Naši korakiGlasilo Občine Škocjan
Številka 110 Letnik 13Maj – veliki traven 2007
Naši korakiPo
štni
na p
lača
na p
ri p
ošti
8275
Ško
cjan
Majnika najlepši cvetMajnika najlepši cvet
� številka 110 - maj 2007Naši koraki
Drage občanke in občani Občine Škocjan!
Maj
nika
naj
lepš
i cve
t. F
oto:
Jel
ka T
ršin
ar
Konstitutivna seja Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora
Konec marca se je na konstitutivni seji sestal Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora, na kateri je bil za predsednika izvoljen Janez Lenart.
V nadaljevanju smo v tretji točki obravnavali prostorsko planiranje v občini. Beseda je tekla o občinskem lokacijskem načrtu. Predlagali smo, da se zemljišče med občinskim lokacijskim načrtom in Mlako na nek način zaščiti pred morebitnim prometom nepremičnin in drugimi posegi v prostor za kasnejše urejanje prostora glede obrtnoservisne cone.
Po daljši razpravi in medsebojnem usklajevanju smo prisotni člani soglasno sprejeli naslednja sklepa:1. Namembnost manjših par
cel v JV delu OLNja ostane definirana kot poslovna z možnostjo ureditve stanovanja v skladu s pogoji, ki jih predvideva predlog odloka OLN.
2. Na območju med JV delom OLN in Mlako se izvedejo začasni ukrepi zavarovanja urejanja prostora za obrtnoservisno cono. Pripravi se osnutek odloka in se ga občinskemu svetu na naslednji seji ponudi v sprejem.
Janez Lenart,predsednik Odbora za
varstvo okolja in urejanje prostora
Prvomajski prazniki so že za nami. Nekoliko smo si oddahnili ob prazniku dela. Ob srečanju gasilcev na Bučki, na florjanovo, 4. maja, pa nas je lepo presenetil dež. S tem je zemlja končno dobila vlago, ki so jo rastline že tako potrebovale.
PRIPRAVLJAMO RAZPISE ZA KULTURNA, ŠPORTNA IN GASILSKA DRUŠTVA.
Med vami, spoštovani občani, opažam zelo veliko stopnjo »napačne informiranosti« glede problematike »naših občanov« s hišnih številk Dobruška vas 35 in 41. Razumljivo je, da vas ti problemi zelo skrbijo. Tudi jaz s sodelavci na občinski upravi in veliko večino svetnikov v občinskem svetu poskušamo najti variante logičnega urejanja tistega, kar je bilo v preteklosti zamujeno in kar nam je »zakuhala« država. Kot sem vam že napisal, informacije, ki vam jih »trosijo« nekateri sovaščani, preverite pri odgovornih uradnikih na občini.
POSTOPNO BOMO SANIRALI (NE LEGALIZIRALI) STANJE NA ŠT. 35 IN 41 V DOBRUŠKI VASI. ZAGOTAVLJAM, DA JAZ IN OBČINSKA UPRAVA TER OBČINSKI SVET NE BOMO OMOGOČALI NOBENE PRESELITVE
KAM DRUGAM V PROSTORU NAŠE OBČINE.
Največ naporov vlagamo v izpeljavo OLN za GTC Škocjan. GTC Škocjan je pojem, ki se je že uveljavil. Občina Škocjan ima možnost pridobiti največji odstotek gospodarskih površin na prebivalca v Sloveniji, več kot 70m2 na občana. Najpomembnejše pa je, da bo cena za kvadratni meter ob ustrezni izpeljavi projektov, s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi, zelo konkurenčna.
IZPELJAVA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA (OLN) ZA GTC ŠKOCJAN JE EDINA MOŽNOST ZA NAŠO OBČINO. NE PUSTIMO, DA NAM JO ZAVREJO OSEBNI INTERESI POSAMEZNIKOV, KI JIM JE VSEENO ZA RAZVOJ NAŠE LEPE OBČINE.
Pomembno je, da moramo sami postaviti pogoje urejanja območja, ki ga obsega OLN za GTC Škocjan.
HITRO IN SKUPAJ POSKRBIMO, DA DRŽAVA NE BO Z DRŽAVNIM LOKACIJSKIM NAČRTOM VSILJEVALA SVOJIH REŠITEV V NAŠEM PROSTORU ZARADI NAŠE NEPOUČENOSTI.
Na naslednji seji občinskega sveta bomo poskušali najti ustrezne rešitve za pripravo ustreznih dokumentov za VTK Škocjan, za pridobitev dela zemljišča od AS (Agrarne skupnosti) za krožišče v GTCju in severno uvozno cesto v GTC ter po možnosti služnost na kmetijskih zemljiščih za komunalno infrastrukturo, ki predstavlja že razvojno možnost za širitev GTCja preko regionalne ceste ŠkocjanDobrava.
ZAVEDAJMO SE, DA SE PRAVE SPREMEMBE LAHKO ZGODIJO LE, ČE DOPUSTIMO SPREMEMBE V NAŠEM RAZMIŠLJANJU IN NE VZTRAJAMO TRMASTO V STANJU, S KATERIM NISMO ZADOVOLJNI. GTC ŠKOCJAN IN VTK ŠKOCJAN STA NAJPOMEMBNEJŠI NALOGI, KI JU BO OBČINA ŠKOCJAN ZAGOTOVO IZPELJALA.
Spoštovane občanke in občani občine Škocjan!Razmislite o najbolj delavnih in srčnih sovaščanih v naši sredi in jih predlagajte za priznanja Občine Škocjan! Verjamem, da jih boste tako vzpodbudili za nadaljnje dobro delo ter utrjevali in dvigali ponosno pripadnost naši lepi občini Škocjan.
Vaš županAnton Zupet
Naši koraki 3 maj 2007 - številka 110
Kon sti tu tiv na seja Kra jev ne ga od bo ra KS Buč ka
Kra jev ni od bor KS Buč ka se je na svo ji 1. seji zbral 10. apri la. Čla ni od bo ra so med dru gim po tr di li do se da nje vods tvo KS, pre gle da li in ve stici je na ob moč ju KS in se podrob ne je sez na ni li s po te kom del v oko li ci šo le. Ob tem so pred la ga li na dalj nje ak tiv nosti in opo zo ri li na pre po časnost del, ki se vle če jo že od lan ske ga po let ja. Raz prav lja li so tudi o ure di tvi oko li ce kultur ne ga doma na Buč ki ter o pri do bi va nju pro jekt ne do kumen ta ci je za igriš če v Du lah. Pred stav lje na je bila pro jektna do ku men ta ci ja za hod ni ke za peš ce na od se ku Jer man Vrh – Jarč ji Vrh in spre jet sklep, da se do ku men ta ci jo us trez no do pol ni in poš lje v na dalj nje po stop ke na DRSC ter da se iz ved be ni pro jekt dopol ni še s pro jek tom za jav no raz svet lja vo. V na da lje va nju so zbra ni sku paj z žu pa nom An to nom Zu pe tom in di rektor jem ob čin ske upra ve mag. Dar kom Le vi čar jem pre gle dali pro stor ske pla ne Ob či ne Škoc jan in raz prav lja li o prostor skem raz vo ju KS Buč ka. KS se za ve že, da bo pri pra vi la svo je pred lo ge za od pra vo neka te rih ne lo gič nih ure di tev, prav tako pa tudi pri ča ko vanja gle de pro stor ske ga raz voja KS v na dalj njih po stop kih spre mi nja nja ob čin skih prostor skih pla nov. Pri za dev ne kra ja ne to rej ča ka še ve li ko dela, pri sot ni pa so bili ob tem kri tič ni tudi do pre poča sne rea li za ci je ne ka te rih že dol go ob ljub lje nih in vesti cij na ob moč ju KS Buč ka. Na kon cu so se sez na ni li še z or ga ni za ci jo očiš če val ne ak ci je, ki jo je v so de lo va nju z Ob či no pri pra vil Od bor za tu ri zem.
Sil vo Vene,taj nik KS Buč ka
Nad zor ni od bor
Nad zor ni od bor je v me secu apri lu obrav na val in sprejel nov po slov nik nadzor ne ga od bo ra ter se seznanil z no vimi smer ni ca mi o iz va ja nju ter de lo va nju NO, ki so bile pred stav lje ne na pos ve tu v Li ti ji. Na OU je bil po slan tudi pred log po ro čil o nadzo ru po slo va nja za leto 2006 ter o pre gle du za ključ ne ga ra ču na. Do konč no po ro či lo, ki smo ga ob li ko va li po pre jetem od ziv nem po ro či lu, pa je tudi spre je to in pri prav lje no za po sre do va nje občin ske mu sve tu ter žu pa nu.
An drej Zgonc, pred sed nik NO
Prob le ma ti ka sa na ci je cest, poš ko do va nih med grad njo av to ce ste
Mi ne va 3. leto, od kar je bila zgra je na av to ce sta na na šem ob moč ju, mi pa žal ugo tav ljamo, da se za de ve, po ve za ne s tem pro jek tom, še ved no niso us trez no do kon ča le.
V mi slih imam pred vsem sa na ci jo lo kal nih cest, ki so jih poš ko do va li tež ki ka mio ni med gradnjo av to ce ste. Kljub pri zade va njem ci vil ne ini cia tive, ob ča nov in ob čin ske uprave ne pri de do pre mi kov.
Ime li smo že te ren ske og le de cest, se sta vi li smo za pi snik in pred la ga li re ši tve. Tudi do govor smo do se gli že za 2 od seka, ven dar so z DARSove stra ni
zgolj ob lju be. DARS je ob lju bil, da bo sa na ci ja cest, za ka te re je bil do se žen do go vor, do konča na do kon ca mar ca 2007, plan sa na ci je pa bodo iz va jal ci pri pra vi li do kon ca fe bruar ja 2007.
Se ve da se do navedenega datuma nič od tega ni zgo dilo kljub šte vil nim do pi som, ki jih po ši lja mo na DARS in me dijskim obja vam. Ža lost no pri tem pa je dejs tvo, da smo na le te li na po pol no ig no ran co DARSa in os ta lih pri stoj nih in sti tu cij za re ši tev prob le ma ti ke, ki so jo sklad no s spo ra zu mom dolž ni iz ve sti.
An drej Zgonc
Za kaj AS, IGM in DARS?KAJ SE DOGAJA NA OBČINIKAJ SE DOGAJA NA OBČINI
Izdela va ob čin ske ga lo ka cij ske ga na čr ta (OLN) je v za ključ ni fazi. Po iz ve de ni dru gi pro stor ski kon ferenci in pred lo gih so gla so da jal cev se daj po te ka jo še za ključ na us kla je va nja, nato pa se pri ča ku je še jav na raz gr ni tev z jav no obrav na vo ter po tr di tev OLN na Ob čin skem sve tu Ob či ne Škoc jan.
Kra ti ce v na slo vu na ka zu jejo na tri ključ ne so go vor ni ke (prav ne ose be), s ka te ri mi že v tej fazi po stop ka iš če mo so glas je in sku pen in te res za rea li za ci jo pro jek ta Gos po dar sko teh no loškia cen ter (GTC) Škoc jan. Da bi na mreč vse bi na OLN do bi la tudi svo jo real no po do bo, s tem mi sleč na ko mu nal no, cest no ter dru go in fra struk tu ro, ki je po goj za to, da se bodo bo do či in ve stitor ji od lo či li za ume sti tev svo jih proi zvod nih ter dru gih ka pa ci tet v na šo ob či no, bo po treb no naj ti so glas je med ob či no in na ve deni mi prav ni mi ose ba mi ozi ro ma nji ho vi mi last ni ki.
Agrar na skup nost (AS) Dobruš ka vas – To maž ja vas je last ni ca ne pre mič nin v delu, kjer naj bi gra di li če tr ti krak kri žiš ča pri iz vo zu in av to ce ste, ki bo slu žil kot uvoz v se ver ni del cone ter naj kraj ša po ve zoval na pot med Buč ko in av to ce
sto. Hkra ti je po mem bno tudi so glas je o pri do bitvi pra vi ce gra di ti na delu petkra ke ga krožiš ča v sre dini GTC Škoc jan in del med šti ri kra kim kri žiš čem in petkra kim kro žiš čem, kjer bodo po te ka li pod ze meljski ko mu nalni vodi. Do kler ne bo do se že no so glas je o pre no su last niš tva oziro ma vzpo sta vi tvi služ no sti na pred met nih ne pre mič ni nah, bi vsa ko na da lje va nje grad nje predstav lja lo ne do vo ljen po seg v tuje zem ljiš če. AS za pri do bi tev služno sti na ome nje nih zem ljiš čih pri ča ku je od škod ni no v vi ši ni ca. 47.000 evrov.
Ob či na Škoc jan in pod jet je IGM Stre šnik sta tik pred tem, da pod pi še ta spo ra zum, s ka te rim bo sta ure di la me nja vo zem ljišč v ok vi ru OLN, ki so ob či ni po trebna za iz de la vo ce ste pri se ver nem uvo zu v GTC Škoc jan. Kljub temu da gre za pri vat na zem ljiš ča v sever nem delu GTC Škoc jan, ka te
rih pro da ja ne bo pred stav lja la pri hod ka za ob čin ski pro ra čun, bo ob či na temu uvo zu na me ni la ca. 300.000 evrov.
Z Druž bo za av to ce ste pa posku ša mo do se či so glas je o sofi nan ci ra nju pre pro jek ti ra nja in iz grad nje šti ri kra ke ga kri žiš ča, s ka te rim je bila končno za klju če na grad nja iz voz nouvoz nih poti na av to cest nem pri ključ ku v Do bruški vasi. Ta dela naj bi obre me ni la ob čin ski pro ra čun za ca. 84.000 evrov. Hkra ti pa si od in ve sti torjev v pri hod nje pet kra ko kro žiš če in po ve zo val no re gio nal no ce sto med šti ri kra kim kri žiš čem ter pet kra kim kro žiš čem že li mo, da bi kar naj hi tre je pri sto pil k na roči lu pro jekt ne do ku men ta ci je in iz bi ri iz va jal ca za grad njo na ve dene cest ne in fra struk tu re.
