TURISTIČNA PROJEKTNA NALOGA
V OKVIRU 31. DRŽAVNEGA FESTIVALA
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
TEMA:
POTUJEM, TOREJ SEM NASLOV NALOGE:
Razglednica s
Kokrice
Kokrica, januar 2017
Razglednica s Kokrice
2
Člani turističnega krožka:
Jure Klemenc, Lovro Lombar, Eva Eržen, Klara Gašperšič, Maša Perčič, Ajda Štempihar,
Neja Tišler, Lovro Tušek, Tia Bodiroža, Jona Golob, Izabela Lampič
Mentorji:
Tadeja Knific, Tadeja Murn, Petra Žontar, Petra Jenko
ZAHVALA
S koristnimi nasveti nam je pomagalo Turistično društvo Kokrica. Za spodbudo in
pozitivno naravnanost se zahvaljujemo ravnatelju gospodu Alešu Žitniku in vodji
podružnice gospe Dijani Korošec ter vsem učiteljem podružnične šole Kokrica.
Razglednica s Kokrice
3
1. POVZETEK
Prerok Mohamed je zapisal: » Ne potrebuješ mi govoriti, kako izobražen si, raje mi povej, koliko si
že potoval. Verjetno se je že prav vsakdo od nas vprašal, zakaj rad spoznava nove stvari, kraje.
Tudi mi smo se vprašali, kaj je zanimivega v našem domačem kraju in bližnji okolici. Pripravili
smo program, ki je poučen, aktiven in obenem tudi raznolik. Na potep se bomo odpravili s kolesi
in iPadi.
Kolesarska pot bo potekala mimo Bobovka, Mlake, Srakovelj in Tatinca. To so manjši kraji
ki so nanizani okoli Kokrice. Veliko zanimivega bomo izvedeli o gradu Brdo. Na travniku
ob Bobovških jezerih se bomo preizkusili v mamutovih igrah. Program se bo zaključil z
dejavnostmi na podružnični šoli Kokrica, kjer bomo vtise strnili na razglednici, ki jo bomo
oblikovali sami, igrali se bomo s starimi besedami, sproščali ob izdelovanju gline in
mamutove piščali.
Ključne besede: domači kraj, naravne sestavine pokrajine, naselja v domači pokrajini,
naravna in kulturna dediščina, razglednica
Razglednica s Kokrice
4
2. KAZALO
1. POVZETEK ........................................................................................................................................ 3
2. KAZALO ............................................................................................................................................ 4
3. UVOD ............................................................................................................................................... 5
4. TURISTIČNA PONUDBA .................................................................................................................... 5
5. DOMAČI KRAJ .................................................................................................................................. 6
6. NAČRT DELA .................................................................................................................................... 7
7. Oblikovanje turističnega proizvoda: RAZGLEDNICA S KOKRICE .................................................... 9
5. OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE............................................................................................................. 17
6. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 18
7. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 19
8. PRILOGE ......................................................................................................................................... 20
Razglednica s Kokrice
5
3. UVOD
Če želimo začutiti kraj, se je dobro držati načela: ko si na Kokrici, delaj kot Kokričan. Privoščite si
hrano, pijačo, sprehod po kraju, vozite se kot domačini, občudujte naravo.
Člani Turističnega društva Kokrica so ob svetovnem dnevu turizma odprli ZELENO
OKNO. Za postavitev so izbrali prostor, ki nudi najlepši pogled na domači kraj in okolico.
Okno stoji na ozemlju podružnične šole Kokrica, zato smo se člani turističnega krožka
prevzeli odgovornost, da bomo skrbeli za njegovo okrasitev celo leto.
4. TURISTIČNA PONUDBA
Turistična ponudba je sestavljena iz:
- zelo raznolikih materialov (izdelkov, pridelkov) in nematerialnih (storitev) rezultatov
človeškega dela ustvarjenih v najrazličnejših dejavnostih (gostinstvu, prometu, obrti,
kmetijstvu, kulturi, športu, zdravstvu, finančnemu posredništvu itd.) in hkrati
- iz naravnih in človekovim delom ustvarjenih turističnih privlačnosti, ki šele skupaj z
vsemi ostalimi sestavinami turistične ponudbe dobijo na trgu svojo vrednost in ceno.
