sistemovIII. Osnove informacijskih sistemov Osnovni pojmi ivljenjski modeli razvoja IS
d l Metodologije razvoja IS IV. Strukturni razvoj IS Osnovne znailnosti strukturnega pristopaOsnovne znailnosti strukturnega pristopa Strateko nartovanje Analiza
N t j Nartovanje Izvedba Testiranje Uvajanje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 6 -
I5
-
Slide 6
I5 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006
Vsebina predmetaVsebina predmeta
V Objektni razvoj ISV. Objektni razvoj IS Osnovni principi objektne usmerjenosti Osnove modelirnega jezika UML
b k l Objektna analiza in nartovanje
VI. Nartovanje podatkovnih bazVI. Nartovanje podatkovnih baz Tri-nivojsko nartovanje Konceptualno nartovanje
O l ij k d l i l i t j Osnove relacijskega modela in logino nartovanje Normalizacija
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 7 -
I3
-
Slide 7
I3 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006
Priporoena literaturaPriporoena literatura Literatura:Literatura: [1] Martin Fowler (2003). UML Distilled: A Brief Guide to the
Standard Object Modeling Language, Third Edition. Addison-WesleyWesley.
[2] Thomas A. Pender (2002). UML Weekend Crash Course. Wiley Publishing.
[3] Kent Beck (1999) Extreme Programming Explained: [3] Kent Beck (1999). Extreme Programming Explained: Embrace Change, Addison-Wesley.
[4] Martin, R. C., Agile Software Development, Principles, Patterns and Practices (2003) Prentice HallPatterns, and Practices (2003), Prentice Hall
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 8 -
Citiranje: glej [1,15-20] = glej v knjigi M. Fowler, strani od 15 do 20.
-
Priporoena literaturaPriporoena literatura Literatura:Literatura: [5] Hoffer, J. A., George, J. F. in Valacich, J. S. (1999).
Modern Systems Analysis and Design, Second edition, Addison-WesleyAddison Wesley
[6] OBrien J. in Marakas, G. M. (2006). ManagementInformation Systems, Seventh edition, McGraw-Hill
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 9 -
Citiranje: glej [1,15-20] = glej v knjigi M. Fowler, strani od 15 do 20.
Vsebina predmetaVsebina predmeta
CelovitiISPoglavjeII
Obvladovanjeinformatike
Elektronskoposlovanje Poslovnisistemi
Poslovneaplikacije Informacijski
sistemi
Informacijsketehnologije
Razvojni Osnovnij i
PoglavjeIPoglavjeIIIproces pojmi
OpredelitevIS KonceptualnimodelIS KomponenteIS
Osnovnipojmi Metodologije UML Agilnipristopi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 10 -
I1
-
Slide 10
I1 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006
Poglavje IOsnovni pojmiOsnovni pojmi
O d lit IS Opredelitev IS Zgodovina in razvoj IS Vloga IS v poslovnem sistemu Vrste IS
U lj j IT il ti i i i i Upravljanje z IT prilonosti in izzivi Poslovno okolje Opredelitev sistema IS kot podsistem
K t l i d l IS
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 11 -
Konceptualni model IS
-
Informacijski sistemInformacijski sistem
Definicija:Definicija: Informacijski sistem lahko opredelimo kot mnoico
medsebojno odvisnih komponent (strojna oprema, programska oprema ljudje) ki zbirajo procesirajo hranijoprogramska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo delavne procese v organizaciji [5].
Loimo formalne in neformalne IS
IS je lahko raunalniko podprt
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 12 -
Vloga IS v poslovnih sistemih - zgodovinaVloga IS v poslovnih sistemih zgodovina
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 13 -
-
Vloga IS v poslovnem sistemuVloga IS v poslovnem sistemu
Stratekaraven
Taktinaraven
Operativnaraven
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 14 -
Lastnosti dobrega ISLastnosti dobrega IS
Lastnosti dobrega informacijskega sistema:Lastnosti dobrega informacijskega sistema:
Zagotavlja podatke, iz katerih lahko zaposleni na razlinih ravneh v zdrubi pridobivajo informacije ki jih potrebujejoravneh v zdrubi pridobivajo informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
dl k k d h k Daje podlago tako za reevanje vsakodnevnih vpraanj kot tudi za izvajanje upravljavskih ukrepov ter sprejemanje stratekih odloitev.
Je usklajen s poslovnim sistemom!
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 15 -
-
Analiza poslovnega sistemaAnaliza poslovnega sistema
STRANKE
IZDELKIUINKOVITOST TVEGANJE
POSLOVNI PROCESI
TEHNOLOGIJAPODATKIUDELEENCI
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 16 -
Strateko planiranje informatikeStrateko planiranje informatike
Strateko planiranje informatike je procesStrateko planiranje informatike je proces izoblikovanja informacijskega sistema, ki organizaciji omogoa uresniitev njenih ciljev in ji
s tem posredno zagotavlja konkurenno prednost.
Fidler in Rogerson, 1996FidlerinRogerson,1996
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 17 -
-
Primer IS v izobraevalnem podjetjuPrimer IS v izobraevalnem podjetju
Podjetje se ukvarja z izvajanjem raunalnikihPodjetje se ukvarja z izvajanjem raunalnikih teajev. IS v podjetju daje podlago za reevanje vpraanj, kot so:
Vsakodnevna vpraanja: Je Janez Novak prijavljen na teaj Windows XP, ki se prine
naslednji teden? Je podjetje MIX d.o.o. plaalo raun za svojih sedem
udeleencev teaja iz prejnjega tedna? Kdo so udeleenci teaja Visual Studio, ki se prine jutri?
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 18 -
Primer IS v izobraevalnem podjetjuPrimer IS v izobraevalnem podjetju
Upravljavska vpraanja:Upravljavska vpraanja: Je prijavljenih za teaj JBuilder dovolj, da je izvedba teaja
upraviena?Kaken je bil dobiek s teajem ki je bil izveden v Mariboru? Kaken je bil dobiek s teajem, ki je bil izveden v Mariboru?
Kateri teaji so bili v zadnjem letu najbolj donosni?
Strateka vpraanja: Bi bilo smiselno dvigniti cene teajev? Je smiselno pripravljati nadaljevalne teaje? Informatika je v krizi. Je smiselno razmiljati o dodatni
dejavnosti?
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 19 -
-
Vrste ISVrste ISTransakcijski
sistemi
Sistemiza podporo poslovanju
Sistemi za podporo industrijskih
procesov
Informacijski sistemi
Sistemi za poslovno
sodelovanje
U lj ki
Si t i
Upravljavski informacijski
sistemi
Sistemi za upravljanje Odloitveni sistemi
Direktorski
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 20 -
informacijski sistemi
Druge kategorije ISDruge kategorije IS
Ekspertni sistemiEkspertni sistemi Sistemi, ki temeljijo na bazi znanja in so namenjen reevanju
specifinih problemov iz realnega sveta
Sistemi za upravljanje z znanjem Sistemi ki temeljijo na bazi znanja in omogoajo izdelavo Sistemi, ki temeljijo na bazi znanja in omogoajo izdelavo,
urejanje in irjenje poslovnega znanja znotraj zdrube
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 21 -
-
Druge kategorije ISDruge kategorije IS
Strateki informacijski sistemiStrateki informacijski sistemi Podpirajo strateko upravljanje poslovnih sistemov za
doseganje konkurenne prednosti (kljuni izdelki, storitve in poslovni procesi)poslovni procesi)
Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi Vkljuuje aplikativne sisteme, ki podpirajo osnovne poslovne
funkcije (funkcionalna podroja)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 22 -
Upravljanje z IT izzivi in prilonostiUpravljanje z IT izzivi in prilonosti
Poslovni sistemPoslovni sistemStrategije/Procesi/Struktura/Kultura
Poslovni/ITizzivi Hitrostinprilagodljivostrazvojnih,proizvodnihindostavnihciklov
Prenovainmedfunkcijskopovezovanjeposlovnihprocesovzuporabointernetnihtehnologij
Vpeljava eposlovanja in etrgovanja vVpeljavae poslovanjaine trgovanjavstrategijo,procese,strukturoinkulturopodjetja
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 23 -
-
Upravljanje z IT izzivi in prilonostiUpravljanje z IT izzivi in prilonosti
Informacijska tehnologijatehnologija
Poslovni/ITrazvoj Uporabainterneta,intraneta,ekstranetainspleta,kotprimarnoITinfrastrukturo iritevuporabespletnihtehnologijnazaposlene,strankeindobavitelje
Omrenoraunalnitvonaglobalnemnivoju,sodelovanje in sistemi za podporo odloanjusodelovanjeinsistemizapodporoodloanju
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 24 -
Upravljanje z IT izzivi in prilonostiUpravljanje z IT izzivi in prilonosti
PoslovnaPoslovna vrednost
Poslovni/ITcilji Strankamponuditipravostvarobpravem
asuzanajnijoceno Uskladitevproizvajalnegainposlovnegaprocesazdobaviteljiinkupci
Povezovanjezdobaviteljiindistributerjinapodroju prodajepodrojuprodaje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 25 -
-
Poslovno okoljePoslovno okolje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 26 -
Opredelitev sistemaOpredelitev sistema
Sistem je celota ki se sestoji iz ve komponentSistem je celota, ki se sestoji iz ve komponent ali podsistemov in mnoice povezav med njimi.
Sisteme lahko razdelimo v tri temeljne skupine:j p Naravni sistemi: iz naravnih sestavin, delujejo po naravnih
zakonitostih, za naravne smotre; uravnavajo se sami; Tehnini sistemi: iz naravnih snovi snuje lovek, uporabljajoTehnini sistemi: iz naravnih snovi snuje lovek, uporabljajo
naravne zakonitosti, delujejo za cilje organizacije; krmiljenje je avtomatizirano, samodejno;
Organizacijski sistemi: snuje lovek iz naravnih in tehninihOrganizacijski sistemi: snuje lovek iz naravnih in tehninih sistemov; delujejo po naelih in predpisih za smotre in cilje organizacije; krmiljenje je zavestno iz lovekove volje.