Glede na real no dejs tvo, da je ce lot na vred nost in ve sti cij ske ga dela ob činskega pro ra ču na za leto 2007 le ca. 416.000 evrov, lah ko vsak do ugo to vi, da bodo po treb na in ten ziv na po ga janja ter us kla je va nja z vse mi pravni mi ose ba mi ter nji ho vi mi last ni ki, sicer sred stev ne bo do volj, kar bi zo pet lah ko re sno ogro zi lo na predek ob či ne in us tvar ja nje no vih de lov nih mest v ob či ni.
Dar ko Le vi čar
4 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Razvojno partnerstvo Romski zaposlitveni center je doslej, kljub težavam s financiranjem s strani MDDSZ, korektno opravilo večino aktivnosti po delovnem programu, ki je bil zastavljen v začetku leta 2005. Tako smo med drugim dosegli naslednje rezultate, ki predstavljajo podlago za delovanje novoustanovljenega javnega zavoda Romski zaposlitveni center (RZC), in sicer smo: analizirali in izdelali pisno analizo o seda
njem stanju in ukrepih na področju vzgoje in izobraževanja odraslih Romov,
zbrali podatke med Romi o usposobljenosti na področju formalnega in neformalnega poklicnega usposabljanja,
analizirali in izdelali analizo o izobrazbeni strukturi in poklicnih željah Romov ter zbrali soglasja o pripravljenosti Romov za delo, ki tvorijo bazo potencialnih delojemalcev v RZCju,
izdelali bazo podatkov o že obstoječih in izvedenih programih usposabljanja Romov,
izdelali nove programe za spodbujanje in motiviranje odraslih Romov za vključevanje v nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje,
izvedli izobraževalne in motivacijske delavnice,
anketirali delodajalce o pripravljenosti za zaposlovanje Romov in jih k temu tudi
Dogajanje v okviru projekta EQUAL
»Projekt delno financira Evropska unija«
motivirali z osebnimi intervjuji in predstavitvijo projekta ter jih s podpisanimi soglasji vpisali v bazo potencialnih delodajalcev RZCja,
razvili novo poklicno kvalifikacijo za vzdrževalca/ko javnih površin, idr.
S tem smo aktivnosti pri projektu pripeljali do skorajšnjega zaključka, vendar projekt kljub našim prizadevanjem trenutno ne daje pravih rezultatov.
Že lani ustanovljen RZC namreč zaradi problema zagotovitve ustanovnega kapitala, s strani MDDSZ oziroma financiranja s strani partnerjev, še vedno ne deluje. Težava je v tem, da RZC z minimalnimi ustanovnimi sredstvi na računu, ki so jih prispevali ustanovitelji – 15 občin, ne more zagotoviti finančnih sredstev za zalaganje stroškov mesečnega delovanja RZCja, projektna sredstva, ki so bila pridobljena na razpisu, pa se lahko črpajo šele na podlagi refundacije. Ministrstvu smo v zvezi s slednjim s strani
Nova Mercatorjeva trgovina v Škocjanu
koordinatorja že pred meseci predlagali tudi konkretne rešitve, vendar leto do sedaj ni pokazalo pozitivnega pristopa, niti ni predlagalo svoje alternativne rešitve.
Z zgoraj navedeno problematiko smo na seji dne 2. 4. 2007 seznanili tudi svet županov RZC. Ti so sklenili, da se želijo sestati z ministrico MDDSZ, go. Marjeto Cotman, ki bi ji še enkrat predstavili predlog rešitve, s tem da se MDDSZ vključi kot soustanovitelj RZCja (v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o zavodih) in ob vključitvi vloži potreben ustanovni kapital, ki bi služil kot obratni kapital za delovanje zavoda. Od tedaj potekajo vse aktivnosti v smeri realizacije sestanka. Tako smo formirali predstavniško skupino desetih županov, ki se bo sestanka pri ministrici udeležila in na MDDSZ že v začetku aprila posredovala prošnjo za srečanje, za kar pričakujemo potrditev prostega termina v najkrajšem možnem času.
S strani partnerstva in koordinatorja smo doslej storili vse, zato menimo, da je za končni uspeh projekta sedaj odgovorna le še država, s tem misleč na MDDSZ. Zavedati se moramo namreč, da gre za nacionalni projekt, ki obravnava Rome v celotni državi in ne le Rome v občinah ustanoviteljicah RZC.
Pripravili: Darinka Povše in Blanka Matko
Na lokaciji obstoječega trgovskega objekta v Škocjanu bo investitor, Poslovni sistem Mercator, d. d., nadomestno zgradil pritlični objekt, neto površine ca. 520 m2.
V lastnem projektivnem biroju so že pripravili idejni projekt za objekt, ki bo oblikovno izhajal iz svoje funkcije, kar je sicer značilno za vso tradicionalno arhitekturo Dolenjske. Osnovni volumen je oblikovan kot nevpadljivo stavbno telo pravilnih oblik, tlorisa 18 x 33 metrov. Na severozahodnem delu so osno
vi dodani spremljajoči prostori. Vhod v trgovino je poudarjen z nadstreškom, sicer pa bodo odtenki fasade peščeni. Urejena bosta ločena dostopa za kupce in dostavo, fizična ločnica med parkiriščem z 32 parkirnimi mesti in prostorom, namenjenim dostavi, pa bo izvedena po vzoru tradicionalnega lesenega plota.
Novo trgovino v Škocjanu pričakujemo še v letošnjem letu.
Roman Stopar
»Za vsebino dokumenta je odgovoren razvojno partnerstvo Romski zaposlitveni center in v nobenem primeru ne izraža stališča Evropske unije«
»Projekt delno financira
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve«
Naši koraki 5 maj 2007 - številka 110
Javni natečaj za izbiro najboljših
turističnih spominkov Občine Škocjan v letu �007
Občina Škocjan razpisuje javni natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka Občine Škocjan v letu 2007. Strokovna komisija bo izbrala tri najboljše spominke in jim podelila naziv »Turistični spominek Občine Škocjan leta �007«, nagrajenci pa prejmejo tudi praktične nagrade. Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala likovno estetsko vrednost, dediščinsko vrednost, identiteto ali razpoznavno vrednost, turistično promocijsko vrednost kraja ter produkcijo in trženje.
Spominke za natečaj sprejemamo na sedežu občine: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, do vključno 4. junija �007.
Javni natečaj je objavljen v prejšnji 109. številki Naših korakov ter na spletnem naslovu www. obcinaskocjan.si v rubriki Aktualno. Za vse dodatne informacije pa smo vam na voljo tudi na naslovu občine.
Pripravila:Mateja Robek Zaletelj
Razpis za sofinanciranje
gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. �006 do 30. 6. �007
Namen razpisa je sofinanciranje nabave določene gasilske zaščitne in reševalne opreme za prostovoljna gasilska društva, ki bo nabavljena v obdobju od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2007.Predmet razpisa je sofinanciranje: zaščitne opreme, gasilne opreme, vozil …
Rok za oddajo vlog je 6. 7. 2007.
Razpisno dokumentacijo vlagatelji lahko dobijo v prostorih Gasilske zveze Slovenije, Tržaška 221, Ljubljana, ali na spletnih straneh Gasilske zveze Slovenije: www.gasilec.net.
Vir: DDP 15/07 Povzel: Andrej Zgonc
Spoštovani!Leto je naokoli in bliža se praznik Občine Škocjan – KNOBLEHARJEVO, v sklopu katerega se podeli priznanja osebam, društvom, skupinam, ki na kakršen koli način prispevajo k napredku in razvoju občine ter njeni prepoznavnosti v širšem okolju.
V skladu z navedenim na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 47/97, 91/03) objavljamo naslednji
RAZPISza zbiranje predlogov za podelitev priznanj
Občine Škocjan za leto �007
1.Priznanja Občine Škocjan so:• Naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Škocjan,• NAGRADA Občine Škocjan,• PRIZNANJE Občine Škocjan.
2.Naziv častnega občana Občine Škocjan se podeli osebi, ki je s svojim življenjem ali delom trajno povezana z Občino Škocjan in je prispevala k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju.Nagrada Občine Škocjan se podeli občanom Občine Škocjan za življenjsko delo ali izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanaša na izvajanje nalog občine oziroma zadovoljevanja potreb njenih prebivalcev.Priznanje Občine Škocjan se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
3.Naziv častnega občana Občine Škocjan je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine v usnjeni mapi.Nagrada Občine Škocjan je denarna, o njeni višini pa odloči občinski svet. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.Priznanje Občine Škocjan se podeljuje v obliki diplome, lahko pa tudi v obliki knjižnega ali drugega darila.
4.Na leto se podeli en naziv častnega občana in po ena nagrada občine. Število občinskih priznanj se prilagaja številu pobud, presoji odbora za občinska priznanja in odločitvi občinskega sveta.
5.O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom po opravljenem javnem razpisu za zbiranje predlogov.
6.Predloge za podelitev priznanj lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori občinskega sveta.
7.Predlogi morajo biti pisni in obrazloženi.
8.Priznanja se podelijo enkrat letno, in sicer na slavnostni seji občinskega sveta.
9.Pisne predloge pošljite najkasneje do petka, 1. junija 2007, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, s pripisom: »Ne odpiraj – predlog za občinsko priznanje«.
Župan Občine Škocjan Anton Zupet, univ. dipl. org.
6 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Naši koraki glasilo Občine Škocjan je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1130 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Janja Strašek, Anica Tramte, Jelka Tršinar. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcinaskocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naši koraki glasilo Občine Škocjan je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.
Javni razpis za finančne spodbude
investicijskim ukrepom za
izrabo obnovljivih virov energije v
gospodinjstvih za leti �007 in �008
Sofinancer za leti 2007 in 2008 z nepovratnimi sredstvi spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih.
Nepovratna sredstva se dodeljujejo za naslednje ukrepe:A. vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode,B. vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov,C. vgradnjo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike,D. vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, in sicer za kurilne naprave na polena, pelete in sekance.
Rok za oddajo prijave:Za pravočasno vloženo vlogo na prvo odpiranje vlog šteje vloga, ki je oddana na pošti do vključno 25. 4. 2007, za drugo odpiranje do vključno 22. 8. 2007, za tretje odpiranje do vključno 7. 11. 2007 in za četrto odpiranje do vključno 23. 4. 2008, vendar le do objave zaključka javnega razpisa.
Dodatne informacije:Ministrstvo za okolje in prostor, tel.: 01/3006990, vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure.
Vir: DDP 14/07Povzel: Andrej Zgonc
Razpis dolgoročnih posojil in garancij
Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD)
za leto �007Predmet razpisaPredmet razpisa:RC GSD razpisuje:– dolgoročna posojila v predvidenem skupnem znesku 2,247.200 EUR,– garancije za ta posojila v predvidenem skupnem znesku 1,123.800 EUR, za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah:
Občina Razpis posojil 2007
Razpis garancij2007
Občina Škocjan
149.200 74.600
Višina razpisanih sredstev se lahko spremeni v primeru dodatnih vplačil občin, ki sodelujejo oziroma bodo sodelovale v razpisu.
Rok za oddajo prijaveRok za oddajo vlog: popolne vloge, ki bodo oddane do 20. 4. 2007, bodo obravnavane prvič do 15. 5. 2007, nato pa bodo vloge, ki bodo oddane do 20. v mesecu, obravnavane vsak mesec sproti.
Razpisna dokumentacijaVlogo odda prosilec na predpisanem obrazcu, ki ga prejme:v Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, kontaktna oseba: Damjan Malnarič, tel.: 07/3372987.
Vir: DDP 16/07Povzel: Andrej Zgonc
Dragi bralci Naših korakov.Vabimo vas, da nam sporočite svoje predloge, koga bi si želeli, da v prihodnje predstavimo v Naših korakih oziroma ga intervjuvamo. Svoje predloge pošljite po elektronski pošti: info@obcinaskocjan.si ali po klasični pošti na naslov uredništva.
Prehrana je pomemben dejavnik pri ohranjanju dobrega zdravstvenega stanja organizma. O tem nas niso prepričali samo statistični podatki, temveč tudi vse boljše poznavanje sestave živil in njihovih učinkov na delovanje človeškega organizma, tako škodljivih (fenoli, aldehidi, alkaloidi, heterociklični amini, N nitrozo spojine, poliaromatski ogljikovodiki) kot zaščitnih (glukozinolati, karotenoidi, izotiocianiti, likopen, polifenoli, vitamini, minerali, vlaknine).
Pri preučevanju škodljivih ali koristnih učinkov hrane na organizem pa žal še vedno pogosto pozabimo na pomemben dejavnik, ki v veliki meri prispeva ali pa celo spremeni njen učinek, to je ČREVESNA MIKROFLORA.
Črevesna mikroflora vpliva na različne procese, kot so obramba proti patogenim bakterijam, razvoj in delovanje imunskega sistema, razvoj črevesnih resic, fermentacija neprebavljivih ogljikovih hidratov oz. vlaknine, anaerobni metabolizem beljakovin. Očitno je, da je črevesna mikroflora sposobna aktivno vplivati na črevesni mukozni imunski odziv in da istočasno igra ključno vlogo v interakcijah med škodljivimi bakterijami in gostiteljem ter razvoju tolerance do hrane oz. alergij.