Veliko sestavin turistične ponudbe je vezanih na točno določen prostor in čas, kar posledično
vpliva na nihanje obiska turistov. Poleg tega je zaradi prostorske omejitve t. i. privlačnosti,
potrebno namenjati veliko pozornosti zadostni promocijski dejavnosti, če želimo povabiti
potencialne turiste.
Človek, ki želi postati turist, mora izpolnjevati tri osnovne pogoje: imeti mora turistične potrebe,
dovolj prostega časa in dovolj denarja. Za uspešno zadovoljitev turističnega povpraševanja je nato
nujno potrebna dobra turistična ponudba. Bogatejša je, hitreje lahko turisti zadovoljijo svoje želje.
Ker se turistično povpraševanje zaradi vedno novih želja turistov hitro spreminja, je nujno
potrebno, da se turistična ponudba nenehno prilagaja in dopolnjuje.
Razglednica s Kokrice
6
5. DOMAČI KRAJ Domači kraj na načrtih
O domačem kraju marsikaj lahko izvemo iz načrta na informativnih tablah KS Kokrica,
kjer je zemljevid kraja z označenimi ulicami, ob strani pa opis krajevne skupnosti, opis
mamuta, ki predstavlja simbol Kokrice, logotipi obrtnikov in podjetij v KS Kokrica.
Označene so tudi lokacije defibrilatorjev za nujno medicinsko pomoč. Informativne table
so pritrjene na kozolce, ki so postavljeni na avtobusni postaji na Mlaki, pred trgovino
Mercator in v parku pred gasilnim domom.
Naselja v domači pokrajini
Turistično društvo, osnovano leta 1972, je v prvih letih svojega delovanja podalo idejo o
pisanju kronike za naselja krajevne skupnosti Kokrica.
Tako sta leta 1978 začela s pisanjem kronike Minka Gregorc in njen brat Franci Kern.
Franci je prinašal domov gradiva, Minka pa jih je oblikovala. Pisala je ročno z vzornim
rokopisom. Mnoge prispevke sta dobila v Gorenjskem glasu, večkrat pa sta obiskala arhive
v župniji Predoslje ter arhive v Kranju in Ljubljani.
Pri pripravi dejavnosti smo kroniko
uporabili kot vir za predstavitev kraja.
Naselja v krajevni skupnosti so:
Kokrica, Mlaka, Bobovek, Ilovka, Srakovlje in Tatinec.
Na načrtu na informativni tabli najdemo
še severnejše kraje domače pokrajine:
Tržič, Golnik, Letence in Tenetiše.
Razglednica s Kokrice
7
6. NAČRT DELA
Anketiranje
Hipoteze
H1: Kokrica je zanimiv kraj.
H2: Najpomembnejša panoga za razvoj Kokrice je turizem.
H3: Kokrica ima posebnosti, ki bi postale osnova novim zgodbam v turizmu.
Sestavili smo anketo o našem kraju, da bi preverili hipoteze (priloga 1). Anketo smo
ponudili na naši spletni strani, prav tako pa smo informacije pridobili z delom na terenu.
Analiza ankete
Anketo je izpolnilo 55 oseb, od tega 38 žensk in 17 moških. Zajeli smo širok starostni
razpon. Najmlajši anketiranci so se rodili leta 2007, najstarejši pa leta 1943.
Obdelali smo podatke in prišli do zanimivih ugotovitev.
Na vprašanje Ali je Kokrica zanimiv kraj?, je večina anketirancev odgovorila pritrdilno.
Pri vprašanju Katera izmed naštetih panog, je po vašem mnenju najpomembnejša za
razvoj Kokrice in bližnje okolice? je večina anketirancev izbrala turizem in kmetijstvo.
Razglednica s Kokrice
8
Anketirance smo spraševali, katere tri besede najbolje opisujejo Kokrico.
Najpogosteje smo zasledili besede mamut, lepota, Udin boršt, mir, Čukova jama, bližina
mesta, Brdo …
Iskali smo znamenitosti, ki bi imele dober potencial za turistični razvoj Kokrice.
Anketiranci so najpogosteje omenjali Čukovo jamo s Krokodilnico in Ledvičko, sledil je Udin
boršt, veliko so omenjali tudi arheološko najdbo (okostje mamutove samice) med
odgovori pa se najde tudi ureditev kolesarskih stez, stare obrtniške dejavnosti, letalsko
modelarstvo …
Med najboljše trenutne turistične produkte Kokrice so anketiranci vključili predvsem
aktivnosti, ki jih izvaja TD Kokrica. Omeniti velja Pohod po Mamutovih poteh, velikonočno
sekanje pirhov ter dogodke v kulturnem domu. Med odgovori pa je izstopal tudi kip
mamuta na krožišču, ki ga je izdelal kipar Jože Volarič ter izvedba poletov z modeli letal.
