UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Tanja Topol
RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z
ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO
V OBČINI KRŠKO
diplomsko delo univerzitetnega študija
Celje, marec 2015
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Tanja Topol
RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z
ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO
V OBČINI KRŠKO
diplomsko delo univerzitetnega študija
Mentor:
izr. prof. dr. Andrej Lisec
Somentor:
asist. mag. Stanislav Levičar
Celje, marec 2015
Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisani_______________TANJA TOPOL____________________________,
študent_________________LOGISTIKA SISTEMOV__________________ (študija),
z vpisno številko _________20006631_______________________________________,
sem avtor diplomskega dela z naslovom:
RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO V
OBČINI KRŠKO________________________________________.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v
diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru;
• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim
so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;
• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Alenka Cizel.
V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu za vso pomoč in vodenje pri
izdelavi diplomskega dela, somentorju asist. mag. Stanislavu Levičarju za nasvete ob
zaključku pisanja, g. Zoranu Omerzuju iz podjetja Kostak d. d. za posredovanje
potrebnih podatkov ter profesorici Alenki Cizel za lektoriranje teksta.
Hvala tudi Dejanu in vsem ostalim, ki so mi v času pisanja diplomskega dela pomagali
ter me podpirali.
Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško
Odgovorno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo je ključen dejavnik pri ohranjanju
okolja, česar bi se ljudje morali bolj zavedati. V občini Krško podjetje Kostak, d. d.,
izvaja ločeno zbiranje odpadkov že več kot 10 let, vendar se še vedno prevelika količina
odpadkov, predvsem bioloških, nepravilno loči in na ekoloških otokih zavrže v napačne
zabojnike. Vse večje so količine odpadne embalaže, ki predstavlja veliko obremenitev
za okolje, če je ponovno ne uporabimo ali pravilno zavržemo s ciljem njenega
recikliranja in ohranjanja naravnih virov. Z večjim obveščanjem in spodbudo
prebivalcev k ločevanju odpadkov bi tako lahko napredovali k doseganju cilja, da bi se
v prihodnosti vsi odpadki ločevali pravilno in bi količina mešanih komunalnih
odpadkov ostala minimalna. S predlaganimi rešitvami, ki so predstavljene v
diplomskem delu, bi tako pridobili prednosti za občane, podjetje Kostak, d. d., in okolje.
Ključne besede: odpadek, odpadna embalaža, ekološki otok, okolje
Rationalisation of waste and waste material management in municipality of Krško
Responsible waste and waste material management is a key factor in preserving the
environment, which people should be more aware. In the municipality of Krško,
company Kostak d.d. conducted separate waste collecting more than 10 years ago, but
there is still too much waste, especially biological, which is incorrectly separated and
incorrectly discarded at ecological islands in the wrong containers. As the amount of
waste material is increasing, there is a major burden for the environment if the material
is not re-used or properly discarded with the aim of its recycling and also conserving
natural resources. With more information and encouragement of the population to sort
waste properly, we can make progress towards achieving the goal that in future all
waste is discarded properly and the amount of mixed municipal waste remaines
minimal. Proposed solutions are presented in the thesis, and they obtain benefits for
citizens, company Kostak d.d. and the environment.