Probiotične bakterije ugodno učinkujejo na gostitelja z uravnavanjem njegove črevesne mikroflore in stimulacijo imunskega sistema, ki ima ključno vlogo pri preprečevanju razvoja raka.
Vpliv probiotikov in prebiotikov na zdravo mikrofloro in dobro imunsko odpornost
To so živi mikroorganizmi, katerih uživanje v zadostnih količinah vpliva na zdravje. (WHO 2001).
Vplivajo na funkcionalne bolezni prebavil (vetrovi), atopične bolezni (alergije), intoleranca na glukozo, uravnavajo presnovo maščob, preprečujejo in zdravijo infekcijo sečil, rodil in dihal, preprečujejo raka.
Pomembna vloga koristnih bakterij je torej preprečevanje razrasta škodljive mikroflore
PREHRANA IN RAK
PROBIOTIKI V PREHRANI
Naši koraki 7 maj 2007 - številka 110
PREHRANA IN RAK
PROBIOTIKI V PREHRANI(Nadaljevanje iz prejšnje številke.)
(Ali so v jogurtih zaščitne snovi, ki pomembno vplivajo na mojo črevesno mikrofloro in posledično na boljšo imunsko odpornost?)
ali kot radi rečemo pri probiotikih, ki so del koristne mikroflore, vzdrževanje ravnotežja mikrobne populacije prebavnega trakta. (Cummings in sod., 2004)
Ti mali, koristni mikroorganizmi namreč tudi učinkovito pripomorejo k ponovni vzpostavitvi optimalnega ravnotežja črevesne mikroflore, še posebej takrat, kadar je leto porušeno, na primer kot posledica stresa, bolezni ali uživanja različnih antibiotikov.
In kje v hrani najdemo probiotične bakterije?
Probiotik je prehrambeni pripravek, ki vsebuje takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejni učinek na človeka (najdlje so v uporabi laktobacili, poznamo pa še tudi druge seve, npr. bifidus bakterije (ti se nahajajo v probiotičnih jogurtih, kislem mleku, skuti). Poleg probiotikov poznamo še prebiotike, med slednje sodijo zlati vlaknine sadja in zelenjave, stročnic in žit ter druge substance, ki v črevesju omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne flore.
Med najbolj priljubljenimi probiotičnimi živili so probiotični jogurti. Lete izdelujejo na različne načine; običajno dodajo probiotične seve bakterij šele na koncu proizvodnje jogurta (ko je mlečnokislinska fermentacija že potekla v prisotnosti primarnih bakterij).
Probiotične bakterije so odpornejše na želodčni sok in žolčne kisline kot druge bakterije in zato preživijo prehod skozi prebavila. Ko prispejo v spodnje predele črevesja, se tam namnožijo in izkazujejo svoj blagodejni učinek na zdravje. Pri nekaterih vrstah bakterij že obstajajo znanstvene študije, ki potrjujejo učinek, pri večini pa so dokazi še potrebni.
Dobro proučeni so zlasti učinki probiotikov v mlečnih izdelkih na: pospeševanje presnove laktoze, zatiranje patogenih klic v črevesju, zaviranje oziroma blaženje driske.
Nekateri učinki se predpostavljajo, a še niso dokazani: okrepljena zaščita pred okužbami, znižanje holesterola v krvi, zaviranje raka na debelem črevesu.
Po vsem tem, kar sem napisala, bi me lahko vodilo slepo dejstvo, da je vsak jogurt z na
zivom probiotik učinkovit oz. dober zame in vsaj v nekaterih zdravstvenih težavah že dokazano pozitivno deluje name.
Pa je res tako?Ali ste že prebrali celotno deklaracijo na
jogurtu?Pa poglejmo: sadni jogurt neznanega proi
zvajalca, ki pa preko medijskih oglasov polni naše možgane z geslom »Pijte me, ker si boste le tako izboljšali imunsko odpornost«.
Kaj pa sladila, arome, barvila, ki so označeni s tako imenovanimi Eji?
In rok trajanja živila, vam to kaj pove?
Začnite razmišljati tudi s svojo glavo, kupujte kakovostne izdelke, ki pozitivne snovi (probiotike) na drugi strani ne uničijo z raznimi nepotrebni in celo škodljivimi dodatki.
Janja Strašek
Naslednjič: Voda, vir življenja (dehidracija telesa povzroča veliko bolezni).
Predavanje za ženske in dekleta
Na povabilo Društva podeželskih žena Škocjan smo v petek, 20. 4. 2007, v Metelkovem domu prisluhnili predavanju ginekologinje dr. Jasne Kostanjšek o raku na materničnem vratu. Predstavila je raziskave in analize o zbolevnosti za rakom v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ter podala smernice za seznanjanje žensk o pomenu odkrivanja in zdravljenja raka na materničnem vratu. Najpomembnejše je, da se že v mlajši dobi začnemo zavedati, kako pomembni so redni ginekološki pregledi, da se zaščitimo pred boleznijo.
Veliko koristnega smo ženske slišale, predvsem pa je vsaka sama pri sebi razmislila, če dovolj naredi za lastno preventivo pred boleznijo. Tudi kakšen nasvet mlajši generaciji ne bi bil odveč, zato bi bilo prav, da bi se takšnih predavanj udeleževale tudi mlajše ženske.
Predavanja o bontonu in pripravah na velikonočne praznike, ki je bilo v 22. 3. 2006, se je udeležilo tudi veliko žensk. Ga. Helena Mrzlikar je predstavila nekaj osnovnih pravil obnašanja ob različnih priložnostih. V nadaljevanju je spomnila na kulinarične dobrote, ki so značilne za velikonočne praz
nike. Pojasnila je postopek pridobitve certifikatov za različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Po predavanju je sledil sproščujoč klepet in izmenjava izkušenj.
Jožica Keglovič
Zakaj si ne bi za zajtrk privoščili jogurta?
8 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Knoblehar jevo letoKot vse kaže bo letošnje praznovanje občinskega praznika »KNOBLEHARJEVEGA« nekoliko drugačno od drugih. To drugačnost bo zaznamovala skorajšnja 150letnica smrti dr. Ignacija Knobleharja, moža, na katerega je lahko upravičeno ponosen vsak Slovenec, toliko bolj Dolenjec in predvsem Škocjanci. Namen Knobleharjevega leta, ki ga bomo v župniji Škocjan pričeli obhajati z letošnjim občinskim praznikom, ni le v spoznavanju tega velikega moža, temveč predvsem v posnemanju njegovih kreposti. Najizrazitejše med njimi so: nesebičnost, delavnost, ponos, pravičnost, znanje, vera in molitev.
To je prvi in bistveni namen tega leta. Seveda pa verjamem, da se bo vsak po svojih močeh potrudil, da bi s svojim kulturnim udejstvovanjem drug drugega spodbujal k tem Knobleharjevim krepostim. Ob tem bi vas radi tudi spodbudili k nekaterim dogodkom, ki jih nikakor ne gre zamuditi. Letošnjo Knobleharjevo akademijo bo obeležila gledališka predstava »Naš Knoblehar«. Naj opozorimo, da bo po dolgih letih zaživelo domače gledališče, z domačimi igralci in domačo igro, v katero so vložili že ogromno časa in napora. Aprila prihodnje leto bomo romali na Knobleharjev grob v Neapelj. Maja bomo brali Knobleharjeve šmarnice, ki jih je napisala Berta Golob. Upamo, da ne samo v Škocjanu. Pred cerkvijo bomo postavili spomenik Knobleharju in tudi izgradnja Župnijskega doma misijonarja Ignacija Knobleharja bo v polnem teku. Upravičeno se lahko nadejamo, da bo tudi delo vseh, ki nas že sedaj kulturno bogatijo (Fantje z vasi, Plamen, Mesečina, Škocjanski rogisti, gasilska društva, Zavinčani, osnovna šola …) v Knobleharjevem letu še toliko bolj oplemeniteno in kakovostno. Če kdaj, potem smo ravno sedaj vabljeni k medsebojnemu sodelovanju kakor ena družina, vsak s svojimi darovi.
Naši koraki � maj 2007 - številka 110
Knoblehar jevo letoverjamem, da bo prilik še nekaj, morda v kakšni drugačni obliki. Čim prej, tem bolje, kakor nas uči sledeča zgodba.
Nekega dne se je Satan odločil, da poveča vrednost svojih hudobnih dejanj. Zbral je vodje reklamnega oddelka za pekel, da bi našli nove modele skušnjav in pasti za ljudi, pa tudi nove načine za uničevanje smisla življenja v njih. »Reci jim, da Boga ni,« je predlagal en hudič. Satan je puhnil: »Hočem nekaj manj očitnega.« »Reci jim, da nobeno od njihovih dejanj nima posledic,« je svetoval drugi. Satan je zmajal z glavo: »To mislijo že sami.« Tretji je predlagal: »Reci jim, da so že tako oddaljeni od prave poti, da se ne bodo mogli več vrniti, kajti ljudje se ne morejo spremeniti.« Satan je izdavil: »Sem že poskusil …« Najstarejši in najbolj prebrisan med vragi je prosil za besedo: »Daj jim preprosto vedeti, da imajo še veliko časa …« Satan se je ves zadovoljen zlobno nasmehnil: »To je odlična ideja!«
Zgodba se nadaljuje z naslednjim razmišljanjem:
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te gledal, medtem ko spiš, tesno bi te zavil v odejo, zahvalil bi se Gospodu za tvoje dragoceno življenje. Gledal bi te, medtem ko spiš.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te pospremil do vrat, ko odhajaš, poljubil bi te in objel in te poklical nazaj, da bi to storil še enkrat.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi poslušal tvoj glas, ugasnil televizijo, odložil časopis in bi se ti popolnoma posvetil. Spomnil bi se zvena tvojega glasu in luči tvojih oči.
Če bi vedel, da je zadnjič, bi te poslušal peti, zapel bi s tabo in te prosil, da zapoješ še enkrat.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sem s teboj, bi hotel, da je vsak trenutek pomemben. Ne bi skrbel za posodo, dvorišče in ne za račune. Če bi vedel, da je zadnjič, bi želel biti vedno s teboj.
Če bi vedel, da je zadnjič, ko sva skupaj, bi jokal, ker bi želel preživeti več časa s teboj.
Ne vem, kdaj bo zadnjič. Pomagaj mi, Gospod, da izkažem svojo ljubezen vsem ljudem, ki so del mojega življenja. Knobleharjevo leto zasluži, da vsi iz srca potegnemo skupaj, za dobro nas vseh po Knobleharjevem zgledu.
Mag. Janez Žakelj
Trenutno najbolj aktualen pa je Knobleharjev natečaj, o katerem smo pisali že nekaj številk nazaj. Zaenkrat prispevkov še ni dosti, torej imate obilo možnosti za primeren uspeh. Če prispevkov ne bo dovolj, bomo natečaj opustili. Morda čas še ni zrel!? Pregovor sicer pravi, da se prilika izgubljena ne vrne več nobena, vendar
Tam smo se razdelili na štiri skupine, se poimenovali Navihančki, Nasmejančki, Paglavci in Frančki. Ogledali smo si okolico, ustvarjali z glino pod vodstvom profesorice, šli na pohod do hiše muce Copatarice. Muca nas je tudi obiskala ter nas opomnila, kako moramo skrbeti za copate, pa ne samo otroci, tudi na starše je opomnila. Igre na čudovitem igrišču so nas navdušile, dež pa je bil kriv, da smo v avli ustvarjali s plastelinom, papirjem in slamicami ter plesali izrazni ples. To je bil velik korak za vse tiste, ki so prvič prespali stran od staršev. Vsi otroci so prejeli diplome za korajžno preživeto noč. Še enkrat jim čestitamo!!!
Več o dogodkih na Rakitni si lahko preberete v naslednih izjavah otrok.
Monika: »Na Rakitni je bilo lepo. Dobr` je bilo spat, dobr` sem se počiutila, tudi telebajska sem vzela za spat. Na Rakitni bi še stokrat prespala. Najlepše pa mi je bilo, ko smo v pižamah plesali.«
Matej: »Lepo sem se imel na Rakitni, dobr` smo plesal, ko je muca Copatarica prišla, je bilo dobr`.«
Žiga Š.: »Nič ne bom povedal, vsi smo lepo plesal v pižamah, dobr` smo spali. Kosilo je bilo dobro, makaroni. Tukaj bi še stokrat spal, ha, ha, ne, ne, ha, ha.«
Eva: »Dobr` je bilo za jest. Lušno so vzgojiteljice nastopale z igrico. Muco Copatarico smo videli, včeraj pa njeno hiško, ki smo jo šli pogledat. Danes je mal` škoda, da dežuje. Na Rakitno bi šla drugo leto.«
Valentina: »Dobro se počutim, dobro in lepo je bilo, dobro sem spala, všeč mi je bilo v sobi, ker sem imela tako polič
Vsi otroci iz skupine Žabice, starejši iz skupine Čebelice in dva bodoča prvošolca iz skupine Račke smo se skupaj z vzgojiteljicami odpravili na dvodnevno letovanje na Rakitno. Vrtec na Rakitni
ko in košarico. Vesela sem tudi, ko gremo domov.«
Žiga T.: »Meni je bilo všeč, ko smo prišli, smo šli na igrišče in se igrali. S svojo igračo sem se igral in šel spat in še danes mi je všeč.«
Nika: »Dobr` je bilo, še stokrat bi tukaj spala, lušno je bilo spat, dobr` je bilo na igrišču, nisem mamice pogrešala, ker itak imam medvedka s seboj. Ko smo se peljali, smo Frančka gledal, je bilo dobr`. Paglavci smo se dobr` zajdli.«
Klemen: »Dobr` je bilo, kar veselo je vse. Vsi smo zadovoljni, pa še pridni moramo biti, lepo pospravit in obleči se je treba in oblačila je trebe zravnat. Še veseli in srečni moramo bit, pa še petdesetkrat bi šel.«
Martin: »Ko smo prišli, smo šli na igrišče, mal` smo bili v sobi, ko smo šli spat, je bilo smešno, ko nas je Gašper hecal. Zaspal sem, ko me je Brigita pobožala in mal` požgečkala. Tukaj bi bil za večno življenje s tabo.«
Špela: »Ples v pižamah je bil dobr`, pa ko smo pravljice brali in šli na igrala. Tukaj bi bila v ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, soboto, v nedeljo bi šla pa domov. Zaspala sem tako, da me je botrca pocrkljala, pol` sem pa lažje zaspala. Hrana pa je bila mal` dobra, mal` pa vse.«
Rok: »Dobr` je bilo, ko smo šli na igrišče, pa nič nismo jokal zaradi mamice in očita. Všeč mi je, ko spim na Rakitni, ko smo izbrali skupino Frančki. Zaspal sem tako, da sem dobil lubčka, pa še po vratu si me mal` požgečkala.«
Gašper: »Dobr` je bilo, k` ni bilo mamic, šli smo na igrišče, brez mamic smo zaspal. Jaz bi še sedem dni prespal tukaj.