Za konec smo anketirance spraševali, Katere kokriške posebnosti bi lahko postale
osnova zgodbam o turizmu?
Največji potencial anketiranci vidijo predvsem v vodi, kar namiguje na ureditev javnega
kopališča pri Čukovi jami. Možnosti vidijo tudi v razvoju športnega turizma ter v
nadgradnji letalskega modelarstva.
Rezultati ankete so nam razkrili pogled domačinov na svoj kraj, hkrati pa so nam dali zasnovo in
smernice za nadaljnje delo.
Razglednica s Kokrice
9
7. Oblikovanje turističnega proizvoda: RAZGLEDNICA S KOKRICE
Po pogovoru s TD Kokrica smo ugotovili, da Kokrica nima oblikovane svoje razglednice
zato smo pripravili natečaj, na katerega smo povabili vse Kokričane in ostale obiskovalce
Kokrice naj ujamejo utrinek Kokrice.
Kljub objavi na spletni strani šole in razobešenim številnim plakatom, na spletni naslov
nismo prejeli veliko fotografij. Posledično smo se odločili za rezervni načrt, da bi
razglednice lahko nastale v okviru ene od naših turističnih ponudb.
NA POTEP S KOLESOM
Glede na to, da Kokrica skriva kar nekaj lepot in še neodkritih kotičkov, smo razmišljali,
da bi bilo »potovanje« s kolesom odlična rešitev za premagovanje daljših razdalj. Da pa bi
obiskovalcem dogodek ostal v trajnem spominu, bi udeleženci na poti skušali ujeti
nepozaben utrinek Kokrice, ki bi ga ob povratku oblikovali v razglednico.
Po razmisleku, iskanju najboljših rešitev in odkrivanju skrivnosti na terenu, smo
oblikovali program, ki bi bil lahko del ponudbe Turističnega društva Kokrica.
Št udeležencev: 5 – 10
Vsebina dejavnosti: Udeleženci premagujejo razdalje s kolesom, spoznavajo zanimivosti
Kokrice in skušajo ujeti najlepšo podobo Kokrice, ki jo bodo ob koncu druženja oblikovali
v razglednico.
Okviren čas izvedbe: Kolesarski izlet bi bil primeren za izvedbo v toplejši mesecih. V
primeru zanimanja, bi se v zimskem času lahko dogovorili za pohod.
Prvi skupen potep s kolesi načrtujemo konec meseca aprila oz. v začetku meseca maja.
Razglednica s Kokrice
10
Pripomočki: kolo, čelada, športna oprema, manjši nahrbtnik, iPad (priskrbi izvajalec),
malica (0,80 € - priskrbi izvajalec)
Priporočila: opravljen kolesarski izpit
NA POTEP S KOLESOM (Časovni plan)
TRAJANJE DEJAVNOST
8.45 - 9.00 Prihod udeležencev - parkirišče pred šolo na Kokrici.
9.00 – 11.00 Kolesarjenje po Kokrici in okoliških naseljih (pot je označena na
zemljevidu), malica
Ustavljanje na posameznih točka, kjer bi udeleženci spoznavali značilnosti
kraja.
11.00 - 13.00 Izvajanje delavnic na podružnični šoli na Kokrici
DELAVNICE:
1. Izdelava razglednice
2. Oblikovanje gline
3. Stare besede
4. Izdelava mamutove piščali
Zemljevid poti
Razlaga in dejavnosti, ki se bodo izvajale na označenih točkah
Legenda:
1 Kokrica
2 Brdo – grad Brdo
3 Bobovek - Mamutove
igre na travniku ob
Bobovških jezerih
4 Tatinec
5 Srakovlje
6 Mlaka pri Kranju
Razglednica s Kokrice
11
Glavni vodniki na poti so mladi člani turističnega krožka, ki udeležencem predstavijo
posebnosti določenega kraja, jih opozarjajo na zanimivosti in skušajo svoj domači kraj čim
bolj približati obiskovalcem. Učitelji (spremljevalci) skrbijo za varnost na poti.