Keywords: waste, waste material, ecological island, environment
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško v
KAZALO
UVOD .......................................................................................................................... 1
PREDSTAVITEV PROBLEMA ......................................................................................... 1
DOLOČITEV CILJEV IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ................................................. 1
PREDSTAVITEV PODJETJA KOSTAK, D. D. ..................................................................... 2
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 3
METODE DELA............................................................................................................ 3
1 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 4
1.1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ....................................................................... 4
1.1.1 Odpadek ..................................................................................................... 4
1.1.2 Embalaža ................................................................................................... 5
1.1.3 Vrste embalaže ........................................................................................... 5
1.1.4 Embalažni materiali ................................................................................... 6
1.1.5 Odpadna embalaža .................................................................................... 9
1.2 VPLIV ODPADKOV IN ODPADNE EMBALAŽE NA OKOLJE ......................................... 9
1.3 PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO ................................. 10
1.4 PREDELAVA ODPADKOV IN ODPADNE EMBALAŽE ............................................... 11
2 OBSTOJEČE STANJE ..................................................................................... 14
2.1 POSNETEK STANJA ............................................................................................ 14
2.1.1 Dejavnosti podjetja Kostak, d. d., na področju ravnanja z odpadki ........... 14
2.1.2 Ločeno zbiranje odpadkov in odpadne embalaže ...................................... 17
2.1.3 Količina zbranih odpadkov v občini Krško ............................................... 18
2.1.4 Delovanje Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad .................... 20
2.1.5 Obdelava mešanih komunalnih odpadkov ................................................ 21
2.1.6 Ravnanje z biološkimi odpadki in kompostiranje ...................................... 22
2.1.7 Stroški v podjetju...................................................................................... 22
2.1.8 Stroški v gospodinjstvih ............................................................................ 25
2.1.9 Oddaja odpadne embalaže podjetja Kostak, d. d., drugim podjetjem ........ 26
2.2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE TER HIPOTEZE ......................................................... 26
2.3 RAZISKAVA NA PODLAGI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ......................................... 27
2.3.1 Opis anketnega vprašalnika ..................................................................... 27
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško vi
2.3.2 Opis načina zbiranja podatkov ................................................................. 28
2.3.3 Predstavitev rezultatov ............................................................................. 29
2.4 KRITIČNA ANALIZA ........................................................................................... 42
3 PREDLOG REŠITVE ZA RACIONALIZACIJO RAVNANJA Z ODPADKI
IN ODPADNO EMBALAŽO V OBČINI KRŠKO .................................................. 45
3.1 OCENA STROŠKOV PREDLOGA ........................................................................... 49
ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 52
OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE .......................................................... 52
POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ..................................................................................... 53
MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA........................................................................... 53
LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 55
PRILOGE
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško vii
KAZALO SLIK
SLIKA 1: EKOLOŠKI OTOK ............................................................................................. 15
SLIKA 2: NOVA SORTIRNA LINIJA .................................................................................. 17
SLIKA 3: TEPTALNI STROJ ZA ODPADKE ......................................................................... 20
SLIKA 4: TOVORNO VOZILO ZA ODVOZ ODPADKOV ........................................................ 23
SLIKA 5: KOLIČINA PREVOŽENIH KILOMETROV IN PORABA GORIVA ZA DVE SMETARSKI
VOZILI V LETU 2013 .............................................................................................. 24
SLIKA 6: PRIMER VSEH ENOLETNIH STROŠKOV ZA ENO SMETARSKO VOZILO V LETU 2013 25
SLIKA 7: SPOLNA STRUKTURA ANKETIRANCEV .............................................................. 30
SLIKA 8: STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANCEV ........................................................ 30
SLIKA 9: ZAPOSLITVENI STATUS ANKETIRANCEV ........................................................... 31
SLIKA 10: STOPNJA DOKONČANE IZOBRAZBE ................................................................ 32
SLIKA 11: ŠTEVILO OSEB V GOSPODINJSTVU .................................................................. 32
SLIKA 12: OBVEŠČENOST O RAVNANJU Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO ................... 33
SLIKA 13: PRIKAZ BIVANJA V STANOVANJU ALI V HIŠI ................................................... 34
SLIKA 14: MNENJE, ALI SO STROŠKI ZA KOMUNALNE STORITVE PREVISOKI ..................... 35
SLIKA 15: LOČEVANJE ODPADKOV ................................................................................ 36
SLIKA 16: KOLIČINA GOSPODINJSTEV, KI IMAJO KOŠE ZA LOČEVANJE ODPADKOV NA
IZVORU................................................................................................................. 37
SLIKA 17: KAJ BI VPRAŠANE SPODBUDILO K (VEČJEMU) LOČEVANJU ODPADKOV ............ 38
SLIKA 18: DOSTOPNOST EKOLOŠKIH OTOKOV ................................................................ 39
SLIKA 19: VRSTE ODPADKOV, KI JIH NI BILO MOŽNO ODVREČI ........................................ 40
SLIKA 20: RAZLOGI ZA NEUSPEŠNO ODLAGANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH ...... 41
KAZALO TABEL
TABELA 1: KOLIČINA LOČENO ZBRANIH ODPADKOV PO LETIH V TONAH.......................... 19
TABELA 2: KOLIČINA VSEH LOČENO ZBRANIH IN MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV PO
LETIH V TONAH ..................................................................................................... 19
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško viii
SEZNAM KRATIC
CeROD – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske
d. d. – Delniška družba
d. o. o. – Družba z omejeno odgovornostjo
DDV – Davek na dodano vrednost
DROE – Družba za ravnanje z odpadno embalažo
RS – Republika Slovenija
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 1
UVOD
Predstavitev problema
V diplomskem delu je predmet obravnave racionalizacija ravnanja z odpadki in
odpadno embalažo v občini Krško, kjer je izvajalec zbiranja in odvažanja odpadkov ter
njihove obdelave podjetje Kostak, d. d.