10 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Je bilo zelo lušno. Jaz bi šel domov, ko bi bil tukšnle (pokaže dva metra).«
Ela: »Najboljš mi je bilo, ko smo šli na igrišče, všeč mi je tukaj. Jaz bi bila tukaj še tri dni in tri, pa še deset.«
Lea: »Dobr` je bilo za jest, pa dobre postelje so, k` so zabavne, pa zmeraj kaj ustvarjamo in delamo kaj takega. Plesat je bilo dobr` in z Brigito se je bilo dobr` pocrkljati.«
Nejc: »Všeč mi je bilo, ko smo se guncal, igral, pa prespal. Brez mamice je bilo žalostno, pogrešal sem jo. Z Brigito je bilo dobr`, fino, ko smo se preoblačili v pižame, ko me je pocrkljala je bilo pa smešno.«
Katja: »Meni je všeč, ko spimo, pa smo plesali, pa jemo tudi lepo. Rada se igram s prijatelji, lepo je zunaj, in ko je Muca prišla.«
Mojca: »Meni je všeč, ko je Muca prišla, ko smo pleasali, pa ko je Katja lepo počivala, pa sva dobili dva bonbona od Anžeta. Anže je tako prijazen do nas. Včeraj je bilo lepo, ko smo v pižamah plesali, pa postelje so mi tudi všeč, to je vse, črta.«
Denis: »Meni je bilo všeč, ko smo tekal. Videli smo muco Copatarico, njeno hišo. Pa gor in dol po toboganu smo se vozili, pa ko smo plesal je bilo tudi lepo.«
Kevin: »Ko smo plesali mi je bilo všeč in muca Copatarica nam je dala bonbone, ima hiško v gozdu. Tam smo videli copate.«
Anže M.: »Všeč mi je, ker so lepe postelje, ker smo se z avtobusom peljali, in ko smo plesali v pižamah.«
Peter: »Zanimivo mi je bilo, ko smo se igrali. Iz plastelina sem naredil rožico, iz slamic pa ogrlico in zapestnico. Iz papirja ladjico in hišico. Mi smo bili navihančki.«
Pia: » Jaz bi bila kar na Rakitni, tukaj je dobro, so dobre postelje. Na igrišču mi je bilo všeč, včeraj ponoči mi je bilo pa smešno, ko je naša skupina zamudila na ples.«
Marjetka: »Meni je bilo všeč, ko smo na hodniku plesali, pa hiške in ladje delali, pa verižice. Še bi šla sem, videla sem tudi hiško od Muce.«
Tamara: »Zanimivo mi je bilo, ko smo se lepo igrali. Tukaj je bilo zelo lepo. Zunaj smo se gungali. Igrali smo se s plastelinom, pa Muca je prišla. Povedala nam je, da smo pridni otroci.«
Ines: »Jaz ko sem prišla v Rakitno, mi je bilo vse všeč, tudi postelja. Pogledala sem si tudi kopalnico. Imeli smo delavnice. Naredila sem verižico iz slamic. Imeli smo plesne vaje. Naredili smo ladijce in hiške iz papirja.«
Nika: »Dobro mi je bilo na toboganu. Pa spali smo tudi. Je bilo tako kot na morju. Pa ladijce in hiške in zapestnice smo delali.«
Zanje zapisaleNuša, Milena, Lidija in Brigita
V mesecu marcu so praznovale družine
V dvorani Metelkovega doma je bilo v petek, 13. aprila 2007, praznično in slovesno predvsem za bralne značkarje na OŠ Frana Metelka Škocjan. Njihovemu praznovanju so se pridružili tudi sošolci, učitelji, gospod župan Anton Zupet ter gostja dopoldneva pisateljica, pesnica, pravljičarka ter pripovedovalka Anja Štefan, ki je bralnim značkarjem čestitala in jim zaželela uspešno bralno pot še v prihodnje.
V marcu smo v vrtcu veliko pozornosti namenili pogovoru in dejavnostim na temo družine. Teme in aktivnosti so se nanašale na pogovor o starših, njihovih dejavnostih izven družine … Za trud in v zahvalo pa smo v vseh skupinah našega vrtca za naše starše pripravili popoldanska srečanja. Na njih smo se staršem predstavili s pesmicami, deklamacijami, plesom in jim zaigrali dramatizacije.
Na tak način so se otroci iz skupin MIŠKE, RAČKE, ZAJČKI IN ŽABICE zahvalili vsem svojim dragim staršem za njihov trud in ljubezen. Prepričani smo, da smo dosegli svoj namen, saj so starši zadovoljni odhajali domov. Vse mamice pa smo obdarili z darilcem, ki so ga pomagali izdelati tudi otroci.
Darinka Matjašič
Anja Štefan med škocjanski mi bralnimi značkarji
Najprej so ji prisluhnili učenci razredne stopnje in izredno uživali ob njenem domiselnem in izvirnem pripovedovanju ugank, pesmic in pravljic. Prav gotovo sem jim je vtisnila v spomin pravljica o dveh škratkih, pri čemer so si tako pripovedovalka kot učenci pomagali s svojimi prstki.
Učencem predmetne stopnje pa je odkrivala bogastvo ne le slovenske pripovedi, ampak so spoznali še sporočilnost ruske in arabske pripovedi.
Predvsem pa smo bili očarani nad njeno
iskrivo in živahno pripovedjo, s katero ji je uspelo pritegniti k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca.
Iskreno smo ji zaploskali, saj nam je nepozabno obogatila petkovo dopoldne.
Našo šolo v šolskem letu 2006/07 obiskuje 309 učencev, pri čemer jih je 207 osvojilo bralno značko, in sicer 138 na razredni in 69 na predmetni stopnji. Na POŠ Bučka pa jo je osvojilo vseh 27 učencev. Trinajst devetošolcev pa si je prislu
Naši koraki 11 maj 2007 - številka 110
Anja Štefan med škocjanski mi bralnimi značkarji
žilo laskavi naziv zlati bralec – zlati bralni značkar za zvestobo dobri knjigi vseh 8 let. To so: AnaMaria Bobič, Mateja Jaklič, Sabina Kralj, Anastazija Krštinc, Žiga Natek, Tanja Tršinar, Marjetka Žibert (9. a), Urška Bregar, Mia Čelesnik, Tjaša
Gros, Sara Hočevar, Mateja Košak in Urška Žibert (9. b), ki se bodo 23. maja pridružili zlatim bralcem s šol bivše novomeške občine v KC Janeza Trdine v Novem mestu.
Marinka Cerinšek
Na OŠ Frana Metelka Škocjan smo uspešno zaključili s projektom raziskovalnih nalog. Učenci naše šole so bili pri raziskovanju izredno aktivni in uspešni. Pod vodstvom svojih mentorjev so raziskovali na različnih področjih. Ob zaključku razpisa smo prejeli kar 12 raziskovalnih nalog, ki so bile na zanimiv in kratek način predstavljene komisiji in učencem naše šole.
Pri raziskovanju je sodelovalo kar 11 učenk in učencev iz 4. brazreda, ki so se ukvarjali z opazovanjem zajčice Megi, raziskovali so življenje hrčka in ribic. Preverili so tudi, kako je z domačo obrtjo v občini Škocjan, kdo so Fantje z vasi in se spraševali, ali smo v našem osončju sami.
Učenke in učenci 5. arazreda so se poglobili v raziskave o onesnaževanju voda in okolja ter raziskali vrednote v njihovem razredu. Raziskovali so tudi učenci in učenke 7. a, 7. b in 8. arazreda. Njihove teme so bile: Škocjanske anekdote, Onesnaževanje okolja, Kulturna dediščina občine Škocjan in Hinduizem.
Komisija je z velikim navdušenjem prebirala naloge, spremljala predstavitve, si ogledala plakate in ob zaključku seveda zastavljala vprašanja. Naši raziskovalci so vse za
stavljene naloge izredno dobro izpeljali. Komisija je ugotovila, da so ob raziskovalnem delu lepo sodelovali, razvijali svoja močna področja, si delili delo in razvijali kritično mišljenje ter se pri delu zabavali in hkrati izvedeli mnogo novega.
OŠ Frana Metelka Škocjan je vse mlade raziskovalce in njihove mentorje nagradila z enodnevnim izletom v Bohinj, ki smo ga izvedli v petek, 20. 4. 2007.
Sabina Hočevar
iz porodnišnic
Od izida zadnje številke Naših korakov smo izvedeli, da sta rodili:
Jelenka Hudorovac iz Dobruške vasi deklico in dečka,
Irena Brulc s Štrita dečka.Čestitamo!
Mladi raziskovalci v Škocjanu
1� številka 110 - maj 2007Naši koraki
Pri re di tev ob dne vu Zem lje
V pe tek, 20. 4. 2007, so se učen ci Po družnice Buč ka, sta rej ši otro ci iz vrt ca Če be li ce in pe to šol ca OŠ Fra na Me tel ka Škoc jan udele ži li pri re di tve ob dne vu Zem lje, ki je po teka la na ze le ni ci pod pla ne tom Tuš v No vem me stu. Učen ci do lenj skih os nov nih šol so se pred stav lja li s pro jek ti eko loš kih de jav no sti. So de lo va li so še Ko mu na la Novo me sto, Cerod, Sred nja kme tij ska šo la Grm in dru gi.
Že pred pred sta vi tvi jo so učen ci iz de lo va li iz del ke iz raz lič nih ma te ria lov na temo voda. Te iz del ke smo raz sta vi li na stoj ni ci v No vem me stu. Sprem lja li so kul tur ni pro gram, v kate rem so so de lo va li učen ci do lenjskih šol. Pri pra vi li so tudi ekode lav ni ce, učen ci pa so si lah ko og le da li tudi fil me. Ob 10. uri so se za če le raz lič ne šport ne igre, v ka te rih so sode lo va li učen ci Po druž ni ce Buč ka ter učen ca z ma tič ne šo le.
V na slednjem šol skem letu bomo ob dne vu Zem lje so de lo va li še na dru gih po droč jih.
Tin ca Gran da
Sve tov ni dan Zem lje – za sa di tev dre vesOb či na Škoc jan se je na po bu do Od bo ra za tu ri zem v so bo to, 14. apri la 2007, po us pe šno iz ve de ni očiš če val ni ak ci ji pri dru ži la akci ji Tu ri stič ne zve ze Slo ve ni je in Mini strs tva za oko lje in pro stor ter ob sve tov nem dne vu Zem lje, 22. aprilu, za sa di la dre ve sa. 20. april 2007 si bodo učen ci, čla ni tu ri
stič ne ga krož ka s po druž nič ne šo le na Bučki, še kako za pom ni li, saj so na dr žav nem tu ri stič nem tek mo va nju zno va poz la ti li svoj Bu čen ski ringlš pil. Da je kon ku ren ca naj bolj ših slo ven skih tu ri stič nih krož kov ve li ka, nam je bilo ja sno ta koj, ko smo prispe li na OŠ So stro, PŠ Jan če. Kljub temu smo ver je li v svo jo pred sta vi tev in ka kovost no za sno van tu ri stič ni pro dukt ter zno va zma ga li. Priz na nje in na gra do smo
Tudi dru gič zla tiNa oto ku ze le ni ce ob
Os nov ni šo li Fra na Metel ka Škoc jan so pred sednik Tu ri stič ne zve ze Dolenj ske in Bele kra ji ne Jo že Bar bo, žu pan Ob čine Škoc jan An ton Zu pet, pred sed nik Od bo ra za tu ri zem Jo že Ka pler in pred sed nik Od bo ra za oko lje in pro stor Ja nez Le nart po sa di li tri dreve sa. Za sa je na dre ve sa hrast, bu kev in lipa so obo ga ti la naš kraj in simbol no po ve za la oko lje in tu ri zem.
Lo ka ci ja ob šo li je bila iz bra na, kot so v raz go voru pou da ri li ude le žen ci sa di tve, za ra di sim bolne ga po ve zo va nja z izobra že va njem, kul tu ro bi va nja in od no som do na ra ve.
Sta ne Če le snik
Naši koraki 13 maj 2007 - številka 110
pre je li iz rok pred sed ni ka TZS Domi ni ka S. Čer nja ka in na mest ni ka di rek tor ja Slo ven ske tu ri stič ne orga ni za ci je De ja na Pod gorš ka (na sli ki). Še po se bej smo ve se li, da je naš pro jekt vpi san v Ban ko turi stič nih pri lož no sti Slo ve ni je in
se po te guje za na gra do, vred no 2000 EUR.