1 Kokrica
Kokrica se omenja že v 11. in 12. stoletju pod oglejskimi patriarhi in v 14. in 15. stoletju
pod ortenburško oblastjo. V zgodovini so ime Kokrica pisali: Kokericz, Kokrizc,
Krankricza, Goharicz in podobno. Leži na 410 m nadmorske višine. Zemlja je ilovnata, na
severu bolj močvirna, na vzhodni strani pa peščena.
2 Brdo – grad Brdo
Grad je bil zgrajen leta 1502 v francoskem slogu. Gradili so ga italijanski zidarji. Pri gradnji
so morali delati tudi okoliški tlačani. Tisti, ki so imeli živino, so dovažali material, ostali so
stregli zidarjem. Veljala pa je obveznost gradbene tlake, toliko časa, dokler grad ne bo
dozidan. Grad Brdo je v svoji zgodovini menjal veliko lastnikov. Sredi 16. stoletja je
takratni lastnik Ivan Egkh Hungerspach na Brdu gostil in ščitil pred preganjanjem
Primoža Trubarja in kranjskega pastorja Jerneja Knaflja. Bil je omenjeni graščak tudi član
komisije, ki je pregledala in odobrila Trubarjev slovenski prevod katekizma. Ustno
izročilo pravi, da so bile v času tlačanstva tudi Kokrica in okoliške vasi podložne Brdu.
Grajski oskrbnik, ki je pri podložnih kmetih pobiral desetino, največ v obliki žita, je to
shranjeval kar po nekaterih hišah (na Kokrici pri Požlep, na Mlaki pri Dolharju, v Ilovki
pri Škofč). Bile so te hiše za tiste čase zelo trdno in enakem slogu grajene, ozke,
enonadstropne z majhnimi gostomrežastimi okni.
Brdski gospodje so imeli od cesarja podeljeno pravico nižjega sodstva in to v območju
enega streljanja.
Po ustnem izročilu naj bi brdski in smledniški graščak nekoč naredila stavo na račun
tlačanov. Ker je brdski graščak stavo izgubil, so zato morali brdski tlačani iti še v
smledniško graščino delat tlako. Tako so si v tistih časih graščaki za kratek čas podajali
tlačane.
Kakor smo iz zgodovine ali ustnega izročila navajeni slišati samo o trdosrčni grajski
gospodi, je bil pa vendar Anton Zois, predzadnji brdski baron, popolnoma drugačen. Bil je
graščak na Brdu od leta 1836 – 1873. Ni hlepel po bogastvu. Posebno usmiljen je bil za
pogorelce. Kar delil je, tako so se mu smilili.
Anton Zois je bil izvoljen za župana Predoselj. To delo je opravljal od leta 1851 – 1862.
Pod Zoisovim županovanjem je bila v Predosljah zgrajena razmeroma velika šola z
obsežno drevesnico.
Za Kokrico je to vredno zapisa in spomina, ker je tedaj Kokrica z vsemi svojimi vasicami
spadala v občino in faro v Predoslje. Tudi po osnovnošolsko izobrazbo so v to šolo hodili
naši že davno umrli predniki, kakor tudi še mlajše kokriške generacije vse do leta 1973,
ko smo na Kokrici dobili svojo novo štirirazrednico. Baron Zois je tudi podpiral vsa
Razglednica s Kokrice
12
slovenska kulturna in gospodarska društva, bil je prvi predsednik Slovenske Matice in
zavesten slovenski rodoljub.
Leta 1917 med prvo svetovno vojno je bilo na Brdu pristajališče aeroplanov.
Grad Brdo sta leta 1929 kupila lesna trgovca Dolenc in Hajnrihar. Leta 1934 pa je prešel v
last kneza Pavla Karadordevića, od leta 1945 pa do leta 1980 je bil grad rezidenca našega
pokojnega predsednika maršala Tita.
Do leta 1934 so hodili Kokričani, Mlačani in Bobovčani v cerkev Predoslje po drevoredu,
ki so mu rekli »po lipah«, tesno mimo gradu in naravnosti proti cerkvi. Tatinčani in
Srakovljani pa mimo bajerja (ribnika).
3 Bobovek - Mamutove igre na travniku ob Bobovških jezerih
Je najbolj znan kraj okrog Kokrice, zaradi stare opekarne, kjer so nad 70 let kopali ilovico za
znano, dobro bobovško opeko. Opekarna je bila zgrajena leta 1905. Gradili so jo italijanski
zidarji lastniku Ivanu Zabretu, ki jo je imel v lasti do druge svetovne vojne. Zraven opekarne je
imel lastnik tudi veliko žago z gatrom. Imel je tudi lastno avtoprevozništvo. Po vojni 1945 je
spadala bobovška opekarna k ljubljanskim opekarnam. Od 1. oktobra 1953 dalje pa se je
združila h kranjskim opekarnam.