S sistemi se ukvarja teorija sistemov S sistemi se ukvarja teorija sistemovOSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 27 -
-
Shema sistemaShema sistema
SISTEM
OKOLJEKomponenta1
K t 2izhodvhod
Komponenta2
Komponenta3
Komponentan
Vsaka komponenta je za sistem pomembnaVsaka komponenta je za sistem pomembna obstoj in funkcija komponente vplivata naobstoj in funkcija komponente vplivata na
LastnostisistemaLastnostisistema
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 28 -
VsakakomponentajezasistempomembnaVsakakomponentajezasistempomembna obstojinfunkcijakomponentevplivatanaobstojinfunkcijakomponentevplivatanaobstojinfunkcijocelotnegasistema.obstojinfunkcijocelotnegasistema.
NobenakomponentaniNobenakomponentaniizolirana.izolirana. Sistemssvojofunkcijovplivanafunkcijokomponente.Sistemssvojofunkcijovplivanafunkcijokomponente.
IS kot podsistem poslovnega sistemaIS kot podsistem poslovnega sistema
Poslovni sistem
Izvajalni sistem
Organizacijski sistem
Informacijski sistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 29 -
-
Sinergija procesov v poslovnem okoljuSinergija procesov v poslovnem okolju
Temeljni procesi
Materija
Ukrepi,usmeritve
Podatkiotemeljnihprocesih
I f ij kiU lj ki
informacije
Informacijski procesi
Upravljavski procesi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 30 -
Konceptualni model ISKonceptualni model IS
PProgramska oprema in postZap
osleni
Sistemske aktivnosti
Nadzor sistema
ostopki
Obdelava(Podatki
Informacije)
Vhod(podatkovni
viri)
Izhod(Informacije)
opre
maPodatk
Shranjevanje podatkov(podatkovnih virov)
Stro
jna
opkovni viri
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 31 -Omreni viri
-
Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Zaposleni
Stro
jna
opre
maPodatkovni viri
Zaposleni Informatiki (sistemski analitiki, razvijalci programske
opreme, sistemski operaterji)Uporabniki (vsi ki uporabljajo IS) Uporabniki (vsi, ki uporabljajo IS)
Strojna oprema Strojna oprema Strojna oprema Pomnilniki
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 32 -
Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Programska oprema in postopki
Stro
jna
opre
maPodatkovni viri
Programska oprema in postopki Sistemska programska oprema (operacijski sistem) Aplikacije (podpora poslovnim funkcijam oziroma procesom)
k d l b k ( k Postopki oziroma navodila uporabnikom IS (postopki za zajem podatkov, postopki za odpravljanje napak, postopki za razdeljevanje plailnih list)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 33 -
-
Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Podatkovni viri
Stro
jna
opre
maPodatkovni viri
Podatkovni viri O izdelkih, o strankah, o zaposlenih, o sredstvih...
Omreja Komunikacijski kanali, dostopne toke, nadzorni sistemi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 34 -
Konceptualni model IS - aktivnostiKonceptualni model IS aktivnosti
VhodSt
rojn
a op
rem
aPodatkovni viri
Vhod Zajem in priprava podatkov Primer: oditavanje rtnih kod, RFID
ObdelavaObd l d tk ( j i j j ti j Obdelava podatkov (raunanje, primerjanje, sortiranje, agregiranje)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 35 -
-
Konceptualni model IS - aktivnostiKonceptualni model IS aktivnosti
Izhod
Stro
jna
opre
maPodatkovni viri
Izhod Posredovanje rezultatov obdelav (informacij) uporabnikom Osnovni cilj informacijskega sistema je pridobivanje
informacij za uporabnikeinformacij za uporabnike
Primeri: Poroila uprave in ostala poslovna dokumentacija v tekstovni in
grafini obliki, Zvoni zapisi.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 36 -
Konceptualni model IS - aktivnostiKonceptualni model IS aktivnosti
Shranjevanje podatkovSt
rojn
a op
rem
aPodatkovni viri
Shranjevanje podatkov Podatki se shranijo v podatkovno bazo za kasnejo uporabo Predstavlja eno izmed kljunih komponent IS
NadzorN d lji ti i t Nadzor zmogljivosti sistema
Odkrivanje ozkih grl
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 37 -
-
Podatek in informacijaPodatek in informacija
Podatek in informacija sta besedi ki oznaujetaPodatek in informacija sta besedi, ki oznaujeta razlina pojma.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 38 -
Podatek in informacijaPodatek in informacija
Podatekjepredstavitevinformacijenaformalizirannain,kijeprimerenzakomunikacijo,interpretacijoali obdelavo (s strani loveka ali stroja) Predstavimoaliobdelavo(sstranilovekaalistroja).Predstavimogalahkospomojosimbolovalianalognihveliin,kijijepripisan,alisejilahkopripienekpomen.
Informacija je znanje ki se nanaa na objekte kot soInformacijajeznanje,kisenanaanaobjekte,kotsodejstva,dogodki,stvari,procesialiideje,vkljunoskoncepti,kiimajovokvirunekegakontekstadoloen
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 39 -
pomen(ISO).
-
Podatek in informacijaPodatek in informacija
Informacijska enabaInformacijska enaba Informacija je novo spoznanje, ki ga lovek doda svojemu
poznavanju sveta Odnos med informacijo podatki asom in
BorjeLangefors
poznavanju sveta. Odnos med informacijo, podatki, asom in interpretatorjevim znanjem predstavlja informacijska enaba:
I informacija ki jo posredujejo podatki
I=i (D,S,t) I informacija, ki jo posredujejo podatki i informacijska funkcija D podatki S prejemnikovo znanjeS prejemnikovo znanje t as, ki je na voljo prejemniku za interpretacijo podatkov
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 40 -
Podatek in informacijaPodatek in informacija
Zakljuki:Zakljuki: Podatki niso informacija Podatki ne vsebujejo informacije
d k d f k k Podatki posredujejo informacijo prejemniku, katerega znanje je konsistentno z izbrano predstavitvijo podatkov in modelom sveta, na katerega se nanaajo. k l d k k l k d h k e je koliina podatkov tako velika, da se jih v asu, ki je na voljo za ukrepanje na njihovi osnovi, ne da interpretirati, se lahko zgodi, da s podatki ni posredovana nobena informacijainformacija.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 41 -
-
Poglavje IIPoslovne aplikacijePoslovne aplikacije
E-poslovanje Ve-funkcijski poslovni sistem Poslovno informacijska arhitektura Funkcionalni informacijski podsistemi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 42 -
CRM ERP
E-poslovanje E businessE poslovanje Ebusiness
Sterminomeposlovanjeoznaujemouporaboinformacijskihtehnologijinomreij(internet,intranet ekstranet ) za podporo elektronskemuintranet,ekstranet)zapodporoelektronskemutrgovanju,podjetnikemukomuniciranjuinsodelovanjuterspletnimposlovnimprocesom.
E-poslovanje se lahko izvaja:p j j med podjetji (B2B), med podjetjem in partnerji, med podjetjem in strankami (B2C) med podjetjem in strankami (B2C).
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 43 -
-
Ve-funkcijski poslovni sistemVe funkcijski poslovni sistemCrossfunctionalenterprisesystems
Presegajo meje tradicionalnih poslovnih funkcij in se odpirajo navzven;p j ;
Stranke, dobavitelji, partnerji in zaposleni postajajo pomemben len poslovnih procesov;
Prenova in izboljanje kljunih poslovnih procesov.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 44 -
Poslovno informacijska arhitekturaPoslovno informacijska arhitektura
E t i R Pl i
ERP Integriran poslovni informacijski sistem zagotoviti uinkovite interne poslovne procese na podroju
Enterprise Resource Planning
proizvodnje, razpeave (distribucije) in financ
CRM U lj j d t k iCustomer Relationship Management
CRM Upravljanje odnosov s strankami pridobiti in zadrati dobikonosne stranke trenje, prodaja, podporaj , p j , p p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 45 -
-
Poslovno informacijska arhitekturaPoslovno informacijska arhitektura
P t R l ti hi M t
PRM Upravljanje odnosov s partnerji pridobiti in zadrati partnerje, ki lahko poveajo prodajo in
PartnerRelationship Management
razpeavo (distribucijo) izdelkov ali storitev podjetja
SCM U lj j k b l iSupply Chain Management
SCM Upravljanje oskrbovalne verige razviti uinkovite procese iskanja virov in nabave izdelkov ter
storitev potrebnih za poslovanje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 46 -
Poslovno informacijska arhitekturaPoslovno informacijska arhitektura
Upravljanje z znanjem
KM Upravljanje z znanjem zaposlenim zagotoviti ustrezna odloitvena orodja in orodja,
Upravljanjezznanjem
ki podpirajo skupinsko delo
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 47 -
-
Poslovno informacijska arhitekturaPoslovno informacijska arhitektura
eni
Man
agem
ent)
znan
jem
M ship
Man
agem
ent )
sov
s pa
rtne
rji
erji
Zapo
sl
KM
(ang
. Kno
wle
dge
MU
prav
ljanj
e z
PRM
g. P
artn
er R
elat
ions
Upr
avlja
nje
odno
s
Part
ne
(ang
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 48 -
Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi
S pojmom sistem za upravljanje s poslovnimiS pojmom sistem za upravljanje s poslovnimi funkcijami oznaimo nabor aplikativnih sistemov, ki v podjetju podpirajo finanno, raunovodsko, prodajno,prodajno, proizvodno in kadrovsko poslovno funkcijo
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 49 -
-
Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi
Obvladovanjeodnosovsstrankami
Prodajnipodsistem
InteraktivnaprodajaAvtomatizacijaprocesaprodaje
AnalizaosebnihdohodkovRepozitoriizkuenjzaposlenih
KadrovskipodsistemNartovanjeproizvodnjeSistemizanadzorproizvodnje
Proizvodnipodsistem
Funkcionalniinformacijskipodsistemi
pNapovedovanjepotrebosebja
p jNadzorprocesov
ObdelavanaroilObvladovanjezalogNezavarovane terjatve
RaunovodskipodsistemUpravljanjezdenarnimisredstviUpravljanjeskrediti
Finannipodsistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 50 -
NezavarovaneterjatveObveznostiizposlovanjaPlailnalistaGlavnaknjiga
p j jUpravljanjezinvesticijamiFinannoplaniranjeFinannonapovedovanje
Prodajni podsistemProdajni podsistem
Prodajni podsistem je odgovoren za nartovanjeProdajni podsistem je odgovoren za nartovanje, nadzor in obdelavo transakcij povezanih s prodajno funkcijo (upravljanje prodaje,
oglaevanje, promocije)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 51 -
-
Prodajni podsistemProdajni podsistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 52 -
Proizvodni podsistemProizvodni podsistem
Proizvodni podsistem skrbi za nartovanjeProizvodni podsistem skrbi za nartovanje, nadzor in izvajanje proizvodnega procesa.