Podjetje Kostak, d. d., je že leta 2003 uvedlo sistem ločenega zbiranja odpadkov ter ga
vsako leto še izpopolnjuje, vendar pa še vedno niso najbolje zagotovljene možnosti za
popolno ločevanje embalaže od ostalih komunalnih odpadkov, kar povzroča številne
okolijske težave ter veliko nepotrebnih stroškov tako znotraj podjetja kot tudi za
prebivalce občine.
V zadnjih letih je vse več poudarka na ločenem zbiranju odpadkov in odpadne
embalaže, saj se ljudje vse bolj zavedamo, da je obremenitev okolja vse večja ter da je
potrebno odpadke in odpadno embalažo na ustrezen način odstraniti, pa tudi ponovno
uporabiti in reciklirati, ko je to mogoče. Ker si prodaje večine proizvodov, katere
vsakodnevno uporabljamo, težko predstavljamo brez embalaže, le-ta predstavlja veliko
obremenitev za okolje, če je pravilno ne odvržemo ali sami ponovno uporabimo, zato
bomo v diplomskem delu poskusili najti rešitev, kako bi se na področju občine Krško
odpadna embalaža lahko čim bolj racionalno zbirala.
Določitev ciljev in poti za reševanje problema
Cilj diplomskega dela je z analizo študijskega gradiva in na podlagi predhodnih hipotez
ter rezultatov ankete, ki smo jo zastavili prebivalcem krške občine, najti rešitev za bolj
racionalno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo. Predstavili smo prednosti tako za
okolje kot tudi za podjetje in fizične osebe.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 2
Predstavitev podjetja Kostak, d. d.
Komunalno stavbno podjetje Kostak, d. d., že šestdeset let izvaja komunalne storitve.
Od leta 1954, ko je bila ustanovljena Komunalna uprava Videm-Krško, si prizadevajo
za odgovorno delovanje v družbenem in naravnem okolju ter v poslovni filozofiji iščejo
pristope, ki so uspešni in zagotavljajo trajnostni razvoj.
Poleg občine Krško opravljajo dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi v občini
Kostanjevica na Krki, hkrati pa še tržne dejavnosti na področju gradbeništva, trgovine,
komunale ter vzdrževalnih in čistilnih del.
Gospodarske javne službe opravljajo v skladu s koncesijskima pogodbama v občinah
Krško in Kostanjevica na Krki. Le-te obsegajo ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo,
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, vzdrževanje občinskih javnih cest,
urejanje in čiščenje javnih površin, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne
storitve, javno razsvetljavo, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih ter urejanje in
vzdrževanje javnih tržnic.
Podjetje Kostak, d. d., izvaja gradbena dela v Posavju, gradi komunalno infrastrukturo,
regionalne in lokalne ceste, izvaja vse vrste zemeljskih del in izkopov, sanacij plazov,
gradi in prenavlja objekte ter širokopasovno omrežje v občini Krško. Poleg tega ureja
tudi zunanje površine, upravlja z omrežji za distribucijo plina, v Nuklearni elektrarni
Krško opravlja vzdrževalna in čistilna dela ter za naročnike izvaja tržne storitve
komunale.