S pred sta vi tvi jo na dr
Tu ri stič no druš tvo Škoc jan je pri pra vi lo že še sto Vse sloven sko tek mo va nje har mo nikar jev za po kal Škoc ja na. Na tek mo va nju je so de lo va lo štiri de set har mo ni kar jev iz cele Slo ve ni je, kar nam je po tr di tev, da tek mo val ci radi pri de jo na na še tek mo va nje. Pri re di tev je bila v Me tel ko vem domu. Harmo ni kar ji so tek mo va li v pe tih sta rost nih ka te go ri jah. Nji ho vo igra nje je oce nje va la trič lan ska ko mi si ja, ki so jo se sta vljali Ja ni Li pič ni k kot pred sed ni k ter čla
na ga. Tina Le nart in g. Mi lan Ra di vo je vič. Naj bolj ši v prvi kate go ri ji je bil Da vid Dvor šak, v dru gi Krist jan Av bar, tret ji Rok Ro šer, če tr ti Da vid Tav čar ter v peti ka te go ri ji g.Vin ko Ušenič nik. Ab suolut ni pr vak vseh ka te go rij pa je bil Da vid Tav čar iz Škof je Loke. Vse nav zo če obisko val ce in tek mo val ce je na za čet ku pri re di tve poz dra vil žu pan Ob či ne Škoc jan g. Anton Zu pet pro gram pa je po vezo va la ga. Ja nja Lun ka.
Jo že Ka pler
Dru ga škoc jan ska sa la mija da
Tu ri stič no druš tvo Škoc jan je sku paj z vi no grad niš kim društvom or ga ni zi ra lo dru go škocjan sko sa la mia do. Sa la mija da je po te ka la v go stil ni Lu zar. Le tos smo zbra li šti ri de set vzor cev sa lam, na kar jih je šestčlan ska ko mi si ja v se sta vi Ja nje Stra šek, Bar ba re No vak, Ma te ja Bo bi ča, Iva Pe tri ni ča, Roka Ko tar ja ter pred sed ni ka te ko mi si je Dra ga Ko ša ka oce ni la. Ugo to vi la je, da se je kva li te ta iz de la ve sa lam bistve no dvig ni la le ne kaj sa lam je
bilo pre več odim lje nih. V so bo to, 24. 3., na za ključ ni pri re di tvi pa smo vsem so de lu jo čim na dru gi škoc jan ski sa la mia di po de li li prizna nje za so de lo va nje. Naj bolj šim de se tim iz de lo val cem pa po de lili prak tič ne na gra de. Naj bolj šo sa la mo je iz de lal Loj ze Nu čič iz Osreč ja. Vsem so de lu jo čim iz de lo val cem sa lam in spon zorjem te pri re di tve se Tu ri stič no in Vi no grad niš ko druš tvo lepo zah va lju je ta.
Jo že Ka pler
Ram pla či z go stiTo krat so Bu čen ski rampla či na kon cert, ki so ga or ga ni zi ra li v so bo to, 21. apri la 2007, po va bi li goste iz ključ no iz ven ob činskih in eno sku pi no celo iz ven dr žav nih meja.
Bu čen ski ram pla či ob svo jih na sto pih po vsej Slo ve ni ji sklepa jo pri ja teljs tva z raz lič ni mi sku pi na mi, ne kaj od teh so pova bi li na Buč ko, da so jih spozna li tudi obi sko val ci le toš nje ga kon cer ta. Pred sta vi li so se Čolniš ki fantje, Fol klor na sku pi na Kres, Ko led ni ki iz Bu še če vasi ter iz so sed nje hr vaš ke Fol klor na in tam bu raška sku pi na KUD Rudar Glogovac. Za smeh sta po skr be la hu mo rist Braj di mir z Ber to, tokrat tudi v vlo gi ju goslo van ske ga ge ne ra la. Re sni pa ni smo os ta li tudi ob po slu ša nju redne ga obi sko val ca koncer ta Bu čen skih ram plačev hu mo ri sta Mar ja na Rob le ka Ma tev ža. Če je bil kon cert v zna me nju go stov iz so sed njih kra
jev, to ni ka kor ne dr ži za zve sta in ved no us pe šna po ve zo val ca pro gra ma Jel ko in Me to da.
Dvo ra na res da ni bila tako polna kot v lan skem letu, ven dar je dejs tvo tudi to, da se je mar sik do pre stra šil, da bo os tal spet pred pre na tr pa no dvo ra no, zato pa je bilo vzduš je že ob uvod ni melo di ji har mo ni kar jev na višku. Pro jek ci jo na plat no, za ka te ro je na dvo riš ču kul tur ne ga doma skr bel Mar jan Ce rin šek, pa so si lah ko og le da li vsi na sto pa jo či.
V na va di je že, da z Ram pla či so de lu je tudi Druš tvo po de želskih žensk. To krat so čla ni ce pripra vi le raz sta vo ore ho vih do brot, ki so si jo obi sko val ci lah ko og le
da li pred pri re di tvi jo in po njej. Po skr be le pa so tudi, da so si obi sko val ci ob kon cu lah ko po stre gli s pe ci vom in pi ja čo.
Za zaklju ček pa naj pov za mem kar Bu čenske ram pla če, ki pra vi jo: »Mi smo fant je z Buč ke vsi doma,... Buč kla nar ji smo fejst ljud je, … Na Buč ki se lepo ži vi, …«. In kje je kdo, ki lep še pred sta vi svoj doma či kraj?
Ire na Ho če var
pov za mem kar Bu čenske ram pla če, ki pra vi jo: »Mi smo fant je z Buč ke vsi doma,... Buč kla nar ji smo fejst ljud je, … Na Buč ki se
da li pred pri re di tvi jo in po njej. Po skr be le pa so tudi, da so si obi sko val ci ob kon cu lah ko po stre gli s pe ci vom in pi ja čo.
lepo ži vi, …«. In kje je kdo, ki lep še pred sta vi svoj doma či kraj?
fejst ljud je, … Na Buč ki se lepo ži vi, …«. In kje je kdo,
žav nem tek mo va nju smo za klju či li na ša če trt ko va sre ča nja. In kako so jih ko men ti ra li učen ci sami? »Tu ri stič ni kro žek je kul, « so de ja li. Po dob ne ga iz zi va pa si že li jo tudi pri hod nje leto.
Jel ka Tr ši nar, men to ri ca
Še sto Vse slo ven sko tek mo va nje har mo ni kar jev v Škoc ja nu
14 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Ljudsko pesem so nam dali naši predniki na posodo, zato smo jo dolžni ohraniti in prenesti našim potomcem kot najvrednejšo zapuščino.
Fantje z vasi so začutili ta dolg pred desetimi leti in našli način, da ohranijo kulturno, etnološko in stavbno dediščino svoje občine, širše Dolenjske in celotne domovine.
Del te njihove aktivnosti je bil tudi samostojni koncert, ki so ga pripravili v nedeljo, 15. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Pohvaljeni folkloristi na revijiZadnji dan v marcu je v Globokem pri Brežicah potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki se ga je udeležila tudi škocjanska folklorna skupina. Plamen je gledalce in strokovno ocenjevalko Mojco Lepej navdušil z dobro odigrano igro, čistim večglasnim petjem ter suverenim prikazom starega ljudskega običaja ramplanja. Koncert Fantov z
vasi v Novem mestuV goste so povabili tudi doma
čo folklorno skupino Plamen, ki je z dvema izvirnima plesoma popestrila prireditev, tamburaška skupina iz Artič pa je s svojim igranjem in petjem dodala svoj čar k vzdušju na prireditvi.
Hvaležni so vsem domačim poslušalcem, ki so udeležili koncerta v Novem mestu.
Po uradnem delu pa so se vsi nastopajoči in poslušalci prijetno družili ob kozarčku cvička in domači – ljudski pesmi.
Franc Oberč
Za osveženo postavitev spleta in urjenje na vajah je zaslužna nova umetniška vodja FS Plamen Janja Ravnikar, tudi hčerka priznanega folklorista in
strokovnjaka, muzikologa in pedagoga dr. Bruna Ravnikarja. Janjo je pot ponesla na Dolenjsko in s tem tudi v Škocjan, strokovno je zelo dobro podkovana, saj
Spoznavanje goričkih plesov Sonce, morje in želja po druženju ter učenju novih plesov so škocjanske folkloriste za konec tedna od 20. do 22. aprila odpeljali z Dolenjske na Primorsko. Elerji s čudovitim razgledom na slovensko in italijansko morje, bazen pred hišo in oldtimerski štirinožec so plamenčke spremljali med intenzivnim plesanjem, petjem in tudi drugimi aktivnostmi. Petek je bil kot običajno namenjen spoznavanju in občudovanju okolice, spominu na korake z dolenjskih spletov ter prvemu spogledovanju in spoznavanju z novim spletom, kasneje pa tudi zelo intenzivnemu ramplanju na največje kuhinjske inštrumente.
Jutranje sobotno sonce je prineslo še zadnje plesalce z Dolenjske in že so sledili prvi koraki prekmurskih plesov. Tako je, letošnje intenzivne vaje so prinesle nov splet goričkih plesov. Ti izvirajo iz severnega goratega dela Prekmurja, ki
meji na Avstrijo in Madžarsko. Plesi se precej razlikujejo od tipičnih dolenjskih spletov, prav tako tudi petje, tako da splet na začetku vsebuje otožno pesem, hip zatem pa se plesalci že vrtijo v veselih, šegavih plesih. Prava paša za oči v spletu je tudi
spretnostni fantovski ples, zaradi katerega je bil fantovski del oproščen nekaterih kuhinjskih aktivnosti.
Celodnevno poskakovanje in boleči udi pa plamenčke niso odvrnili od večerne predstave novih članov, ki so morali pre
stati strogi test vitezov. Seveda so ga vsi uspešno opravili, zato so se lahko z ostalimi pomerili tudi v ostalih igrah. Sobotni večer je poleg njihove predstave minil v znamenju pripovedovanja anekdot, fantovskega udejstvovanja v njihovi najljubši aktiv
Naši koraki 15 maj 2007 - številka 110
je obiskovala seminarje in tečaje v Sloveniji in tujini, vodila pa je tudi dve znani folklorni skupini v Ljubljani, in sicer FS Tine Rožanc in Emona. Z njeno strokovnostjo ter entuziazmom je skupina poleg znanja, izkušenj in strokovnosti dobila veliko elana za prihodnje ustvarjanje.
Vse to se je odražalo tudi na odru v Globokem, saj je bila igra ramplačev (folkloristov) po mnenju ocenjevalke najboljša, plesi so bili glede na kraj in čas dogajanja dobro izbrani in tehnično dobro izpeljani z lepimi formacijami pozicij – variant plesov. V svoji oceni je Mojca Lepej pohvalila tudi godčevski sestav, saj so zaigrane viže skupini omogočale dobro plesno izvedbo.
Z dobro igro, suverenim nastopom in že skorajda igralsko mimiko ter sproščenim vzdušjem, ki ga je skupina ustvarila v dvorani med gledalci, je skupini uspelo pridobiti tako naklonjenost publike kot tudi strokovnjakinje. Dobra ocena in pohvaljen nastop je tako potrditev dela celotne skupine in dobra vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje.
Mihaela Hočevar
nosti ter izginulih miz. V nedeljo so plamenčki pod
potrpežljivim vodstvom Janje nov splet še izpilili, se zraven nasmejali ter ponovili dolenjske splete. Intenzivni vikend je tako minil v veselem poskakovanju, navdušenju nad novim spletom in v rdečih ličkih, ki jih je pobarvalo primorsko sonce, ter predvsem v druženju. Taki vikendi skupino povezujejo, ji dajejo zanos za nadaljnje delo, nastope in druge skupne aktivnosti. Sedaj repertoar folklorne skupine poleg dolenjskih in štajerskih plesov obsega tudi živahne goričke plese. Kmalu, že 30. junija, pa boste lahko uživali na letni predstavitvi folklorne skupine, barvitih plesih z različnih pokrajin ter tako začutili tudi del Primorske – tako kot so jo začutili plesalke in plesalci FS Plamen.
Mihaela Hočevar
Plamen na vseh letošnjih cvičkarijahKot narekuje že stara navada, je tudi letošnji konec aprila prinesel prvo Študentsko cvičkarijo v Ljubljani, na kateri ni manjkala niti Folklorna skupina Plamen, ki vsako leto poskrbi za dobro vzdušje med študenti na cvičkarijah širom po Sloveniji.
Festival Cvičkarija, ki se vsako leto razvija, pa ni le množičen shod dolenjskih in drugih študentov, ampak je namenjen tudi predstavitvi dolenjske kulturne dediščine ter tržnim vinogradnikom, v drugem, večernem delu, pa nastopijo znane skupine, ki se predstavijo na glavnem odru ljubljanskih Križank. Z dvema dolenjskima spletoma v prvem delu festivala je Plamen v Ljubljani 25. aprila pokazal, da Dolenjci ne znajo le piti vinca, ampak znajo s cvičkom na glavi tudi plesati, prav tako pa radi tudi »zaramplajo« godovniku in se z njim poveselijo. Seveda ni manjkala niti hudomušna pesem »Kaj pa delaš, šleva pjana?« ter animacija občinstva, ki je zaplesalo skupaj s folkloristi.
Ljubljanska Cvičkarija je bila prva v nizu štirih letošnjih cvičkarij, na katerih bo nastopila FS Plamen. Folkloriste Plamena boste lahko spremljali še na cvičkariji v Izoli 8. maja, v Novem mestu 12. maja in v Mariboru 23. maja. Seveda ste na vse prav lepo vabljeni. Pa na zdravje!