Pred leti so tu odkrili doslej največje rimsko grobišče na Gorenjskem. Še bolj pa je postal
Bobovek znan v svetu zaradi mamutovega okostja, ki so ga izkopali iz spodnjih plasti ilovice.
Zaradi ogromnega izkopa ilovice se je v to izpraznjeno kotanjo natekla voda, ki tvori dvoje
malih jezer, imenovanih Čukova jama, ki služita poleti za kopanje, pozimi za drsanje. Pa tudi
ribiška družina Kranj goji v njih ribe in vsako leto prireja ribiško tekmovanje. Turistično
društvo Kokrica si prizadeva ob teh jezercih zgraditi rekreacijski center.
Krajevno ime izhaja iz bobotanja, kar označuje šumenje vode, posebno v globinah, v žrelih.
Vas Bobovek leži na 412 m nadmorske višine. S severne vasi vas obkroža gozd. Kmetov je
malo, večina prebivalcev je zaposlena v industriji in storitvenih dejavnostih.
Mamutove igre ob travniku ob Bobovških jezerih
IGRA: Zadeni mamuta
Ker je bil mamut veliko večji od pračloveka, so se nanj spravili v sorodstvenih skupinah.
Skopali so mu veliko luknjo, globoko okoli tri metre. Ta ogromna žival se je zelo bala ognja
in to je uporabil človek za zaščito. Ko pa so mamuta spravili v luknjo, so ga obmetavali s
kamenjem in s sulicami. Lovili so ga samo takrat, ko so imel dovolj za jesti, saj je lovljenje
lahko potekalo en teden ali več. Meso mamuta so pojedli, kožo so uporabili za oblačila, kosti
pa za orodje in orožje.
Razglednica s Kokrice
13
Naloga:
Mamut je od črte oddaljen 3 metre. Sodelujoči se postavijo v kolono. Vsak ima dva
poskusa, potem da možnost naslednjemu. Vsak sam pobere žogici in ju preda naslednjemu
v koloni.
Naloga je opravljena, ko uspejo štirikrat zadeti luknjo. V primeru prestopa se zadetek ne
upošteva. V primeru, da so manj kot štirje zadetki, se na kartonček napiše število
zadetkov.
Pripomočki: lesen samostoječ mamut, 5 žogic iz blaga, polnjene z žitom
IGRA: Zadeni okel
Mamuti spadajo v družino slonov. Vendar pa so veljali za zelo velike in težke živali. Tehtali
so do 8 ton in več. Tisti, ki so živeli v hladnem podnebju, so bili gosto poraščeni z dlako in so
imeli v primerjavi z današnjimi afriškimi sloni manjša ušesa, ki so preprečevala izgubo
toplote. Njihova značilnost so bili tudi dolgi ukrivljeni okli, ki so bili pri odraslem samcu
lahko dolgi vse do 3 metre. Z močnimi ukrivljenimi okli so odkrivali sneg pri iskanju hrane,
pomagali pa so jim tudi pri borbi s sovražniki ter tekmeci v času parjenja. Mamuti so bili
rastlinojedci. Dnevno je lahko eden pojedel tudi do 300 kg trave.
Naloga:
Okel je od črte oddaljen 3 metre. Sodelujoči se postavijo v kolono. Vsak ima dva poskusa
in da možnost naslednjemu. Vsak sam pobere svoja obroča in ju preda naslednjemu v
koloni.
Naloga je opravljena, ko uspejo štirikrat zadeti okel. V primeru prestopa se zadetek ne
upošteva. V primeru, da so manj kot štirje zadetki, se na kartonček napiše število
zadetkov.
Pripomočki: lesen samostoječ okel, 5 obročev iz vejic
IGRA: Naberi plodove
Ljudje v prazgodovini so živeli v jamah ali pod skalnimi previsi. Preživljali so se z lovom, ribištvom in
nabiralništvom. Nabirali so sadje, korenike, zelišča, žuželke … , lovili pa velike, divje živali (medvede,
dlakave leve, mamute, antilope, lose, divje konje, zajce, ptice …). Zaradi boljših pogojev za preživetje,
so se začeli družiti v večje skupine, imenovane horda. Moški so hodili na lov, ženske pa so med tem
časom nabiral razne rastline. Sprva so si bili enakopravni.