Osnovni koncepti:p CIM (ComputerIntegrated Manufacturing)
Raunalniko podprta proizvodnja CAM (ComputerAided Manufacturing)CAM (Computer Aided Manufacturing)
Raunalniko podprto krmiljenje strojev in naprav CAPP (ComputerAided Process Planning)
Raunalniko podprta izdelava tehnolokih postopkovRaunalniko podprta izdelava tehnolokih postopkov CAD (ComputerAided Design)
Raunalniko podprto konstruiranje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 53 -
-
Proizvodni podsistemProizvodni podsistem
iste
m (E
RP
)i i
nfor
mac
ijski
seg
riran
pos
lovn
iIn
te
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 54 -
Kadrovski podsistemKadrovski podsistem
Kadrovski podsistem podpira procese namenjeneKadrovski podsistem podpira procese namenjene upravljanju s kadri oziroma zaposlenimi: pridobivanje kadrov, izbiranje in zaposlovanje novih kadrov, razporeditev na delovna mesta in ocena uspenosti, usposabljanjep j j nartovanje kariere
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 55 -
-
Kadrovski podsistemKadrovski podsistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 56 -
Raunovodski podsistemRaunovodski podsistem Raunovodski podsistem podpira:Raunovodski podsistem podpira: evidentiranje in izdelavo poroil o poslovnih transakcijah sledenje toku sredstev skozi podjetje
d l f h l ( k ) izdelavo finannih poroil (izkazov stanja)
Raunovodski podsistem zagotavlja informacije Raunovodski podsistem zagotavlja informacije potrebne za nartovanje in vodenje poslovnih dejavnostij
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 57 -
-
Raunovodski podsistemRaunovodski podsistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 58 -
Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi
Obdelava naroilPlae
Glavna knjigaObdelavanaroil Glavnaknjiga
Ob l d jbTerjatve Obvladovanjezalog
Obveznostiizposlovanje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 59 -
-
Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi Obdelava naroilObdelava naroil zajem in obdelava naroil strank priprava podatkov za:
lik ti i i t b l d j l aplikativni sistem za obvladovanja zalog, aplikativni sistem za terjatve
Ob l d j l Obvladovanje zalog obdelava podatkov o stanju zalog priprava podatkov za:p p p
dostavo, ponovna naroila
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 60 -
Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi TerjatveTerjatve evidenca zneskov dolga strank priprava:
f kt faktur, mesenih izkazov, poroil o vodenju kreditov
Obveznosti iz poslovanja evidenca nakupov, dolgov in izvedenih plail dobaviteljem priprava:
poroilo o upravljanju z denarnimi sredstvi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 61 -
-
Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi PlaePlae evidenca dela zaposlenih in podatkov o nadomestilih priprava:
i l il l izplail pla, dokumentov in poroil plailne liste
Gl k ji Glavna knjiga zdruevanje podatkov iz drugih raunovodskih sistemov priprava:p p
periodinih izkazov stanja, poslovnih poroil
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 62 -
Finanni podsistemFinanni podsistem Finanni podsistem podpira:Finanni podsistem podpira: upravljane s financami poslovnega sistema razporejanje in nadzor finannih virov
Upravljanje s finannimi viri obsega:lj j d i i d t i i d t i i i ji upravljanje z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji
nartovanje proraunskih sredstev finanno napovedovanje finanno planiranje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 63 -
-
Finanni podsistemFinanni podsistem
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 64 -
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiCustomer Relationship Management
CRM je poslovni aplikativni sistem, ki je v celoti osredotoen na stranko.
CRM zdruuje avtomatizacijo procesov prodaje, neposredno trenje, upravljanje z rauni,
lj j ili i d kupravljanje z naroili in podporo strankam Primarna cilja CRM: Podjetju oziroma zaposlenim zagotoviti enoten in celovit Podjetju oziroma zaposlenim zagotoviti enoten in celovit
pogled nad vsemi podatki o strankah Strankam omogoiti enoten in celovit pogled na podjetje
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 65 -
-
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTemeljnisklopiCRM
Upravljanje s stiki in rauni Zajem in sledenje vseh stikov stranke s podjetjem
Prodaja Prodajnemu osebju zagotavlja potrebna programska orodja
in podatke za uinkovito prodajo izdelkovin podatke za uinkovito prodajo izdelkov Zagotavlja hiter dostop do podatkov o strankah (pretekli
nakupi, specifine zahteve, potencialna podroja zanimanja )zanimanja)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 66 -
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTemeljnisklopiCRM
Trenje in izpolnitev Omogoa pripravo in izvedbo oglaevalskih akcij ter analizo
odzivov nanje Zagotavlja hiter odziv na zahteve strank
Podpora Podpora Podpornemu osebju zagotavlja programska orodja in
podatke za uinkovito izvajanje podpornih aktivnosti Zadranje in zvestoba
Omogoa identifikacijo in nagrajevanje najzvestejih in naj-dobikonosnejih strankj
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 67 -
-
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTemeljnisklopiCRM
V razmislek: Prodaja izdelka novi stranki stane estkrat ve kot prodaja
istega izdelka obstojei stranki Povprena nezadovoljna stranka bo svojo neprijetno izkunjo
delila s priblino osmimi do desetimi ljudmi Verjetnost prodaje novi stranki je 15%, verjetnost prodaje
obstojei stranki je 50% 70% strank bo znova poslovalo s podjetjem ob hitri p p j j
razreitvi garancijskega zahtevka
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 68 -
Poslovni proces CRMPoslovni proces CRMPridobiti Stopnjevati Obdratiivljenjski cikel stranke
Neposredno trenjeProdaja dodatnih
artiklov in nadgradenj
Proaktivno vzdrevanje
CRMF k i l
Avtomatizacija prodajne
Podpora uporabnikom
Funkcionalne reitve
Skupni podatki o Skupnestrankah storitve
CRMIntegrirane
reitve
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 69 -
Partner Podjetje Stranka
-
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiPrednosti
Omogoa identifikacijo najboljih strank; Omogoa prilagajanje in personifikacijoOmogoa prilagajanje in personifikacijo
produktov in storitev skladno z zahtevami, eljami in navadami strank;
Stranki omogoa enako izkunjo neodvisno od mesta oziroma naina dostopa (neposredno v prodajalni prek spleta telefona )prodajalni, prek spleta, telefona)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 70 -
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiPasti
CRM ne zagotavlja uspeha Preko 50% CRM projektov ne izpolni zaetnih priakovanj 20% implementacij CRM je kodovalo odnosu z obstojeimi
dolgoletnimi strankami
Glavna razloga za neuspeh sta: Glavna razloga za neuspeh sta: Pomanjkanje razumevanja Nezadostna priprava
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 71 -
-
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTrendi
Operativen CRM Stranki olaja komunikacijo s podjetjem (telefon, faks, e-
pota, klepet, mobilne naprave)
Analitini CRM Omogoa natanno analizo in napovedovanje navad Omogoa natanno analizo in napovedovanje navad,
vrednot in dobikonosnosti strank
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 72 -
CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTrendi
Sodelovalni CRM Poenostavlja naine interakcije in sodelovanja s strankami,
dobavitelji in partnerji
CRM Portal Vsem uporabnikom omogoa dostop do potrebnih orodij in Vsem uporabnikom omogoa dostop do potrebnih orodij in
informacij glede na njihove vloge in zahteve.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 73 -
-
ERP Integriran ISERP Integriran ISEnterprise Resource Planning
Integrirana ve funkcijska programska oprema, ki s prenovo proizvodnih, razpeevalskih p p , p(distribucijskih), finannih, kadrovskih in drugih osnovnih poslovnih procesov omogoa vejo uinkovitost prilagodljivost in donosnost podjetjauinkovitost, prilagodljivost in donosnost podjetja
ERP je tehnoloka hrbtenica e poslovanja ERP je tehnoloka hrbtenica e-poslovanja
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 74 -
ERP Integriran ISERP Integriran ISTemeljnisklopiERP
Nartovanje proizvodnje
IntegriranaLogistika
Stranka /
Prodaja, Distribucija,
Upravljanje z naroil
RaunovodstvoIn
Finance
Zaposlen
Kadri
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 75 -
-
ERP Integriran ISERP Integriran ISNekaterikljuniprocesiERP
Proces i rit eProizvodni material Dobavljena naroilaProizvodni proces Proces izvritve naroil
Napoved potreb Proces nartovanja Napoved tevilastrank
Vraila in popravila
Nabavni zahtevki Proces nabave Proces zajemanja naroil
Naroila strank