Mihaela Hočevar
Kulturno društvo “Dober dan teater” iz Prečne je tokrat na Bučki predstavilo svojo novo igro, komedijo z naslovom Policijska postaja. Zabavna igra, ki nosi tudi prvine satire in na trenutke celo burke, je nastala pod
Policijska postaja
peresom režiserja Franca Pluta. Kot pove že naslov, so bili glavni akterji policaji, avtor pa je poskušal v gledališko predstavo vplesti nekaj stereotipov ter izkušnje in videnja o policistih, kot jih poznajo ljudje. Gledalci so se tako
lahko dodobra nasmejali ob prikazani pregovorni bistrosti policistov in občudovali odlično izvedbo večkrat nagrajenih igralk in igralcev.
Jelka Tršinar
16 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Policijska postajaKulturno društvo “Dober dan teater” iz
Prečne je tokrat na Bučki predstavilo svojo novo igro, komedijo z naslovom Policijska postaja. Zabavna igra, ki nosi tudi prvine satire in na trenutke celo burke, je nastala pod
KOLEDAR PRIREDITEV ZA MAJ IN JUNIJ �007NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA OPIS PRIREDITVE
ŠMARNICE 6., 13., 20. 5. 2007 ob 15. uri
Stopno cerkev Rožnovenske Matere Božje
Župnija Škocjan župnik Damjan Štih: 041/796241
Sodelujejo zbori, organisti ...
MINI KROS PRVI BUČENSKI TEK
20. 5. 2007 ob 14. uri
Športno igrišče na Štritu
ŠD Bučka Jože Mlakar: 041/386321; Toni Sedlar: 041/237216
Dodatne informacije lahko dobite pri Toniju Sedlarju, pri katerem se lahko tudi prijavite.PAINTBALL 27. 5. 2007 ob
10. uriPri Lovskem domu Bučka
ŠD Bučka Jože Mlakar: 041/386321; Toni Sedlar: 041/237216
VESELICA 26. 5. 2007 ob 18. uri
Tomažja vas PGD Tomažja vas
Janez Lenart: 041/623489
30 let PGD Tomažja vas.
ŠMARNICE IN MUČENIŠTVO sv. KANCIJEV
27. 5. 2007 ob 15. uri
Škocjan župnijska cerkev
Župnija Škocjan kaplan Janez Žakelj: 041/321019
Sodelujejo mladi.
ZAKLJUČEK ŠMARNIC IN MUČENIŠTVO sv. KANCIJEV
31. 5. 2007 ob 18. uri
Škocjan župnijska cerkev
Župnija Škocjan kaplan Janez Žakelj: 041/321019
Sodelujejo mladi.
ODPRTJE OBNOVLJENEGA IGRIŠČA NA BUČKI
1. 6. 2007 Podružnična šola Bučka
Občina Škocjan, POŠ Bučka
Občina Škocjan07/ 3846300
Odprtje obnovljenega igrišča pred POŠ Bučka, predstavitev projekta Verjemi v svoj koš.
DAN ODPRTIH VRAT OSNOVNA ŠOLA
14. 6. 2007 ob 9. uri
OŠ Frana Metelka Škocjan
OŠ Frana Metelka Škocjan
Kristina Resnik, 051/315408
VESELICA 16. 6. 2007 ob 20. uri
Zagrad PGD Zagrad Peter Dulc Vrtna veselica z dobro glasbo in hrano.
DAN ODPRTIH VRAT SKUPNOST CENACOLO
16. 6. 2007 od 13. do 19. ure
Hiša skupnosti Cenacolo
Skupnost Cenacolo
skupnost Cenacolo; župnik Damjan Štih: 041/796241
Blagoslov kombija.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA PODRUŽNICI OŠ BUČKA
21. 6. 2007 Podružnična šola Bučka
Podružnična šola Bučka
Martina Granda: 07/3091238
Florjanovo – praznik gasilcev
Sveti Florjan je eden najbolj priljubljenih ljudskih svetnikov, zato njegovo podobo pogosto srečujemo prav na gasilskih domovih. V škocjanski občini je že od leta 1989 navada, da se na god tega svetnika gasilci zberejo pri enem od gasilskih društev in počastijo praznik njihovega zavetnika. Letos so srečanje gostili na Bučki.
Udeležili so se ga predstavniki vseh društev v občini, prišli pa so tudi iz Vnanjih Goric ter iz sosednjega društva Telče. V cerkvi sv. Matije je škocjanski župnik Damjan Štih daroval slovesno sveto mašo. Po njej se je v kulturnem domu nadaljevalo prijetno druženje.
Jelka Tršinar
Naši koraki 17 maj 2007 - številka 110
NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA OPIS PRIREDITVE
PRIREDITVE OB PRAZNOVANJU PRAZNIKA OBČINE ŠKOCJAN - KNOBLEHAREJVO 2007POZDRAV POČITNICAM
22. 6. 2007 ob 9. uri
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan
Kristina Resnik, 051/315408
Podelitev spričeval in zaključno rajanje.
VESELICA 23. 6. 2007 ob 19.uri
Gasilski dom Škocjan
PGD Škocjan Franci Smrekar: 041/650305
Vrtna veselica z dobro glasbo in hrano.
DAN DRŽAVNOSTI Z MAŠO ZA DOMOVINO
24. 6. 2007 ob 10. uri
Stopno cerkev Rožnovenske Matere Božje
Župnija Škocjan, Občina Škocjan
župnik Damjan Štih: 041/796241; Občina Škocjan: 07/3846300
Maša za domovino, po maši krajša kulturna prireditev, slavnostni govornik Lojze Peterle, Rudarski oktet Velenje.
KMEČKE IGRE 24. 6. 2007 ob 14. uri
pri Gasilskem domu v Škocjanu
Turistično društvo Škocjan
Jože Kapler: 041/779505
Prodaja domačih dobrot DPŽ Škocjan.
TEKMOVANJE V IZDELAVI ŠARKELJNOV
24. 6. 2007 Kulturni dom Bučka
Društvo podeželskih žensk Bučka
Ljuba Hočevar Sprejem izdelkov za ocenjevanje od 16. do 18. ure.
SEMANJI DAN NA BUČKI
25. 6. 2007 ob 9. uri
Kulturni dom Bučka
Kulturno društvo Bučka in ostala društva z Bučke
Jelka Tršinar041/367931
Kulturni program, podelitev priznanj z ocenjevanja šarkeljnov, kmečka opravila.
ODPRTJE OBNOVLJENE RANGUSOVE HIŠE
Sobota, 30. 6. 2007, ob 17. uri
E. park Zagraški log
TD Zagrad Franci Kocjan: 031/658114
Odprtje restavrirane tipične kmečke dolenjske hiše.
LETNI KONCERT FOLKLORNE SKUPINE PLAMEN
Sobota, 30. 6. 2007, ob 20.00 uri
Prireditveni prostor pred občinsko stavbo v Škocjanu
Folklorna skupina Plamen
Gregor Povše: 031/215006
Večer folklornih plesov.
Mladi iz PGD Zagrad v Jaršah Rodici Po predstavitvi poteka vaje
s strani regijskega poveljnika smo bili razvrščeni v tri skupine, ki so jih vodili oziroma jim poveljevali določeni poveljniki. Nato smo se po pozivu izpred gasilskega doma JaršeRodica odpravili do mesta, kjer je potekala vaja, in k delu zelo resno pristopili. Vaja je bila namreč pripravljena na velikem starem mlinu, ki je bil namenjen rušenju, in so zato
v stavbi zanetili res pravi požar. Bilo je zelo poučno in zanimivo, zato smo z veseljem aktivno sodelovali. Gostitelji so nas po uspešno zaključeni vaji pohvalili in se nam še posebno zahvalili za udeležbo. Sledilo je veselo druženje, pri čemer smo se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju zagnanih mladih gasilcev iz obeh društev.
Darinka Povše in Blanka Matko
Na povabilo PGD JaršeRodica, ki je pobrateno društvo PGD Zagrad, smo se mladi člani društva v petek, 20. aprila 2007, udeležili organizirane gasilske vaje, pri kateri so sodelovala še tri druga društva.
18 številka 110 - maj 2007Naši koraki
Ocenjevanje vin letnika �006V sredo, 14. 3. 2007, in četrtek, 15. 3. 2007, je v prostorih gostilne Luzar potekalo ocenjevanje vin Društva vinogradnikov Škocjan. Ocenjevala je sedemčlanska komisija, katere predsednik je bil univ. dipl. ing. agr. Samo Hudoklin, člani pa so bili Milan Simončič, Jože Simončič, Jože Zupančič, Drago Kozinc, Andrej Bajuk, Adi Brod.
Občni zbor Društva vinogradnikov Škocjan
Društvo vinogradnikov Škocjan je 4. marca 2007 pripravilo občni zbor v gostilni Luzar v Škocjanu. Zbora se je udeležilo lepo število vinogradnikov. Prisluhnili smo poročilu o delu društva v letu 2006, ugotovili smo lahko, da je bilo društvo zelo aktivno skozi celo leto. Še posebno smo lahko ponosni na »Cvičkov hram«, ki smo ga dokončaili in uspešno prevzeli v uporabo na 1. Škocjanski cvičkariji. Prostovoljno delo se nam je obrestovalo, saj smo gostom postregli na kulturni način in primerno ohlajenim vinčkom naših vinogradnikov.
S Turističnim društvom Škocjan in Društvom podeželskih žena Škocjan smo uspešno organizirali 1. Škocjansko salamijado, kar naj bi postala tradicionalna. Sodelovali smo na raznih prireditvah, organizirali ocenjevanje mladih vin. Na izobraževalnem področju poskrbeli za strokovna predavanja in organizirali kletarski tečaj. Kletarski tečaj je uspešno opravilo 28 vinogradnikov. Tako bodo lahko pridobljena znanja uspešno uporabili v svojih kleteh.
V letošnjem letu pa nam je osnovni cilj pridobiti društveni laboratorij, ki naj bi vsem vinogradnikom služil za analizo vina.
Vsem, ki kakorkoli prispevate pri uspešnem delovanju društva, se najlepše zahvaljujem z željo po takšnem sodelovanju tudi v prihodnje.
Predsednik društva Franci Matko
V dveh dneh ocenjevanja je bilo ocenjenih 177 vzorcev vin, kar je največ do sedaj. Vinski letnik 2006 je bil letnik, ki ga lahko označimo kot zelo dober. To se je delno oprazilo tudi pri kakovosti vin letošnjega ocenjevanja. Vzorci, ki so bili ocenjeni, so bili v povprečju bolj polni, intenzivneje obarvani, s številnimi sadnimi aromami. To je prav gotovo posledica boljše kakovosti grozdja vinskega letnika 2006. Moram pa poudariti, da številni vinogradniki oz. vinarji dobrega
letnika niso znali izkoristiti, saj je bilo kar nekaj vzorcev izločenih, kar 33 %. Po mojem mnenju je to preveč.
Najpogostejša napaka je bila boekser, ki je letošnji vsesplošni problem in se pojavlja v številnih zaznavnih oblikah. Druga najpogostejša napaka je bila oksidacija, kar je prav gotovo posledica neznanja in nevestnega dela kletarja. Naj se ob teh napakah in predvsem bolezni vina zavedamo, da zdravo in zrelo grozdje, kakršno je v povprečju bilo v let
niku 2006, ni edino zagotovilo za vino dobre kakovosti.
Potrebno je mnogo več, zlasti pa znanje in dobra roka kletarja! Vendar moram poudariti, da vina, ki so bila ocenjena, so lepa, z značilno sortno cvetico.
Vsem vinogradnicam in vinogradnikom čestitam za prejeta priznanja in želim, da bi bila vina na centralnem ocenjevanju v Novem mestu še žlahtnejša.
Franci Matko
žametna črninaMarjeta Tramte, Zloganje 23, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 15,86
cvičekMarjan Oberč, Gmajna 20, Raka; vinska gorica: Zabukovje, ocena 15,98Jože Luzar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 15,96Franc Bizjak, Ivan Dol, Leskovec pri Krškem; vinska gorica: Ivanji dol, ocena: 15,92Jože Oštir, Cirje 24, Raka; vinska gorica: Cirje, ocena: 15,86Marko Kirar, Dobruška vas 20, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 15,86Janez Vide, Tomažja vas 11, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 15,86Marjan Oberč, Hrib, Šmarješke Toplice; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,84Nada Kirar, Dobruška vas 20, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,84Jože Kocjan, Stara Bučka 8, Škocjan; vinska gorica: Hrib, ocena: 15,82Slavko Skušek, Dobruška vas 14, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,82
deželno rdečeFranci Tramte, Zloganje 27, Škocjan; vinska gorica: Telče, ocena: 16,20Dušan Mojstrovič, Dobrava 44, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 16,16
DPM Dobr ava doseglo odličen rezultat na državnem kvizu Mlad i in kmetijstvo v Čateških toplicah V soboto. 21. aprila, smo se člani DPM Dobrava ob 11. uri odpravili izpred gasilskega doma v Dobravi naproti državnemu kvizu Mladi in kmetijstvo, ki je letos potekal v dvorani Hotela Toplice v Čateških toplicah.