Naloga:
Vsak član ekipe dobi palico. Plodove poskušajo prenesti v košaro, ki je postavljena na
sredini. V rokah imajo lahko le eno palico, pri prenašanju pa lahko sodelujejo.
V primeru prestopa se iz košare vzame en plod. Naloga je opravljena, če je v košari 30
plodov.
Razglednica s Kokrice
14
Pripomočki: goli koruzni storži, smrekovi in borovi storži, lesena košara, 4 ploščate lesene
palice, večji kos filca
IGRA: Koliščarji
Ko so se ljudje nekoliko ustalili, so namesto jam, šotorov in lesenih zaklonišč, začeli graditi
hiše iz kosti, blata, lesa, kamnov ali lesenih brun.
Posebna oblika bivališč iz prazgodovinskega obdobja so bila kolišča, ki so bila prirejena za
tla, ki jih je stalno ali občasno prekrivala voda. Koliščarji so živeli v lesenih naselbina,
zgrajenih na lesenih kolih, zabitih v jezersko dno. Poleg nabiralništva in lova, pa je postalo
vir preživetja tudi poljedelstvo in živinoreja. Iz večjih hrastovih debel so izdolbli drevake, ki
so jih uporabljali za plovbo po jezerih. Razvijati pa so se začele tudi prve obrti npr.
lončarstvo.
Naloga:
Člani skupine morajo »prehoditi« pot po »močvirju«. 2 sta na eni strani poti, dva pa na
drugi. Valji so postavljeni ob črti na startu. Vsak član mora prehoditi pot tako, da si pred
seboj postavlja valje, pri tem pa ne sme stopiti na tla. Ko pride do konca, preda valje
naslednjemu. Naloga je opravljena, ko vsi člani uspešno »prehodijo« pot.
Če kdo stopi na tla, se mora vrniti na začetek. Med premagovanjem poti se lahko dotaknejo
tal z rokami. V primeru, da niso vsi uspešni, se napiše število uspešnih poskusov.
Pripomočki: 3 manjši leseni valji
4 Tatinec
Je majhna vas, ki je kar precej oddaljena od Kokrice, ob robu gozda Velke Gmajne, blizu
struge Milke, ob vaški poti, ki se oddeli od ceste Kokrica – Bela, pičel kilometer stran od
tod. Svet ilovnata, precej močviren. Razvita je mlečna živinoreja, poljedelstvo. Precej
vaščanov je zaposlenih v industriji v Kranju. Vas leži na 422 m nadmorske višine. Ime
Tatinec prihaja od ljubkovalnega izraza za očeta, ki mu v vsem slovenskem svetu pravijo
tudi tata. Sicer pa vemo za staroslovensko ime Tatomir.
5 Srakovlje
Ime kraja skoraj gotovo izvira od zletišča ali gnezdišča srak, kako drugo tolmačenje najbrž
ni mogoče. So zaselek kakšnih 2 kilometra severno od Kokrice, ob potoku Milki, v
podnožju Velke gmajne. Razvita je živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo. Vas ima 411
nadmorske višine.
Srakovljan je bil Ciril Zupan – Oreharjev publicist in pesnik med ameriškimi Slovenci.
Razglednica s Kokrice
15
Leta 1906 se je osnovala pri Oreharju v Srakovljah zbiralnica in predelovalnica mleka,
prva na Gorenjskem.
Pri Oreharju hranijo tudi listine rodovnika svoje rodovine (8 rodov), verjetno
najstarejšega na Kokriškem območju. Tudi hiša je med najstarejšimi v tukajšnji okolici.
6 Mlaka pri Kranju
Leži ob cesti Kranj – Golnik, na vzhodni strani Udin boršta, tako da sega borov gozd prav
do hiš. Svet je ilovnat, nekoliko močviren. Izvor krajevnega imena je razumljiv, pač na
Mlaki, ljudem se pravi Mlačani. Vas ima gostilno od leta 1940, pozneje je dobila tudi
trgovino. Na bližnji vzpetini sta bila odkrita 2 staroslovenska grobova. Vas ima 410
nadmorske višine. Na Oretnekovem vrtu je bila včasih je bila včasih velika luža, ki je danes
skoraj že zasuta in pozidana. Tukaj se je pozimi naredil debel led, katerega so žagali na
kose in ga vozili v mlekarne za hlajenje mleka in v pivovarno v Kranj (današnje Vino-pivo).