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 76 -
Naroila strank
ERP Integriran ISERP Integriran ISPrimerERP Colgate Palmolive
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 77 -
-
ERP Integriran ISERP Integriran ISPrednostivpeljaveERP
Kakovost in uinkovitost ERP je ogrodje, ki slui kot osnova za integracijo in
izboljanje internih poslovnih procesov Izboljanje kvalitete in uinkovitosti proizvodnje, razpeave
(distribucije) in strebe strank
Zmanjanje strokov Opazno zmanjanje strokov na podroju obdelave
transakcij in IT podpore (programska strojna intransakcij in IT podpore (programska, strojna in informacijska podpora)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 78 -
ERP Integriran ISERP Integriran ISPrednostivpeljaveERP
Podpora odloanju ERP zagotavlja hiter in agregiran dostop do kljunih
informacij o stanju in uspehu podjetja in tako omogoi vodstvu sprejemanje boljih predvsem pa pravoasnih odloitev
Poslovna agilnost Vpeljava ERP sistema podre lonice med poslovnimi procesi,
informacijskimi sistemi in viri informacij tako na oddelneminformacijskimi sistemi in viri informacij tako na oddelnem, kot tudi na funkcijskem nivoju
Z ERP se vzpostavi prilagodljiva organizacijska struktura, ki se je sposobna uinkovito spoprijeti z novimi poslovnimise je sposobna uinkovito spoprijeti z novimi poslovnimi izzivi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 79 -
-
ERP Integriran ISERP Integriran ISStrokivpeljaveERP
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 80 -
ERP Integriran ISERP Integriran ISTrendi
Podcenjevanje kompleksnosti nartovanja in razvoja ERP sistema s strani vodstva in IT jstrokovnjakov;
Zapostavljanje kljunih uporabnikov v procesu j i jnartovanja in razvoja;
Neustrezen obseg usposabljanja;
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 81 -
-
ERP Integriran ISERP Integriran ISTrendi
Prehiter prehod na nov sistem; Napake pri pretvarjanju oziroma pri uvozuNapake pri pretvarjanju oziroma pri uvozu
podatkov in pri testiranju; Zanaanje na trditve in obljube ponudnikov
reitev ERP in njihovih zastopnikov brez ustreznega predhodnega (neodvisnega) testiranja;testiranja;
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 82 -
ERP Integriran ISERP Integriran ISTrendi
Celovito elektronsko poslovanje
Medorganizacijski(B2B) ERP(B2B) ERP
Spletni ERP
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 83 -Prilagodljiv ERP
-
Poglavje III
Osnove informacijskih sistemovOsnove informacijskih sistemov
Osnovni pojmi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 84 -
ivljenjski modeli razvoja IS Metodologije razvoja IS
Kaj nas zanima pri razvoju IS?...Kaj nas zanima pri razvoju IS?...
V okviru razvoja IS nas zanima kako razvitiV okviru razvoja IS nas zanima, kako razviti raunalnike reitve, ki bodo im bolje podprle delovanje IS.
V okviru razvoja IS se ukvarjamo z: Razvojem raunalnike reitve Nabavo ustrezne strojne opreme Namestitvijo sistemske programske opremej p g p Uvedbo reitve Vzdrevanjem reitve
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 85 -
-
Kaj nas zanima pri razvoju IS?Kaj nas zanima pri razvoju IS?
Razvoj IS ni zgolj programiranje!Razvoj IS ni zgolj programiranje! Ni zgolj inenirsko delo
Pri razvoju IS imajo velik pomen tudi socioloki dejavniki: Kako dojemamo problematiko? Kako razumemo potrebe uporabnikov? Kako uvedemo reitve v prakso?Kako uvedemo reitve v prakso?
InformationSystemisabout animplementationofIT intoa
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 86 -
humanenterprise!
Razvoj IS in vrste ISRazvoj IS in vrste IS
Pristop k razvoju IS je odvisen tudi od vrste ISPristop k razvoju IS je odvisen tudi od vrste IS. Nekatere vrste IS zahtevajo specifine pristope: Ekspertni sistemi Odloitveni sistemi Sistemi za podporo delovnim procesom
Najve napora gre e vedno za razvoj IS za podpororazvoj IS za podporo operativnem delovanjuPS.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 87 -
-
Sinonimi za raunalnike programeSinonimi za raunalnike programe V okviru razvoja IS med drugim nastanejoTerminologija
V okviru razvoja IS med drugim nastanejo raunalniki programi.
Izraz Raunalniki program ima tevilne sinonime: Program Aplikacija Aplikativni sistemp Informacijska reitev Raunalnika reitev
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 88 -
ivljenjski modeli razvoja IS
P1.2 ivljenjski modeli razvoja IS
ivljenjski modeli razvoja IS
Razvoj IS zajema tevilna opravila navadnoRazvoj IS zajema tevilna opravila, navadno razdeljena v faze: Analiza Nartovanje Implementacija Testiranje
Kot veina razvojnih procesov sledi tudi razvoj IS doloenemu ivljenjskemu cikluoziroma razvojnemu modelu, ki doloa zaporedje faz razvojaj
Uvedba Vzdrevanje
i ljenj ki model oj IS (SDLC*) po e
zaporedje faz razvoja.
ivljenjski model razvoja IS (SDLC*) pove, v kaknem sosledju in na kaken nain si v okviru razvoja IS sledijo posamezne faze.a oja S s ed jo posa e e a e
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 89 -
* SDLC - System Development Life Cycle
-
ivljenjski modeli razvoja ISivljenjski modeli razvoja IS
Poznamo razline ivljenjske modele:Poznamo razline ivljenjske modele: Zaporedni ali slapovni model Interativni model
d l Prototipni model Inkrementalni model
V praksi se veinoma uporablja kombinacija razlinih modelov.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 90 -
Zaporedni ali slapovni modelZaporedni ali slapovni model
Zaporedni ali slapovni model temelji naZaporedni ali slapovni model temelji na zaporednem izvajanju faz.
Ko se ena faza v celoti kona, se zane ,naslednja.
Analizatestiranje
NartovanjeSpec. zahtev
testiranje
Izvedba
Uvedba
Nart
Koda
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 91 -
as
-
Zaporedni ali slapovni modelZaporedni ali slapovni model
Znailnosti:Znailnosti: Najstareji razvojni model, znailen za prve oblike
strukturnega pristopa.Faze si sledijo zaporedno Faze si sledijo zaporedno.
Vraanje nazaj ni mogoe. Primeren za relativno kompleksne projekte, e zahteve
d b d k b d bdobro razumemo in se med projektom ne bodo bistveno spreminjale.
Omogoa dobro in natanno projektno vodenje.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 92 -
Zaporedni ali slapovni modelZaporedni ali slapovni model
Prednosti:Prednosti: Pomaga zmanjevati koliino reijskega dela, ki ni v
neposredni povezavi z izdelavo programske opreme (npr. vodenje projekta) saj je mogoe nartovanje v celoti izvestivodenje projekta), saj je mogoe nartovanje v celoti izvesti vnaprej.
Slabosti: Ni fleksibilen. Vsaka naknadna sprememba zahteva veliko
dodatnega napora. Nenaraven: v praksi teko priakovati, da se lahko nek
postopek v celoti zakljuiti, preden se zane z naslednjim. Ne omogoa paralelnega izvajanja delov postopkov.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 93 -
-
Zaporedni ali slapovni modelZaporedni ali slapovni model
Zaradi kritik pojav modificiranih razliicZaradi kritik pojav modificiranih razliic slapovnega razvoja.
Odprava nekaterih pomanjkljivost: p p j j uvedba bolj enostavnega prehajanja med postopki, paralelno izvajanje delov razlinih postopkov, ...
Slapovni model kljub vsemu nudi zelo vrstoSlapovni model kljub vsemu nudi zelo vrsto oporo sistematinemu razvoju.
Mono uporabiti v kombinaciji z drugimi modeli.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 94 -
Iterativni modelIterativni model
Razvit kot odziv na pomanjkljivosti slapovnegaRazvit kot odziv na pomanjkljivosti slapovnega pristopa.
Faze razvoja izvajamo v ve iteracijah. j j j
Iteracijajespecifinozaporedjeaktivnosti,izvedenihna osnovi narta in z doloenim kriterijemnaosnovinartainzdoloenimkriterijemvrednotenja,kisekonazizdajoizdelka.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 95 -
-
Iterativni modelIterativni model
V vsaki iteraciji razvijemo doloen delV vsaki iteraciji razvijemo doloen del funkcionalnosti celotnega sistema.
Iteracija gre navadno ez vse faze razvoja: j g janalizo, nart, izvedbo
V zaetnih iteracijah razvijemo najbolj tvegane d l idele sistema.
G l ij ki j Gre za evolucijski razvoj.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 96 -
Iterativni modelIterativni model
t ti j
Analiza
testiranje
Nartovanje Izvedba UvedbaIteracija #1
testiranje
izdelki Uenje in izkunje
Analiza Nartovanje Izvedba UvedbaIteracija #2
testiranje
izdelki Uenje in izkunje
Analiza
Iteracij
as
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 97 -
Tipino trajanje ene iteracije: 7 do 14 dni
-
Iterativni modelIterativni model
Lastnosti iteracij:Lastnosti iteracij: Trajanje: od 7 do 14 dni (tipino) Vsaka iteracija gre ez vse faze (ne z enako intenzivnostjo)
l d l hk l k k Naslednja iteracija se lahko zane ele takrat, ko je prejnja konana.