Pred kvizom smo odšli v Bizeljski vinski okoliš, kjer smo si ogledali dve vinski kleti. Najprej smo se po ovinkasti, ozki in strmo vzpenjajoči se cesti odpeljali v vas Podgorje pri Pišecah, kjer ima vinsko klet družina Varlec. Celotna družina se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom, obdelujejo 6 hektarov vinogradniških površin, na katerih je posajenih 20 tisoč trt, vsako leto pa jih dosadijo še dva tisoč. Vse vino
Naši koraki 1� maj 2007 - številka 110
modra frankinjaJože Luzar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 17,40Darko Češnjevar, Mali Trn 4, Krško; vinska gorica: Kraje, ocena: 17,36Metod Redek, Velike Poljane 6, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,32Franci Matko, Male Poljane 13, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,28Franci Perše, Zbure, Šmarješke Toplice; vinska gorica: Bojnik, ocena: 17,20Roman Kermc, Goriška vas 21, Škocjan; vinska gorica: Segonje, ocena: 17,20
modra frankinja �005Gregor Luzar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 17,20
modra frankinja �006 – bariqueBojan Jerman, Hrastulje 36, Škocjan; vinska gorica: Hrib, ocena: 17,98
kraljevinaIvan Tramte, Zloganje 24, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,16
deželno beloStanko Tramte, Zloganje 22, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,60Joško Pavlin, Paha 11, Otočec; vinska gorica: Paha, ocena: 16,48Andrej Kralj, Velike Poljane 23, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena 16,48Branko Pregrat, Gorenje Radulje 4, Bučka; vinska gorica: Sela, ocena: 16,34Danilo Medved, Prešernova 53, Zagorje; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,28
laški rizling – suhoIvan Tramte, Zloganje 24, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,86
laški rizling – polsuhoJože Luzar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 16,36
kerner – suhoBojan Jerman, Hrastulje 36, Škocjan; vinska gorica: Hrib, ocena: 16,82
kerner – polsuhoJanez Vide, Tomažja vas 11, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:17,54
beli pinot – suhoFranci Matko, Male Poljane 13, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,38
beli pinot – polsuhoFranci Tramte, Zloganje 27, Škocjan; vinska gorica: Telče, ocena: 17,10
savignon – polsuhoFranci Perše, Zbure, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 17,28
rumeni muškat polsuhoFranci Perše, Zbure, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 18,00
laški rizling �006 – ledena trgatevFranci Perše, Zbure, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 19,14
DPM Dobr ava doseglo odličen rezultat na državnem kvizu Mlad i in kmetijstvo v Čateških toplicah
gradniške površine se nahajajo tesno skupaj pod družinsko hišo gostiteljev. Nadmorska višina vinogradov sega od 180 pa vse do 400 metrov, zaradi česar imajo
še posebej veliko dela, ko obdelujejo vinograde. Po ogledu vinogradov s hriba in kratki razlagi gospodarjevega sina Simona in njegove Špele smo si ogledali še
vinsko klet, v kateri shranjujejo kakovostno vino tako v lesenih sodih – rdeča vina kot tudi v inox cisternah bela vina. Približno 60 % kletnih kapacitet zapolnijo z belimi vini, preostanek pa predstavljajo rdeča vina. Družina stremi k čim boljši kakovosti vin, zato je količina pridelka za njih na drugem mestu. Vina prodajajo tako gostincem kot tudi ostalim povpraševalcem. Njihova ponudba zajema tudi naslednje sorte ustekleničenih vin: podgorjan beli in rdeči, modra frankinja, zweigelt, traminec, rumeni muškat, chardonay, sauvignon in sivi pinot, za posebne sladokusce pa tudi liker iz vina modre frankinje. Polnijo tudi lastno blagovno znamko vina Podgorjan, ki je linija svežega vina nižjega alkohola. Podgorjan rdeči je zvrst žametne črnine, modre frankinje in zweigelta, podgorjan beli pa v večini laškega in renskega rizlinga, chardonaya in belega pinota. Vsi člani DPM Dobrava smo lahko degustirali vsako od
zgoraj naštetih sort vin, zraven pa so nam gostitelji pripravili še okusen narezek, ki je prispeval k še boljšemu okusu že tako izjemnega vina. Za gostoljubnost se še enkrat najlepše zahvaljujemo in upamo, da še kdaj odidemo tja.
Po ogledu in degustaciji pri družini Varlec smo se odpravili naprej skozi Pišece do Stare vasi pri Bizeljskem, kjer smo si na Turistični kmetiji Pudvoi ogledali repnice in degustirali domača vina družine Ogorevc. Glavna značilnost te turistične kmetije so 3 repnice – to so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih pridelkov shranjevali v njih. Družina Ogorevc pa jih uporablja za shranjevanje ustekleničenih vin, na koncu jame pa nameravajo izkopati repnico, veliko okrog 20 kvadratnih metrov, ki bi jo uporabljali za degustacije. Tudi mi smo se sprehodili po repnicah,
�0 številka 110 - maj 2007Naši koraki
ne ka te ri pa so se tudi preiz ku si li v ko pa nju rep ni ce s kram pov, kar jim je kar do bro uspe va lo. Tudi dru ži ni Ogo revc se naj lep še zah va lju je mo za go sto ljub nost.
Po og le du dveh vin skih kle ti smo se od pravi li na že težko pri ča ko va ni kviz v Ča teš ke top li ce. V dvo ra ni Ho te la To pli ce smo za sedli pro stor in že pred urad nim za čet kom so zvo ki har mo ni ke, na ka te ri sta zai gra la Još ko Me so je dec in Aleš Tr banc, po sta vi li na noge celo dvo ra no, ne kaj jih je tudi za ple sa lo. Po uvodnem kul tur nem pro gra mu in pred sta vitvi ekip, bilo jih je kar 12 iz ce lot ne Slo ve ni je, se je pri če lo glav no de ja nje tega dne – dr žavni kviz Mla di in kme tijs tvo. Kviz je po te kal v šti rih kro gih. V pr vem kro gu so se na ši fant je, Još ko Me so je dec, Jo že Gran da in Gal Se lak, od lič no dr ža li. Na pač no so od go vo ri li samo na eno vpra ša nje in so se po do dat nih vpraša njih, saj je bilo več ekip ize na če nih, uvr sti li v dru gi krog. V dru gem kro gu so se tudi kar do bro dr ža li, ven dar so še le pro ti kon cu poka za li svo je iz jem no zna nje in se uvr sti li v tret ji krog, kjer se je za fi na le po te go va lo pet ekip. V tret jem krogu si je eki pa lah ko iz bra la vpra ša nje iz med treh te žav nost nih sto penj – za 1, 2 ali 3 toč ke. Na ši fant je so si naj prej iz bra li vpra ša nje za 3 toč ke in na pač no od govo ri li, pri če mer so se nau či li, da je bo lje, če si iz be re jo laž je vpra ša nje in s tem za go to vo do bi jo nove toč ke, kot bi re kli sta rej ši ljud je ‘’Bo lje vra bec v roki kot go lob na stre hi.’’ Za pre boj v fi na le, kjer sta se za zma go po te gova li dve eki pi, so bila po treb na še do dat na vpra ša nja, pri če mer eki pam ni šlo naj bo lje od rok, zato so na ši fant je na kon cu iz bra li vpra ša nje za 1 toč ko ter nanj su ve re no odgo vo ri li in se tako uvr sti li v ve li ki fi na le, kamor se je že po red nem delu tret je ga kro ga, brez do dat nih vpra šanj uvr sti la eki pa DPM Met li ka. Na tret je me sto se je že po tret jem kro gu tek mo va nja uvr sti la eki pa treh de klet iz Drav ske do li ne.
Tako sta se za zma go po te go va li eki pi, ki sta še lan sko leto tek mo va li sku paj na re gij
skem kvi zu pri nas v Do bra vi, letos pa sta se Do lenj ska in Bela kra ji na kot re gi ji v ok vi ru Zve ze slo ven ske po de žel ske mla di ne raz druži li in tako sta obe eki pi priš li na sam slo venski vrh. V fi nal nem kro gu sta obe eki pi dvakrat na pač no od go vo ri li na vpra ša nja, tako da sta bili ize na če ni, ven dar je bilo več sre če na stra ni DPM Met li ka, saj jim je v prejš njih kro gih pri bor je na toč ka več za go to vi la zmago na kvi zu in or ga ni za ci jo pri hod nje ga držav ne ga kvi za. Kljub ne sreč ne mu dru ge mu me stu smo zelo za do volj ni z ve li kih us pe hov in po no sni na Još ka, Jo že ta in Gala, ki so nas in na še delo pri ka za li v iz jem ni lu či na držav ni rav ni. Čla ni DPM Do bra va smo gla sno na vi ja li za na šo eki po, pro ti kon cu pa se nam je pri dru žil še žu pan An ton Zu pet, ki je prav tako na vi jal sku paj z nami.
Kot gost ja je med po sa mez ni mi kro gi tekmo va nja na sto pi la tudi pev ka Nu ša De ren da, ki je na noge spra vi la ce lot no dvo ra no. Po kon ča nem kvi zu je sle di la za ba va z An samblom Jer ne ja Ko lar ja.
Kot je re kel tudi di rek tor Kme tij sko goz darske ga za vo da Novo me sto, gos pod Si mon čič, mla di Do lenj ci in Be lo kranj ci ve li ko obe tamo. Upa mo, da bo tudi v pri hod nje tako.
Do mov smo se vr ni li v ve čer nih urah, vese li, da smo do se gli od lič no dru go me sto iz med 12 ekip. Tudi v pri hod nje si že li mo po dob nih us pe hov. Mo go če pa nam uspe že pri hod nje leto, kot bo na še druš tvo or ga ni zira lo re gij ski kviz, zato lepo vab lje ni pri hodnjo pom lad v Do bra vo.
Is kre no se zah va lju jem Jošku, Jo že tu in Galu za ves trud, ki so ga vlo ži li v uče nje, ki ga je bilo še več, saj so se mo ra li po leg 3 tem, ki jih je bilo po treb no zna ti že na re gij skem kvi zu v Mokrono gu, nau či ti še do dat ne teme orga ni za ci ja in de lo va nje Zve ze slo ven ske pode žel ske mla di ne.
Zah va lju jem se tudi žu pa nu An to nu Zu petu in Ob či ni Škoc jan, ki nam je za go to vi la av to bu sni pre voz na kviz.
Ja nja Povšič
Šport no druš tvo Buč ka
vas vabi na
prvi Bu čen ski tek.
Mlaj ši (do 13 let) bodo te kli na 1200 m, os ta li pa na 5000 m. Štart bo ob igriš ču na Štri tu, pro ga pa bo po te ka la po rav ni ma ka dam ski poti. Pri di te v ne de ljo, 20. maja, ob 14.00, ko bo do de li tev štart nih številk. Za os ve ži tev bo po skrb lje no.Vab lje ni vsi, ki vas re krea ci ja navdu šu je.
Pra vi, da ji je bil ta šport že od nek daj privla čen, zato ni ve li ko raz miš lja la in se včla ni la v žen ski NK Krka že ob nje go vem na stan ku. Prva tri leta je igra la v mla din ski re pre zentan ci, se daj pa v član ski. V eki pi igra vlo go ve zi sta, ki je od go voren za po ve zo va nje igre, iz če sar lah ko skle pa mo, da je Ja smi na pre dana ko lek tiv ni igri.
Ja smi na p re da na no go me tuKo go vo ri mo o raz nih špor tih, zelo po gosto ome nja mo no gomet, ven dar red ke je žen sko no go met no re pre zen tan co, pa ven dar bi se lah ko po go var ja li tudi o tem, saj imamo med ob čan ka mi no go me ta ši co evrop ske ga ni vo ja. Se veda go vo ri mo o Ja smi ni Mla kar iz Sta re Buč ke, ki se z no go me tom ak tiv no uk var ja že sko raj devet let.
Naši koraki �1 maj 2007 - številka 110
Kot smo obljubili lansko leto, smo tradicionalno nadaljevali s turnirjem za nogometne veterane na travi in zopet iskali najzgodnejši termin v letu glede na vremenske pogoje. Na 22. april smo našli pravo nedeljo, čeprav nam je ravno idealno vreme odtujilo nekaj ekip, ki so imele svoje tekmovalce na različnih drugih prireditvah.
Tako smo imeli na turnirju le štiri ekipe, kar pa ni pokvarilo dobrega vzdušja, in vsi udeleženci smo uživali v prijetnem športnem druženju skozi ves dan.
In rezultati? 1. Blanca2. Raka3. Log4. Bučka
Športni pozdrav:Jože Mlakar
Paintball na BučkiJasmina v akciji
Jasmina v družbi župana in bučenskih veteranov.
Veteranski nogometni turnir Bučka �007
Jasmina p redana nogometu
Vse, ki ste že kdaj bili na našem paintball turnirju, in vse, ki bi to radi poizkusili, vabimo na popoldan akcije:KAJ? – paintballKDAJ? – 27. majKDO? – tudi tiKJE? – koordinate na plakatih
Dodatne informacije poiščite na plakatih in spletni strani www.bucka.info, če pa vas še kaj zanima, pokličite na 041 237 216.
Športno društvo Bučka
Klub, ki mu pripada, spremljajo stalni uspehi, saj so trikratne državne prvakinje v malem nogometu kakor tudi v nogometu na travi, v letu 2003 in 2004 pa so se dekleta uvrstila tudi med 13 najboljših evropskih ekip.
Kot pravi Jasmina, so uspešno zaključile kvalifikacije, saj so jih prešle povsem neporažene. Premagale so Malto, Hrvaško in Bosno ter
se tako uvrstile v 1. rang, ki jim je prinesel novo kvalifikacijsko skupino za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2009 na Finskem. Igrale bodo v skupini z Islandijo, Srbijo, Grčijo in Francijo. Po Jasmininih besedah je skupina »težka«, kar pomeni, da jo v večini primerov sestavljajo igralke, ki se z nogometom ukvarjajo profesionalno. Ekipa je vztrajna, optimistična in z dovolj znanja, da verjame v želen cilj, to je 2. ali 3. mesto.