Kmetje, kateri so oddajali mleko v mlekarno so morali vsako leto brezplačno peljati
določeno število voz ledu v mlekarske hladilnice, ki so bile v Predosljah, Naklem,
Stražišču, Preddvoru, Šenčurju.
DELAVNICE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KOKRICA
Izdelava razglednice
Izvajalec: Petra Žontar
Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, [email protected], (04) 20 10 368
Čas trajanja/cena: 1,5 ure/2 €
Material in orodje: Priskrbi izvajalec
Udeleženci se bodo preizkusili v učenju veščin pisanja (kaligrafije). Oblikovali bodo razglednico z
izbrano fotografijo, ki jo bodo prenesli z iPada, s katerim so fotografirali okolico na potepu s
kolesom. Dodali bodo lahko besede, ki jih bodo napisali s peresom in v stilu pisave, ki so jo vadili
na začetku delavnice.
Razglednica s Kokrice
16
Oblikovanje gline
Izvajalec: Petra Jenko
Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, [email protected], (04) 20 10 368
Čas trajanja/cena: 1,5 ure/2 €
Material in orodje: Priskrbi izvajalec
Na delavnici se bo oblikoval čuk iz gline ter darilna škatlica iz valovite lepenke.
Stare besede
Izvajalec: Tadeja Knific
Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, [email protected], (04) 20 10 368
Čas trajanja: 0,5 ure
Vodja delavnice bo udeležence »peljala« v svet starih besed.
Razglednica s Kokrice
17
Izdelava mamutove piščali
Izvajalec: Tadeja Murn
Kontaktni podatki: Kokrica, Cesta na Brdo 45 a, tadejamurn@yahoo,com, (04) 20 10 368
Čas trajanja/cena: 0,5 ure/2 €
Material in orodje: Priskrbi izvajalec
Udeleženci bodo izdelali piščal, ki zveni kot oglašanje slona, mamuta …
5. OGLAŠEVANJE IN TRŽENJE
Oglaševanje v medijih
Vaščan – priloga Gorenjskega glasa o krajevni skupnosti Kokrica
Spletna stran podružnične šole Kokrica
Na šolski spletni strani je povezava s spletno stranjo turističnega krožka, kjer bomo predstavili
letošnji projekt in tako obiskovalce opremili z informacijami, da bodo natančno izvedeli, kaj
jim nudimo. http://pskokrica.splet.arnes.si/
Spletna stran TD Kokrica http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/
Plakati na oglasnih deskah šole in na oglasnih panojih v kraju.
Reklamni material in spominki
Pripravili in izdelali smo naslednji reklamni material:
razglednice
domino (stare besede)
priponke, odpirače
zgibanko z opisom kraja Izdelki so na voljo na podružnični šoli, za promocijo pa bo poskrbelo tudi Turistično društvo Kokrica.
Razglednica s Kokrice
18
6. ZAKLJUČEK
S programom, ki smo ga predstavili v projektni nalogi, smo želeli predvsem spodbuditi k sodelovanju in delovanju mlade, da bi začutili, kaj pomeni turizem in prostovoljno delovanje v turizmu obenem pa se seznanijo s posebnostmi svojega kraja. Zelo pomembno je ohranjanje ustne besede, če pa je zapisana, pustimo bodočim generacijam nepozabno sled, na katero smo lahko ponosni vsi. Na preteklosti namreč gradimo prihodnost. Ko na različne načine spoznavaš svoj kraj, se tudi osebno bogatiš. Nastanejo zanimivi izdelki, fotografije in druga dokumentacija o domačem kraju. Pomembno je, da so predvsem mladi ponosni na svoj kraj, da ga znajo predstaviti prijateljem, znancem ali samo naključnim obiskovalcem.
Razglednica s Kokrice
19
7. VIRI IN LITERATURA Pisni viri: - Jereb, Mark. (2015). Razvoj turizma na območju današnje občine Kranj: od začetka 20. stoletja do danes. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta - Gregorc, Minica. (2012). Kronika vasi v krajevni skupnosti Kokrica. Kokrica: Turistično društvo Kokrica Ustni viri:
Marjan Čadež Irena Hudobivnik
Martin Leskovar Mimi Rozman
Elektronski viri: http://www.pms-lj.si/si/nasi-naj-predmeti/okostje-mamuta (november 2016)
http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/prazgodovinske-barjanske-naselbine (november 2016)
http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=23 (november 2016) Fotografije: Fotografije so del arhiva OŠ Franceta Prešerna Kranj – podružnična šola Kokrica.