Vsebina naslednje iteracija je doloena na osnovi rezultatov prejnje.
Med izvajanjem iteracije ne sprejemamo sprememb.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 98 -
Planiranje na makro in mikro ravniPlaniranje na makro in mikro ravni
1. Release Planning 2. Iteration Planning 3. Task Planning
?R1 R2 R3S Ecca 2-4 months
R1 R2I1 I2 I3 I4I1 I2?Project
startProject
end
cca 2 4 monthscca 2 weeks
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 99 -SALSD Requirements Miniature milestones
task list
-
Iterativni modelIterativni model
Prednosti:Prednosti: Prednosti iterativnega razvoja (proti zaporednemu): Najbolj tvegani deli so razreeni e preden postane
investicija velikainvesticija velika Zaetne iteracije omogoijo zgodnje povratne informacije s
strani uporabnikovk Preizkuanje in povezovanje v sistem sta nepretrgana
Ciljni mejniki omogoajo kratkorono osredotoenje Napredek merimo z ocenjevanjem izvedenega dela Mona je predaja izvedenega dela projekta e preden je
dokonan celoten projekt
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 100 -
Iterativni modelIterativni model
Slabosti:Slabosti: ne omogoa dobrega nartovanja poteka projekta. ni mogoe tono predvideti, koliko iteracij bo potrebnih za
razvoj dokonnega (dovolj dobrega) izdelkarazvoj dokonnega (dovolj dobrega) izdelka. vodenje projekta je zahtevno.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 101 -
-
Prototipni modelPrototipni model
Gre za razliico iterativnega modelaGre za razliico iterativnega modela. Temelji na izdelavi prototipov in njihovi postopni
izboljavi, dokler ne doseemo zadovoljive j , jkakovosti.
Prototipoznaujepredhodnoizdelaneinnavadnoenepopolnerazliicesistemaalidelasistema.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 102 -
Prototipni modelPrototipni model
Analiza ZaetneAnalizaproblema
Razvoj
zahteve
Delovniprototip
jprototipa
Uporaba in
prototip
Problemi,Napaka,
testiranje prototipa
R i ij i
apa a,pomanjkljivosti
Nov Revizija inIzboljavaprototipa
Novprototip Nove zahteve
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 103 -
Iteracije(evoluativni razvoj)
-
Inkrementalni modelInkrementalni model
Temelji na postopni gradnji celotne IR in sprotniTemelji na postopni gradnji celotne IR in sprotni predaji posameznih inkrementov uporabniku.
Inkrementpredstavljazaokroenofunkcionalnost( )
Ne razvijamo celotne IR hkrati. Omejimo se na sistema(sklop,podsistem,modul).
posamezen sklop, ki ga razvijemo v celoti in predamo uporabniku.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 104 -
Inkrementalni modelInkrementalni model
Ne razvijamo celotne IR hkrati Omejimo se naNe razvijamo celotne IR hkrati. Omejimo se na posamezen inkrement, ki ga razvijemo v celoti, predamo uporabniku ter nadaljujemo z naslednjim sklopom.
Ob predaji novi sklop poveemo z ostalimi sklopi. I k j ij i di d Inkremente je mo razvijati tudi vzporedno.
R lt t j i k t l d l j Rezultat razvoja po inkrementalnem modelu je IR, sestavljena iz integriranih sklopov.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 105 -
-
Inkrementalni modelInkrementalni model
Klasien razvojUvedba intestiranjecelotnega
i tRazvoj celotne IR
Ink ementalni a oj
sistema
Razvoj in predajaprvega sklopa IR
Razvoj in predajadrugega sklopa IR
Razvoj in predajatretjega sklopa IR
Inkrementalni razvoj
Inkrement #1 Inkrement #2 Inkrement #3
as
Uvedba intestiranje
sklopa
Uvedba intestiranje
sklopa
Uvedba intestiranje
sklopa
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 106 -
sklopa sklopa sklopa
Inkrementalni modelInkrementalni model
Priporoeno doloiti ustrezen razpored razvojaPriporoeno doloiti ustrezen razpored razvoja sklopov.
Zaporedje lahko doloimo na razline naine:p j na podlagi pomembnosti sklopov, na podlagi upotevanja tveganja,
Pri razporejanju sklopov na osnovi pomembnosti Pri razporejanju sklopov na osnovi pomembnosti najprej razporedimo sklope z najpomembnejo funkcionalnostjo. Na tak nain funkcionalnost jpostopno nadgrajujemo do konnega sistema.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 107 -
-
Inkrementalni modelInkrementalni model
Pri razporejanju sklopov glede na pomembnostPri razporejanju sklopov glede na pomembnost lahko uporabimo analizo MOSCOW, kjer funkcionalnosti IR razdelimo na:
funkcije, ki jih je nujno potrebno implementirati, funkcije, ki bi jih bilo dobro implementirati,funkcije, ki bi jih bilo dobro implementirati, funkcije, ki bi jih lahko implementirali niso obvezne in funkcije, ki jih ne bomo implementirali.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 108 -
Inkrementalni modelInkrementalni model
Na podlagi analize MOSCOW lahko funkcijeNa podlagi analize MOSCOW lahko funkcije sistema ustrezno asovno razporedimo. Pri razporejanju sklopov upotevajo tveganost (v smislu
t j d it kl b t l ik ) j jtveganja, da razvit sklop ne bo ustrezal naroniku) najprej razvijemo najbolj tvegane in zahtevne sklope, kar omogoa hitreje znianje stopnje tveganja pri celotnem projektu
t t j kt t t j kttveganost projekta
a
tveganost projekta
Skl
op 1
op 2
3
Tveg
anje
klop
4
vega
nost
skl
opa
Sklo
p 1
op 2
3
Tveg
anje
klop
4
st s
klop
a
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 109 -
Skl
o
Skl
op
as
Sk tv
Sklo
Skl
op
as
Sk
tveg
anos
-
Inkrementalni modelInkrementalni model
Prednosti:Prednosti: Uporabnik prej dobi del zahtevane IR, saj se IR razvija po
delih. Reitev ki jo uporablja se postopoma nadgrajuje sam pa Reitev, ki jo uporablja, se postopoma nadgrajuje, sam pa lahko sodeluje pri testiranju razvitih sklopov.
Naronik lae sledi napredovanju projekta. Slabosti: Ni mogoe uporabiti pri vseh projektih. Nekaterih reitev ni
mo predati v uporabo po delih. p p p IR moramo razdeliti na sklope in predvideti odvisnosti med
njimi. Pri neustreznem nartovanju se lahko zgodi, da sklope neustrezno razporedimo.p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 110 -
Inkrementalni modelInkrementalni model
Poseben primer inkrementalnega modela jePoseben primer inkrementalnega modela je razdelitev vsebine na samostojne projekte.
Inkrementalni model mono uinkovito uporabiti v kombinaciji z iterativnim modelom: razdelitev na inkremente, vsak inkrement se izvaja iterativno.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 111 -
-
Kaj je metodologija razvoja IS?
P1.3 Metodologije razvoja IS
Kaj je metodologija razvoja IS?
Nekaj definicij:Tehnika
Nekaj definicij: Metodologija je priporoena zbirka filozofij, faz, postopkov,
pravil, tehnik, orodij, dokumentacije, upravljanja in izobraevanja za razvijalce IS (Maddison)izobraevanja za razvijalce IS (Maddison).
Metodologija razvoja IS je priporoen nain razvoja IS, ki temelji na filozofiji in mnoici principov (Avison, 2003).
Metodologija je mnoica dogovorov (konvencij) s katerimi Metodologija je mnoica dogovorov (konvencij), s katerimi se (projektna) skupina/organizacija strinja (Cockburn, 2002).
Metodologija je vse kar redno delamo, da bi dosegli konni rezultat delujoa PO pri konnem uporabniku (Cockburnrezultat delujoa PO pri konnem uporabniku (Cockburn, 2002).
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 112 -
Kaj je metodologija razvoja IS?Kaj je metodologija razvoja IS?
Iz terminolokega slovarja:Iz terminolokega slovarja:
METODOLOGIJA: skupek metod, postopkov in standardov, ki sestavljajo zakljueno celoto pri izvajanju inenirskihsestavljajo zakljueno celoto pri izvajanju inenirskih pristopov k razvoju produkta.
METODA: seznam postopkov in pravil za izvedbo doloene nalogenaloge.