Jasmina, ki hodi v službo, se izobražuje ob delu, vsak dan trenira in ob nedeljah igra ligaške tekme, je zares polno zaposlena, ker pa je tudi dobra organizatorka, še vseeno najde tudi kak trenutek samo zase. Pravi, da jo veseli tudi glasba in delo na turističnem področju, a življenjske vode so jo ponesle v drugo smer, kljub temu pa ni sprejela nobene od dveh ponudb, da bi postala
profesionalka v tujini. Pravi, da vse tja do 30. leta še ne namerava zapustiti nogometnih igrišč, tako da je še čas, da se postavite v navijaške vrste, ko bo igrala npr. za evropsko ligo v Krškem, za slovensko državno ligo v Novem mestu ali reprezentančne tekme v Dravogradu. Vabljeni.
Irena Hočevar
�� številka 110 - maj 2007Naši koraki
Slavljenca v DobraviV mesecu marcu sta dva naša občana v Dobravi praznovala visoka jubileja.
80 let Jožefe Virant
Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moči, da jo uresničiš, vendar moraš kar nekaj narediti za to. Virantova mama je to naredila in uresničila želje. Rodila se je v Mačkovcu pri Škocjanu v družini Hočevar. S svojim življenjskim sopotnikom se je po poroki preselila v Staro vas kot gospa Virant. Življenje ji ni bilo z rožicami posuto, po vojni je bilo zelo hudo. Na kmetiji je rodila pet otrok, s katerimi je bilo veliko dela. Toda mama Virant je ohranila dobro voljo vse do danes. Sedaj živi malo bolj umirjeno skupaj s sinom in vnuki. Namreč sin doma nadaljuje delo staršev oziroma trud, ki so ga vložili v kmetijo.
Veliko je načinov, kako zlomiti človeku srce; iz zgodb, ki sem jih poslušala med pogovorom navzočih, ki smo ji prišli voščit, sem razbrala, da je mama Virantova vsakemu prišleku pomagala, vedno je bila odprtih rok. Zato pa ona ne zna streti človeku srce. Še enkrat vse najboljše ji želimo upokojenci Škocjana.
Jožica Kaučič, DU
Voščilo upokojencem
Skromno obdarili in voščili smo tudi 91letnemu Andreju Povšiču iz Dobrave. Pokramljali smo z njim in obljubili, da se drugo leto ob istem dnevu spet vidimo.
Bili smo tudi v Tomažji vasi pri Mariji Pucelj in ji voščili za njen 90. rojstni dan. Celo uro smo na toplem pomladanskem soncu klepetali. Veliko modrosti nam je natrosila. Po krajšem premišljevanju sem si mislila, da so bile te modrosti zelo koristne.
Občudovale smo te modrosti ljudi, koliko izkušenj imajo. Tudi mi nismo mladi, ampak med nami je 20 do 30 let razlike. In takrat ugotoviš, da si otrok proti njim, čeprav imaš tudi ti 60 križev za sabo.
Ne mislimo na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala.
Jožica Kaučič, DU
Alojz Granda je 10. marca dopolnil 93 let svojega življenja in je kljub visoki starosti še vedno vedrega duha in bistrega uma. Z njim je prijetno poklepetati, saj je poln bogatih življenjskih izkušenj in presenečenj. Ker se je v mladosti ukvarjal s fotografijo, poišče včasih kakšno sliko, ki je zanimiva za današnje dni. V veliko veselje mu je urejanje doma in cvetja na domačiji v Dobravi, kjer preživlja jesen svojega življenja s svojim nečakom Ivanom.
31. marca pa je praznoval 91letnico Andrej Povšič. Živi v svoji rojstni hiši v Dobravi, zanj pa skrbi hčerka Slavica z družino. Zelo doživeto se spominja časov, ki jih je preživel na prisilnem delu v Nemčiji, v taborišču Gonars in v partizanih. Njegovo pripovedovanje je polno grenkega spomina na težke čase. Veseli se obiskov svojih vnukov in pravnukov.
Oba slavljenca sta ob visokih jubilejih obiskala in jima čestitala župan Občine Škocjan Anton Zupet in prestavnica KORK Škocjan Tinca Granda. Zaželela sta jima še naprej čimbolj trdnega zdravja in dobre volje.
Tinca Granda
Naši koraki �3 maj 2007 - številka 110
Živeti z rakomPo gu ma ne po tre bu ješ za tre nu tek, ko te
udari, tem več za dol go pot navz gor, na zaj k trez no sti in veri ter vztraj no sti.
Rak je lepa mor ska ži va li ca, toda be se da rak za člo ve ka oz. diag no za je stra šna. Ta diagno za pri ne se za sabo mno go gor ja in trp ljenja. Toda če ti uspe bo le zen kolikor to li ko za je zi ti, si zelo za do vo ljen. Meni je mi ni lo že se dem let. Ži vim z bo lez ni jo in po sku šam po naj bolj ših mo čeh pol no ži ve ti. Svet oko li sebe gle daš dru ga če. Si cer vča sih me po je zi,
ko gle dam lju di oko li sebe, ki se do svo je ga te le sa ob na ša jo zelo kru to in mi sli jo meni se ne more zgo di ti nič. Toda to pri de zelo hi tro, bo le zen ne iz bi ra ne spo la ne po kli ca. Zato bi mo ral vsak po slu ša ti svo je telo, še tako stro kov ne raz la ge niso nič, če ne po slu šaš svo je ga te le sa.
Toda ta diag no za mi je dala tudi dru ge plati živ lje nja. Vsa ko leto se do bi mo na prvo pom lad no so bo to v Can kar je vem domu. Letos sem bila že še stič. Tam se do bi mo vse bolni ce iz cele Slo ve ni je, bilo je en krat no. Naš znak je la stov ka, tako so nas tudi na go vo ri li (la stov ke) vsi po vab lje ni go vor ni ki.
Dru gi do go dek je bil zad nji pe tek in so boto v me se cu mar cu, ki ga je pri re di la Evro pa Dona na Otoč cu, in si cer dvod nev ni se mi nar Žive ti z ra kom.
Na tem se mi nar ju smo sli ša li vsa stro kov na mne nja in tudi ne ka te re iz kuš nje bol nic. Ta se mi nar je mno gim pri ne sel mno go od govo rov, ker ni smo ve de le, za kaj se to do ga ja. Bo le zen, ki jo imaš, jo lah ko obr neš tudi v dru go plat. Jaz zase vem, da ver jet no ne bi vsa ko leto ho di la v Can kar jev dom, spoz na la to li ko lju di in bila v sti ku s po li ti ki. Ker tudi take pri re di tve ve li ko sta ne jo, je bilo po krovi telj Mi nistrs tvo za zdrav je.
Vsa ko se kun do se za nas za če nja novo živ lje nje, ra dost no mu poj di mo naproti. Naprej moramo, če ho če mo ali ne. In bolj bomo ho di li, če bomo gle da li na prej, ka kor če se bomo ne neh no ozi ra li na zaj.
Jo ži ca Kau čič, DU
Obisk doma sta rej ših ob ča nov
Ptič Feniks
Žup nij ska Ka ri tas in cerkveni me ša ni pevski zbor Do bra va smo v to rek, 10. apri la, pripra vi li kul tur ni pro gram v Domu sta rej ših ob ča nov Novo me sto.
Os kr bo van ci so bili nav du še ni nad pre peva njem zbo ra, gan lji vo jih je bilo opa zo va ti, ko so se tru di li, da bi zna ne me lo di je tudi sami pre pe va li ob zbo ru.
Pro gram je po pe stril Gre gor s fraj to na ri co ter najm laj ša Kri sti na in Mar tin.
Pri sot ne je poz dra vil naš gos pod žup nik Dam jan, za go to vil jim je, da se na ših ob čanov po go sto spo mi nja mo, če prav ne mo rejo je sen živ lje nja pre živ lja ti med svo ji mi v do ma čem kra ju.
Pri za dev ne čla ni ce Žup nij ske Ka ri tas so na pe kle ve li ko le pe ga pe ci va, tako da smo
z njim lah ko po go sti li vse os kr bo van ce doma.
Ob za ključ ku so se nam zah va li li za obisk pred stav ni ki doma in os kr bo van ci, vsi so izrazi li že lje, da bi se še več krat vra ča li med nje. Še po se bej pa so bili na obisk po no sni na ši kra ja ni. Sreč ni smo za puš ča li dom tudi mi, ki smo si ta po pol dan vze li čas za ostarele in osam lje ne. Spoz na li smo, kako po mem bna so med ge ne ra cij ska sre ča nja, da mla dost opa zi sta rost in sta rost pri sluh ne mla do sti. Stisk rok in is kre ne be se de zah va le so nas na gra di le in obo ga ti le z no vi mi spoz na nji, da s tem, ko si vza me mo čas in ga po da ri mo osam lje nim, ni če sar ne iz gu bi mo.
Jožica Stra šek
V škoc jan sko do li no je priš la pom lad in z njo žeg na nje ter bla go slov konj pri sve tem Ju ri ju v Gr mov ljah. Ob 10.30 je Ko nje rej sko druš tvo Škoc jan zbra lo kar 43 ko njev in konje ni kov z raz lič ni mi vpre ga mi pri mo stu v Gr mov ljah. Sku paj so se v spre vo du po da li pro ti po druž nič ni cerk vi v Gr mov ljah, ka tere za vet nik je sv. Ju rij, ki go du je 24. apri la. Tam jih je pri ča kal žup nik Dam jan Štih, ki je ko nje tudi bla go slo vil in vo dil bo go služje, pri ka te rem so so de lo va la dekle ta iz pev ske sku pi ne Pla men. Zbra ne je v ime nu vaš ča nov pozdra vil Sta ne Cvel bar, na go vor je imel tudi žu pan An ton Zu pet in taj nik Ko nje rej ske ga druš tva Fran ci Oberč, sam bla go slov pa so po pe stri li ljud ski pev ci Fant je z vasi. Po kon ča nem žeg na nju je se ve da sle di la še krat ka po go stitev vseh pri sot nih in še po se bej so de lu jo čih.
Opa ža mo, da je vas vsa ko leto lep še ure je na in vse bolj či sta. Lepo je vi de ti, da so kra ja ni tako slož ni in vsa ko leto z zdru že ni mi moč mi or ga ni zi ra jo žeg na nje in
vse kva li tet nej šo kul tur no tu ri stič no pri redi tev. Ker je 22. april tudi dan Zem lje, smo ga z našo skup no pri re di tvi jo do stoj no poča sti li.
Že li mo si še več ta kih do god kov v Gr movljah in tudi v dru gih kra jev nih skup no stih. Ko nje rej sko druš tvo Škoc jan se Ob či ni Škocjan zah va lju je za po moč pri iz ved bi po vor ke jez de cev in vprež nih vo zov.
Franc Oberč in An ton Ma rin čič
Žeg na nje v Gr mov ljah
V ne de ljo, 22. apri la, je v Gr movljah po te kalo se daj že tra di cio nalno Jur je vo žeg na nje z bla go slovom konj.
�4 številka 110 - maj 2007Naši koraki
V so bo to, 14.04. 2007, je v Občini Škoc jan po teka la očiščeval na ok ci ja v or ga ni za ci ji Odbo ra za tu ri zem pri sve tu Občine Škoc jan. So de lo va la so vsa društva v občini: ga sil ska, šport na, pev ska, kultur na, tu ri stična, društva po dežel skih žensk, lovska družina,društvo po dežel ske mla di ne, društvo vi no grad ni kov, ri biška družina, ki je ime la ak ci jo ob Ra du lji, in dru ga, ki so tudi prev ze la or ga ni zaci jo po va seh. Ak ci je se je ude ležilo več kot 300 občanov, ki so po kri li ce lot no po dročje občine. Očis ti li so poti, ce ste, goz do ve, po to ke, cen ter
občine, av to bu sna po sta ja lišča v va seh, posprav lje nih pa je bilo tudi ne kaj črnih od la gališč itd. Naj večji de lež od pad kov je pred stavlja la raz na em ba laža, ste klo, pa pir, od služena bela teh ni ka, želez je in av to mo bil ski deli. Odvoz od pad kov smo or ga ni zi ra li isti dan, za to sta po skr be li pod jetji Di nos in Ko mu nala iz No ve ga me sta. Od bor za tu ri zem se zah va lju je vsem občanom, ki so se od zva li po va bilu in s svo jo ak tiv nost jo na ak ci ji po ka za li, da jim ni vsee no, v kakšnem oko lju živi jo in kakšno
sli ko kažejo nav zven.Za uspešno izvedbo očiščevalne akcije se
za sodelovanje najlepše zahvaljujemo koordinatorjem po posameznih vaseh, ki so poskrbeli, da je očiščevalna akcija lahko nemoteno potekala na območju celotne občine, pekarni Pepe in osebju šolske kuhinje za prispevek pri pripravi malice za udeležence akcije.
Mar tin Stra šek
Zgo rel ko zo lec in hle vi
V ne de ljo, 15. apri la 2007, je ne kaj pred 11. uro iz nam nez na ne ga vzro ka za go rel ko zo lec na po ses tvu Gro so vih na Štri tu. Po žar se je nato zelo hi tro raz ši ril še na hle ve. V zad njem hipu so iz hle vov re ši li ži va li in ome ji li po žar, da se ni raz ši ril še na dr var ni co. Žal pa ni bilo po mo či hle vom in ko zol cu, ki je popol no ma po go rel. Kra ja ni in ga sil ci so Gro so vim še isti dan po ma ga li ure di ti po go riš če in ga pri pra vi ti za ob no vo.
Sedaj ob no vi tve na dela že po te ka jo, KS Buč ka je po zva la tudi kra ja ne za prepo treb no po moč Gro so vim, mo go če pa so tudi Na ši ko ra ki pra vi pro stor, da po kliče mo na po moč tudi šir šo oko li co. Po magaj mo po svo jih mo čeh, ni ko li ne vemo, kdaj bomo sami po mo či po treb ni.
Ire na Ho če var
Očiščevalna akcija v občini Škocjan