Razglednica s Kokrice
20
8. PRILOGE Priloga 1
ANKETA Smo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Prešerna Kranj – podružnične šole Kokrica in delamo skupaj z mentorji turistično projektno nalogo o potovanju po domačem kraju. Ker želimo dobiti dodatne podatke o tej temi, Vas prosimo, da nam pomagate in si vzamete nekaj časa ter odgovorite na vprašanja. Anketa je anonimna. Ugotovitve bomo uporabili izključno za namen projektne naloge. Spol (obkroži): M Ž
Leto rojstva: __________________
Občina bivanja: _____________________
Izberite vašo dokončano stopnjo izobrazbe: a) Osnovnošolska ali manj b) Srednješolska c) Višja ali visoka strokovna d) Univerzitetna e) Specialistična/magistrska/doktorska
Ali menite, da je Kokrica zanimiv kraj?
a) Sploh ne b) Ne c) Niti da, niti ne d) Da e) Da, zelo
Izmed naštetih panog izberite dve panogi, ki sta po vašem mnenju najpomembnejši za razvoj Kokrice in bližnje okolice?
a) Kmetijstvo b) Obrt c) Turizem d) Podjetništvo e) Trgovina
Radi vidite turiste na Kokrici in v bližnji okolici?
f) Sploh ne g) Ne h) Niti da, niti ne i) Da j) Da, zelo
Razglednica s Kokrice
21
Katere tri besede najbolje opisujejo Kokrico? _______________________________ ___________________________________________________________________ Katere izmed naštetih znamenitosti imajo dober potencial za turistični razvoj?
a) Čukova jama, Krokodilnica, Ledvička b) Udin boršt c) Arheološka najdba (okostje mamutove samice) d) Stare obrtniške dejavnosti (Čukova opekarna, mlini) e) Drugo: ______________________
Kdo je po vašem mnenju najboljši ponudnik na Kokrici in v bližnji okolici na področju gostinske ponudbe?
___________________________________________________________________
Kdo je po vašem mnenju najboljši ponudnik na Kokrici in v bližnji okolici na področju namestitev? ___________________________________________________________________ Kokrica se na področju turizma razvija …
a) samostojno b) v sodelovanju s sosednjimi kraji c) v sodelovanju z občino d) drugo: ______________________________
Turistov na Kokrici in v bližnji okolici je …
a) premalo b) ravno prav c) preveč
Izpostavite tri najbolj inovativne turistične produkte na Kokrici. ___________________________________________________________________ Kako zadovoljni ste s trenutno ponudbo naštetih oblik turizma na Kokrici in v bližnji okolici?
a) Izletništvo in kolesarjenje b) Vaški turizem c) Kulturni in dediščinski turizem d) Športni turizem e) Kulinarični turizem f) Turizem na kmetijah g) Drugo: _______________________________
Razglednica s Kokrice
22
Katere kokriške posebnosti bi lahko postale osnova zgodbam v turizmu?
a) Vode b) Kulinarika c) Trgovina in obrt Drugo: ______________________________________
V pričakovanju na vaše odgovore se vam iskreno zahvaljujemo.
Razglednica s Kokrice
23
Priloga 2
OKVIRNA VSEBINA IN STRUKTURA PREDSTAVITVE TURISTIČNEGA
PROIZVODA NA TURISTIČNI TRŽNICI
Na turistični tržnici bodo učenci turističnega krožka prikazali naš kraj v obliki skeča.
Zaigrali bodo različne prizore o družbenih in krajevnih posebnostih Kokrice in okoliških
naseljih. Oblečeni bodo v oblačila, ki so jih vaščani nosili nekoč.
Obiskovalci se bodo lahko igrali domine in se tako preizkusili v poznavanju starih
gorenjskih besed, poskusili potico in domači kruh. Naredili bodo lahko tudi skupinsko
sliko, se vrnili v čas nazaj in postali »stara« vaščanska družina.
Na stojnici bomo ponudili izdelke, ki jih bomo izdelali v okviru naše projektne naloge
(priponke, razglednice …).
Razglednica s Kokrice
24