METODOLOGIJA RAZVOJA IS: postopen nain razvoja informacijskega sistema, ki vkljuuje uporabo razlinih tehnik in orodij celovit v smislu korakov ivljenjskega ciklatehnik in orodij, celovit v smislu korakov ivljenjskega cikla razvoja
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 113 -
-
2. Osnovna zgradba metodologijIzobraevanje Domenat d l ij Ozadjet d l ijCelostnatehnika2. Osnovna zgradba metodologij
OrodjeStandard
Filozofija
Podatkovnatehnika
Celostnatehnika
Paradigmametodologije
Ciljmetodologije
Domenametodologije
Sociolokakomponenta
Izobraevanje
Metdologijakot izdelek
Bazauporabnikov
Namenmetodologije
Ozadjemetodologije
Procesivljenjskicikel
Osrednji
Slapovni
Iterativni
Metdologijakot izdelek
Baza
Ciljmetodologije
metodologije
Namenmetodologije
metodologije
Podatkovnatehnika
tehnika
Proces
Postopek
Aktivnost PodizdelekVlogavhod
izhod
Metodologija
ivljenjskicikel
Faza
Tehnika
tehnika
Procesnatehnika
OO tehnika
Tehnika proj.vodenja
Organizacijskatehnika
Tehnika dela zljudmi
Osrednjipostopek
Podpornipostopek
Iteracija
Slapovni
Iterativni
Inkrementalni
Inkrement
Uporabnost inizkunje
Zahtevnostmetodologje
PostopekFaza
Osrednjipostopek
Podpornipostopek
InkrementalniBazauporabnikov
Zahtevnostmetodologje
FilozofijaParadigmametodologijeSocioloka
komponenta
Tehnika
Procesnatehnika
OO tehnikaizhod
Izkunje inznanje
Izdelek
Razliica
Predloga
Primer
Del izdelka
[inkrementalno-iterativni razvoj]
Aktivnost PodizdelekVlogavhod
izhod
Iteracija Inkrement Uporabnost inizkunje
Tehnika proj.vodenja
Izkunje inznanje
Izdelek
Primer
Organizacijskatehnika
Tehnika dela zljudmiIzdelek
PredlogaDel izdelka
[inkrementalno-it ti i j]
ljudmi
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 114 -
Razliica
iterativni razvoj]
Zgodovina metodologijZgodovina metodologij
Obdobje pred pojavom metodologij (do zgodnjihObdobje pred pojavom metodologij (do zgodnjih 1970) Ni formalnih metodologij, poudarek na reevanju
t h i ih bl klj l jRazvoj ad hoc
tehninih problemov, kljuna vloga je programer
Zgodnje obdobje metodologij (do zgodnjih 1980) Zgodnje obdobje metodologij (do zgodnjih 1980) SDLC, tehnike podatkovnega in procesnega modeliranja,
veji poudarek na zajemu zahtev, analizi in nartovanjuh dd Royce, Boehm, Codd
Analiza
Nartovanje
Kodiranje
Zajemzahtev
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 115 -
Testiranje
-
Zgodovina metodologij ZaetekSkupni stroki
Analizatveganj
Analizatveganj
Analizatveganj
Analizatveganj
Identifikacija inodpravljanje
tveganj
Prototip 1Prototip 2
Prototip 3
Operativniprototip
Ocenialternative
Doloitev ciljev,alternativ in
omejitev
Prini zizvedbo
naslednjeiteracijeZgodovina metodologij
Obdobje metodologij (do sredine/konca 1990)
Podrobnonartovanje
SimulacijeModeli
Kodi
ranj
e
Test
iranj
epr
og, e
not
Inte
grac
ija in
test
iranj
e
Potrd
itven
ite
st
Pre
daja
Konceptdelovanja
Nart zahtev,nart ivljen.
cikla
Nartrazvoja
Nartintegracije in
testiranja
Nartovanjenaslednjeiteracije
Razvoj izdelkovza iteracijo inpreverjanje
njihove pravilnosti
Obdobje metodologij (do sredine/konca 1990) iterativni in inkrementalni razvoj, RAD, objektna
usmerjenost, veanje tee metodologij, strateko nartovanjenartovanje
Booch, Rumbaugh, Jacobson, Martin, Yourdon, Gamma Obdobje ponovne ocenitve metodologij (danes) kritika tekih metodologij, lahke metodologije, spletne
aplikacije, nove tehnologije, hitro spreminjanje zahtev, trend agilnosti
Beck, Ambler, Cockburn, Highsmith
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 116 -
Metodologija kot socioloka komponentaMetodologija kot socioloka komponenta
Metodologija razvoja IS ima pomembnoMetodologija razvoja IS ima pomembno socioloko komponento: Poleg tehnik in orodij zajema skupek dogovorov, ki v
i iji i k i i lj j i j i f ij kihorganizaciji oziroma skupini veljajo pri razvoju informacijskih reitev;
Je preeta s filozofijo in miselnostjo organizacije in njenih l ihzaposlenih;
Je dinamina in odvisna od posameznikov, ki sestavljajo organizacijo.
Zajema vse kar ponemo, da izdelamo izdelek oziroma opravimo storitev, ki je cilj naega dela.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 117 -
-
Formalizacija metodologijFormalizacija metodologij
Metodologije razvoja IS v mnogih podjetjih nisoMetodologije razvoja IS v mnogih podjetjih niso formalizirane! Postopki, tehnike, orodja itd. niso dokumentirani; Razvoj poteka stihijsko (na vsakem projektu je drugae; ni
definirano, kako nek postopek izvedemo; kakna orodja se uporabljajo je prepueno posameznikom,...
Posledice Slaba kakovost izdelka Razvoj je nesledljiv in netransparenten Razvoj je nesledljiv in netransparenten Tveganje, da izdelek ne bo pravi, Teje vzdrevanje,...
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 118 -
Dojemanje metodologijDojemanje metodologij
Formalizirana metodologija
Postopki, tehnike, smernice,...
Je osnova zaformalizacijo
Je osnova zarazumevanjemetodologije
Neformalna metodologija
Dojemanje metodologije,
znanje izkunje
formalizacijometodologije
znanje, izkunje, principi,
ideali
Je osnova za
UporabaMetodologije
Je osnova zauporabometodologije
spremembodojemanja
metodologije
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 119 -
Izkunje, nove ideje,
znanje
-
Ponudba komercialnih metodologijPonudba komercialnih metodologij
Obstaja tudi precej ponudnikov komercialnihObstaja tudi precej ponudnikov komercialnih metodologij.
Nekaj primerov:j p IE (Information Engineering) (Oracle CDM) SSADM Rational Unified Process Rational Unified Process STRADIS Agilne metodologije (XP, SCRUM, FDD,)
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 120 -
Vrste metodologijVrste metodologij
Obstaja ve nainov za delitev metodologijObstaja ve nainov za delitev metodologij. Delitev metodologij nam pomaga pri izbiri
ustrezne metodologije.g j
Nekatere mone delitve: glede na tip metodologije, glede na teo metodologije, glede na uteitev metodologijeglede na uteitev metodologije.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 121 -
-
Delitev glede na tip metodologijeDelitev glede na tip metodologije
Tehninemetodologije
Socio-tehninemetodologije
Filozofija
Cilj: organizacijska reitev(lahko tudi programska)
Cilj: izgradnjaprogramske reitve
Proc
esne
inst
rukt
urne
tehn
ike
Procesno usmerjenemetodologije
PP
odat
kovn
ete
hnik
e
Podatkovno-procesnemetodologije
ike
Organizacijskousmerjene
metodologije
Obj
ektn
ete
hnik
e
Objektno usmerjenemetodologijeT
ehn
Metodologije
Pos
ebne
tehn
ike
dela
z lju
dmi
Zaporedni Iterativni in Prototipiranje
Metodologije za hiter razvoj(RAD)
Metodologijeusmerjene v loveka
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 122 -
(slapovni) razvoj inkrementalni razvoj Prototipiranje
ivljenjski cikel
Delitev glede na teo metodologijeDelitev glede na teo metodologije
Tea je doloena z obsegom in gostotoTea je doloena z obsegom in gostoto Obseg metodologije je doloen s tevilom razlinih
elementov, ki jih metodologija opisuje. Gostoto lahko definiramo kot zahtevan nivo podrobnosti Gostoto lahko definiramo kot zahtevan nivo podrobnosti oziroma formalnosti.
VisokaL hk
dljiv
ost
nost
, raz
umev
anje
Lahkametodologija
Pril
agod
zku
nje,
dis
cipl
inira
n
Tekametodologija
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 123 -Optimiziranost
Nizka
Nizka Visoka
Proces, formalnost, dokumentacija
Iz
-
Delitev glede na uteitev metodologijeDelitev glede na uteitev metodologije
Tipi metodologij glede na uteitevTipi metodologij glede na uteitev Spredaj uteene: dajejo poudarek analizi in nartovanju Zadaj uteene: dajejo poudarek kodiranju in testiranju
k b b h Uravnoteene: kombinacija obeh pristopovKlasien model Model RAD
rem
embe
pake
)
rem
embe
pake
)
cena
sp
(na p
cena
sp
(na p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 124 -
as as
Pojem agilnostiPojem agilnosti
Zaetki: leto 2001 sreanje strokovnjakov sZaetki: leto 2001, sreanje strokovnjakov s podroja lahkih metodologij.
Skupna izjava p jManifesto for Agile SW Development.
Na osnovi izjave je bilo izpeljanih ve konkretnih priporoil za razvoj PO: Naela in priporoila za agilno modeliranje (Ambler) Naela in priporoila za agilno modeliranje (Ambler). Principi agilnih metodologij (Cockburn, Highsmith).
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 125 -
-
Osnovna naela agilnostiOsnovna naela agilnosti
Posamezniki in njihova komunikacija so pomembneji kotPosameznikiinnjihovakomunikacijasopomembnejikotsamprocesinorodja.
l j k j b j k lDelujoaprogramskaopremajepomembnejakotpopolnadokumentacija.
Vkljuevanje(sodelovanje)uporabnikajepomembnejekotpogajanjenaosnovipogodb.
Upotevanjespremembjepomembnejeodsledenjaplanu.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 126 -
Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologij
Neposredna komunikacija najbolji nain zaNeposredna komunikacija najbolji nain za izmenjavo informacij.
d l kvisoka dva lovekaob tabli
pogovoriz oi v oi
kaci
je
visoka
videokonferenca
dvosmern
a komunika
cijatelefon
e-potavideo
vito
st k
omun
ik
nosmerna
komunika
cijaaudio
papir
Uin
kov
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 127 -
enos
Posrednost komunikacije
nizka
posredna neposredna
-
Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologijMajhna razvojna skupinaMajhna razvojna skupina
likos
t pro
blem
a Maksimalna velikostproblema
likos
t pro
blem
a Maksimalna velikostproblema
Nepotrebna dodatna tea
Tea (=obseg gostota) metodologije
Vel Optimalna tea
metodologije
Tea (=obseg gostota) metodologije
Vel Optimalna tea
metodologije
Velika razvojna skupinaVelika razvojna skupina
metodologije je draga.
blem
a
e a a oj a s up aMaksimalna velikost
problema
blem
a
e a a oj a s up aMaksimalna velikost
problema
Veje razvojne skupine
Vel
ikos
t pro
bOptimalna teametodologije
Vel
ikos
t pro
bOptimalna teametodologije
skupine potrebujejo teje
metodologije.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 128 -
Tea (=obseg gostota) metodologijeTea (=obseg gostota) metodologije
Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologij
Vija stopnja formalnosti metodologije jeVija stopnja formalnosti metodologije je primerna za projekte z vijo stopnjo kritinosti.
Bolja komunikacija in ve povratnih informacij j j p jzmanjuje potrebo po vmesnih izdelkih.
im veji so discipliniranost, izkunje in znanje j k i j j brazvojne skupine, tem manja je potreba po
podrobno definiranem procesu, formalnosti in dokumentacijidokumentaciji.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 129 -
-
Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologij
Visoka
zum
evan
je
Lahkam etodologija
Izbiram etodologije
Visoka
zum
evan
je
Lahkam etodologija
Izbiram etodologije
rilag
odlji
vost
cipl
inira
nost
, raz
rilag
odlji
vost
cipl
inira
nost
, raz
- 130 -
P
Izku
nje
, dis
c
Tekam etodologija
P
Izku
nje
, dis
c
Tekam etodologija
Optim iziranost
Nizka
N izka Visoka
Proces, form alnost, dokumentacija
Optim iziranost
Nizka
N izka Visoka
Proces, form alnost, dokumentacija
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 130 -
Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologij
Odkloni od nartovane reitve nas vodijo k praviOdkloni od nartovane reitve nas vodijo k pravi reitvi.
Zaetek Reitev nartovana na zaetkuZaetek Reitev nartovana na zaetku
Prava reitev
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 131 -
-
Izbira metodologijeIzbira metodologije
Pri izbiri si pomagamo z:Pri izbiri si pomagamo z: Modeli za klasifikacijo metodologij Modeli za klasifikacijo projektov
b d l l d d k l k Izbira metodologije glede na podprte postopke in ivljenjski cikel
Izbira metodologije na podlagi agilnih principov
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 132 -
Modeli za klasifikacijo metodologijModeli za klasifikacijo metodologij
Lahke metodologije uporabimo v primeru ko:Izbiragledenateometodologije
Lahke metodologije uporabimo v primeru, ko: je glavni (in dokonno opredeljen) cilj razvoj programske
reitve,imamo odgovorne disciplinirane izkuene in motivirane imamo odgovorne, disciplinirane, izkuene in motivirane razvijalce, ki so seznanjeni s posebnimi tehnikami dela,
stranko, ki razume bistvo lahkih metodologij in je pripravljena sodelovatipripravljena sodelovati,
imamo nepredvidljive in spreminjajoe se zahteve za programsko reitev,j ilj j l i jh i ij j je cilj razvoja relativno majhen sistem z nijo stopnjo kritinosti, ki ga je mogoe razviti z majhno razvojno ekipo,
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 133 -
-
Modeli za klasifikacijo metodologijModeli za klasifikacijo metodologij
Teke metodologije uporabimo kadar:Teke metodologije uporabimo kadar: cilj ni le razvoj programskega sistema ampak tudi prenova
organizacijskega sistema,imamo manj izkuene razvijalce pri katerih tono imamo manj izkuene razvijalce, pri katerih tono opredeljena formalna pravila nadomeajo izkunje in znanje,
naronik zahteva visoko stopnjo formalizma (izdelovanje naronik zahteva visoko stopnjo formalizma (izdelovanje dokumentacije),
imamo relativno dobro definirane in stabilne zahteve,j ilj j b ji i ij j k i i i ki je cilj razvoja obseneji sistem z vijo stopnjo kritinosti, ki zahteva izdelavo ustreznih nartov in dokumentacije.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 134 -
Izbira metodologijeIzbira metodologije
Primer modela za klasifikacijo projektovIzbiragledenalastnostiprojekta
Primer modela za klasifikacijo projektov
L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000
sledljivostponovljivost
E6
D6 D20
E20 E40
D40 D100
E100 E1000E500E200
D200 D500 D1000
L6
E6 E20
L20 L40
E40 E100
L100 L200 L500 L1000
E1000E500E200
L6
E6 E20
L20 L40
E40 E100
L100 L200 L500 L1000
E1000E500E200
L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000
sist
ema
ubo
) ivljenje
produktivnost
D6
C6 C20
D20 D40
C40 C100
D100 D200
C200 C500
D500 D1000
C1000
D6
C6 C20
D20 D40
C40 C100
D100 D200
C200 C500
D500 D1000
C1000
D6 D20 D40 D100 D200 D500 D1000
E6
D6 D20
E20 E40
D40 D100
E100 E1000E500E200
D200 D500 D1000
nost
(odp
oved
ko
pov
zro
i izg
nadomestljivdenar
nenadomestljivdenar
C6 C20 C40 C100 C200 C500 C1000C6 C20 C40 C100 C200 C500 C1000
1-6 7-20 21-40 41-100 101-200 201-500 501-1000
udobje
Krit
ila
hk
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 135 -
tevilo ljudi, ki sodelujejo na projektu 20%
-
Izbira metodologijeIzbira metodologije
Obseg nekaterih komercialnih metodologijObsegmetodologije
Obseg nekaterih komercialnih metodologij
IE SS
AD
M
RU
P
DS
DM
XP
Metodologija
Faza
MN
ova
EM
RIS
YS
M
STR
AD
IS
ETH
ICS
SS
M
Strategija
Izvedljivost
A li
Samo omenjeno
Legenda:
Analiza
Logino nartovanje
Fizino nartovanje
P i j
Osnovna navodila, ve jeprepueno lastni interpretaciji
Manj podroben opis
Podroben opis skupaj sProgramiranje
Testiranje
Uvedba
Podroben opis skupaj stehnikami
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 136 -
Evaluacija
Vzdrevanje
Izbira metodologijeIzbira metodologije
ivljenjski cikel
Slapovni razvoj
Modificiran slapovni
Iterativni razvoj
Inkrementalni razvoj
Evolucijsko prototipiranj
Kodiraj in popravi
Izbiragledenapodprteivljenjskecikle
cikel Kriteriji
razvoj slapovni razvoj
razvoj ni razvoj prototipiranje
popravi
Deluje s slabo razumljenimi zahtevami
Slabo Srednje do odlino Odlino Slabo do srednje
Srednje do odlino Slabo
Deluje s slabo razumljeno arhitekturo
Slabo Srednje do odlino Odlino Slabo Slabo Slabo Rezultat je zanesljiv sistem Odlino Odlino Odlino
Srednje do odlino
Srednje do odlino Slabosistem odlino odlino
Rezultat je nadgradljiv sistem Odlino Odlino Odlino Odlino Odlino
Slabo do srednje
Upravlja s tveganji Slabo Srednje Odlino Srednje do odlino Srednje Slabo Omogoa predvidljiv razvoj Srednje Srednje Srednje Odlino Srednje Slabo Potrebuje malo reije Srednje Odlino Srednje Srednje Srednje Odlino D lj j
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 137 -
Dovoljuje spremembe med projektom
Slabo Srednje Srednje Slabo do srednje Srednje do
odlino Slabo do odlino
Stranki omogoa nadzor napredovanja Slabo Srednje Odlino Srednje Odlino Srednje
-
Izbira metodologijeIzbira metodologije
Discipliniranost izkunje in znanje proti procesuDiscipliniranost, izkunje in znanje proti procesu, formalnosti in dokumentaciji
Vija stopnja formalnosti metodologije za j p j g jprojekte z vijo stopnjo kritinosti
Veje razvojne skupine potrebujejo teje d l ijmetodologije
ost
Visoka
razu
mev
anje
Lahkametodologija
Izbira glede natip projekta
Pril
agod
ljivo
nje
, dis
cipl
inira
nost
,
Tekametodologija
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 138 - Optimiziranost
Nizka
Nizka Visoka
Proces, formalnost, dokumentacija
Izku
Uporaba metodologij v praksiUporaba metodologij v praksi
Empirine raziskave kaejo na nizko uporaboEmpirine raziskave kaejo na nizko uporabo metodologij.
Kljuni razlogi:j g Nizka strukturiranost procesa razvoja (vsak projekt ima svoje
lastnosti in specifinosti; razline zahteve in pogledi uporabnikov,...)p , )
Neprilagodljivost metodologij, Zastarelost metodologij, Socioloka neprimernost Socioloka neprimernost, Neosveenost uporabnikov.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 139 -
-
Poglavje IV
Strukturni razvojStrukturni razvoj
Osnovne znailnosti strukturnega pristopa Primer strukturne metodologije Strateko nartovanje Analiza Nartovanje Izvedba
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 140 -
Testiranje Uvajanje
Strukturni razvojStrukturni razvoj
Eden prvih sistematinih pristopov k razvoju ISOsnovneznailnostistrukturnegapristopa
Eden prvih sistematinih pristopov k razvoju IS Zgleduje se po standardnih postopkih razvoja
tehninih izdelkov: aktivnosti si sledijo jzaporedno.
Izoblikoval se je konec 60 in v zaetku 70 let. Razlog: uvedba discipliniranega izvajanja analize in
nartovanja. Cilj: zmanjanje strokov izgradnje in uvajanja IS.
Pristop iz vrha navzdol.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 141 -
-
Primer strukturne metodologijePrimer strukturne metodologije
Informacijski ineniring je primer metodologije kiInformacijskiineniring IE
Informacijski ineniring je primer metodologije, ki opisuje razvoj IS po strukturnem pristopu.
Nastane leta 1981, glavni avtor je James Martin., g j Uveljavitev v sredini 80-tih let, uporablja se e
danes. IE je zasnovan na teoretinih in praktinih
dosekih 80-tih let iz metodolokega in tehnolokega vidikatehnolokega vidika.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 142 -
Informacijski ineniring IEInformacijski ineniring IE
Osnovne znailnosti IE so:OsnovneznailnostiIE
Osnovne znailnosti IE so: sloni na povezani mnoici tehnik za planiranje, analizo,
nartovanje, razvoj in vzdrevanje IS celotne zdrube ali vsaj njenih glavnih delov;njenih glavnih delov;
uporablja pristop od vrha navzdol; je podatkovno usmerjen;
d podpira avtomatizacijo razvoja; uveljavlja strateko planiranje; poveuje produktivnost.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 143 -
-
Informacijski ineniring IEInformacijski ineniring IE
IE predpostavlja da so poslovni sistemiOsnovneznailnostiIE
IE predpostavlja, da so poslovni sistemi veinoma podatkovno usmerjeni, tehnini sistemi pa procesno ali dogodkovno.
Podatki so stabilneji od procesov in dogodkov.
Podatkovna usmerjenost
Dogodkovna sme jenost
Procesna sme jenost
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 144 -
usmerjenostusmerjenost
Informacijski ineniring IEInformacijski ineniring IE
IE v grobem zajema tiri faze:GlavnefazeIE
IE v grobem zajema tiri faze: Strateko planiranje Analiza
Planiranje
Nartovanje Izvedba
Analiza
Nartovanje
IE posebej obravnava podatke, posebej
j
Izvedba
aktivnosti
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 145 -
-
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP
Razvoj IS zdrube se po IE zane s fazoOpredelitevSP
Razvoj IS zdrube se po IE zane s fazo stratekega planiranja informatike.
Stratekoplaniranjeinformatikejeprocesizoblikovanjainformacijskegasistema,kiorganizacijiomogoauresniitevnjenihciljevinjistemposrednozagotavljakonkurennoprednost.
FidlerinRogerson,1996p g j p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 146 -
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP
Cilji stratekega planiranja so:CiljiSP
Cilji stratekega planiranja so: Povezati razvoj IS s poslovno strategijo organizacije. Izboljati komunikacijo med vodstvom in informatiki.
k f Nartovati pretok informacij in procesov. Zmanjati stroke in as, potreben za razvoj aplikacij. Predlagati optimalno zaporedje nadaljnjih korakov pri
planiranju in razvoju IS. Pripraviti izhodia za nadaljnje korake informatizacije. Zagotoviti uporabo standardov za enotne tehnoloke reitve.agoto t upo abo sta da do a e ot e te o o e e t e Pokazati na organizacijske probleme pri uvajanju
informacijske podpore in predlagati organizacijske reitve za dosego racionalneje uporabo informacijske podpore. g j p j p p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 147 -
-
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP
Problemi e gre za investicije v informatiko naProblemibrezSP
Problemi, e gre za investicije v informatiko na osnovi sprotnih potreb: Investiranje v sisteme, ki ne podpirajo poslovnih usmeritev. Sistemi niso integrirani (podvojitev naporov in podatkov). Ni sredstva za doloitev prioritet projektom, plani se pogosto
spreminjajo. Problemi z obvladovanjem podatkov: niso dostopni, so
neskladni, netoni ali nepravoasni. Nezadostne infrastrukturne investicije. j
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 148 -
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP
Problemi (nadaljevanje):ProblemibrezSP
Problemi (nadaljevanje): Vsi projekti so ovrednoteni le na finanni bazi. Problemi glede IT investicij povzroajo konflikte med
razlinimi oddelki znotraj organizacijerazlinimi oddelki znotraj organizacije. Nerazumevanje med uporabniki in informatiki vodi v
konflikte in nezadovoljstvo.S k l k d b Sistemi imajo veinoma krajo ivljenjsko dobo, pogosteje je potreben ponoven razvoj, kar povzroa veje stroke.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 149 -
-
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP
IE priporoa postopek za izdelavoMetodologijaIS
IE priporoa postopek za izdelavo. V LINF razvitih ve razliic. Osnovna razliica temelji na metodologiji IE.Osnovna razliica temelji na metodologiji IE. Prilagojene razliice za potrebe posameznih
podjetij.
1992
OsnovnarazliicaBody of Knowledge
PrilagojenerazliicePrironik2006
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 150 -
Body ofKnowledge Prironik
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SPShemaprocesaizdelaveSP
Izdelava dolgoronega plana
Proces SP zajema 6 postopkov: Pregled in analiza obstojeega stanja;Poslovno-
i f ij k
Izdelava kratkoronega plana
Opredelitev poslovno-informacijske arhitekture; Opredelitev informacijske vizije;
d l k
Vpraalniki
informacijska arhitektura
Razna dokumentacija
Razna dokumentacija
Informacijska vizija
Terminska opredelitev
letnega planaPoroilo o izvajanju
letnega plana
Podrobna opredelitev
izbranih projektov
Opredelitev projektov; Izdelava akcijskega narta; Spremljanje izvajanja in vzdrevanje stratekega
Pregled in analiza
obstojeega stanja
Opredelitev poslovno-
informacijske arhitekture
Opredelitev informacijske
vizije
Opredelitev projektov
Izdelava letneganarta
Spremljanje izvajanja in vzdrevanje
stratekega plana
Spremljanje izvajanja in vzdrevanje stratekega plana.
Izpolnjeni vpraalniki
Prioriteteprojektov
Seznam Projektov
Legenda
3-4 mesece
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 151 -151Analiza
Postopek
Izdelek
Izhod postopka
Vhod postopka
-
Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SPPostopkipristratekemplaniranju
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 152 -
Strateki plan razvoja informatikeStrateki plan razvoja informatike
Izdelava stratekega plana traja priblino od 3 doTrajanjeizdelaveSPinsodelujoi
Izdelava stratekega plana traja priblino od 3 do 6 mesecev.
Pri izdelavi sodelujejo: Zunanji svetovalci
d l ( f k ) Metodologi (informatike izven organizacije) Kljuni uporabniki lani vodstvene skupine organizacije
Strateki plan je potrebno osveevati!
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 153 -
-
Razvoj po strukturnem pristopuRazvoj po strukturnem pristopu
Strukturni pristop k razvojuOsnovneznailnostistrukturnega pristopakrazvoju
Strukturni pristop k razvoju temelji na strukturni izvedbi analize in nartovanja. podatki se obravnavajo loeno od aktivnosti postopkov.
kl l k d l d k b kljuen element pri strukturnem modelu je podatkovna baza, ki predstavlja strukturo, okrog katere se razvije programske module.
Strukturni razvoj se z uveljavitvijo objektnih programskih jezikov ukinja.Danes se uporablja hibriden pristop: temelji na Danes se uporablja hibriden pristop: temelji na objektni filozofiji, vendar podatkovna baza e vedno ohranja kljuen pomen. j j p
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 154 -
Razvoj po strukturnem pristopuRazvoj po strukturnem pristopu
Strukturni pristop k razvoju zajema veKljunipostopkistrukturnegarazvoja
Strukturni pristop k razvoju zajema ve postopkov: Zajem in specifikacija zahtev; Analiza; Nartovanje; Izvedba;; Testiranje; Uvajanje Vzdrevanje Vzdrevanje.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 155 -
-
Razvoj po strukturnem pristopuRazvoj po strukturnem pristopu
Postopki strukturnega pristopa:Kjesmo?
Postopki strukturnega pristopa: Zajem in specifikacija zahtev; Analiza;
Nartovanje; Izvedba; Testiranje; Uvajanje Vzdrevanje.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 156 -
Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtev
Zajem in specifikacija zahtev je enaOpredelitevinnamen
Zajem in specifikacija zahtev je ena pomembnejih aktivnosti razvoja oziroma nakupa IR.
Osnovni namen zajema in specifikacije zahtev je d li i l IR i ki b lopredeliti eleno IR na nain, ki bo omogoal:
Pri nakupu IR izbirati med obstojeimi reitvami, Pri razvoju IR opredeliti osnovno funkcionalnost terPri razvoju IR opredeliti osnovno funkcionalnost ter
tehnoloke in druge nefunkcionalne zahteve in omejitve za izgradnjo elene IR.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 157 -
-
Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtev
Rezultat zajema in specifikacije zahtev jeKonniizdelekH
Rezultat zajema in specifikacije zahtev je dokument, kjer so zabeleene vse funkcionalne in nefunkcionalne zahteve v zvezi z eleno IR.
V nadaljnjih korakih se dokument lahko bljuporablja:
kot vhod v postopek analize, pri pripravi razpisne dokumentacije za nakup IR oziromapri pripravi razpisne dokumentacije za nakup IR oziroma
izbiro zunanjega razvijalca, kot priloga k pogodbi med naronikom in izvajalcem sistema.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 158 -
Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtev
Zajem zahtev izvede sistemski analitik ob tesnemVlogeinkorakiba
Zajem zahtev izvede sistemski analitik ob tesnem sodelovanju s poznavalci problemske domene oziroma kljunimi uporabniki.
Osnovni koraki zajema: Zajem zahtev, Ureditev zahtev in Potrditev zahtev.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 159 -
-
Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtevPostopekzajemainspecifikacijezahtev
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 160 -
Razvoj po strukturnem pristopuRazvoj po strukturnem pristopu
Postopki strukturnega pristopa:Kjesmo?
Postopki strukturnega pristopa: Zajem in specifikacija zahtev;
Zajem zahtev, Ureditev zahtev in Ureditev zahtev in Potrditev zahtev
Analiza;N t j Nartovanje;
Izvedba; Testiranje; Uvajanje Izobraevanje.
OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko
- 161 -
-
Zajem in specifikacija za