Družba Kostak, d. d., je pred 10 leti skupaj z Občino Krško zgradila Center za ravnanje
z odpadki Spodnji Stari Grad in vzpostavila sistem ločenega zbiranja odpadkov na
izvoru. V letu 2012 so sortirno linijo v centru dogradili z napravo za mehansko
obdelavo odpadkov, ki omogoča sortiranje mešanih komunalnih odpadkov in dodatno
ločevanje ločeno zbranih frakcij. Sodobna naprava omogoča, da se iz ostanka odpadkov
izločijo biorazgradljivi odpadki in druge ločene frakcije, kot so papir, plastika, kovine,
sestavljena embalaža ter gorljiva frakcija, biološke odpadke pa obdelajo v kompostarni.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 3
Predpostavke in omejitve
Ker si podjetje Kostak, d. d., in krška občina že vrsto let skupaj prizadevata za napredek
na področju komunalnih dejavnosti ter ravnanja z odpadki, je občina Krško med
najuspešnejšimi občinami v Sloveniji na tem področju, zato predpostavljamo, da na
državni ravni ni sistema, ki bi bil krški občini za vzor in omogočil takojšnje
zmanjševanje stroškov ter velik napredek pri racionalizaciji ravnanja z odpadki in
odpadno embalažo. Vseeno pa predpostavljamo, da lahko najdemo rešitve, ki bi, ob
pripravljenosti prebivalcev in vodilnega podjetja na sprejetje našega predloga, prinesle
še večji napredek pri ohranjanju čistejšega okolja ter prednosti tako za podjetje kot za
prebivalce.
Ker so korenite spremembe, ki zahtevajo prilagoditev velikega števila ljudi, pogosto
omejitev za hitro uresničevanje ciljev, in je zanje običajno potrebno veliko časa, da
ljudem preidejo v navado, bomo poskušali najti rešitev, ki ne bi zahtevala večjih
sprememb, temveč le takšne, ki bi občanom krške občine olajšale dosedanji način
zbiranja odpadkov v gospodinjstvih in njihovega odlaganja na ekoloških otokih.
Metode dela
V diplomski nalogi smo uporabili dve metodi. V teoretičnem delu smo uporabili
deskriptivno metodo in na ta način opisali teoretične osnove na temo diplomske naloge.
V empiričnem delu diplomskega dela pa smo uporabili metodo ankete in tako zbrali
podatke, ki smo jih nato obdelali in predstavili, na koncu pa na podlagi predhodnih
predpostavk in rezultatov ankete podali rešitev za izboljšanje obstoječega stanja.
Vsebina je oblikovana s pomočjo knjižnih gradiv, časopisnih in internetnih člankov,
študijskih zapiskov, pa tudi na podlagi pridobljenih informacij s strani zaposlenih v
podjetju Kostak, d. d., ter internih gradiv podjetja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 4
1 TEORETIČNE OSNOVE
1.1 Opredelitev osnovnih pojmov
1.1.1 Odpadek
Odpadek je vsaka tista snov, ki nam v danem trenutku več koristno ne služi in bi se je
radi zato znebili. To je ena najsplošnejših definicij odpadka, ki pa glede na sodobne
pojavne oblike odpadkov pomenijo, da je odpadek vse tisto, česar danes ne znamo ali še
nismo pripravljeni ponovno snovno oz. energetsko izkoriščati (Vuk, 1997, str. 2).
Ker je pogosto meja med snovmi, ki so odpadki, in med tistimi, ki niso, zelo majhna, je
razmejitev pomembna, saj je potrebno vsak odpadek zaradi varstva okolja prepustiti v
zbiranje ali pa oddati v predelavo oz. odstranjevanje na primeren način. Obstaja več
pristopov za razvrščanje odpadkov, tako jih lahko ločimo na primer po viru nastanka, po
mestu nastanka, po agregatnih stanjih ter po namembnosti ravnanja z njimi.
Odpadke v grobem ločimo na komunalne in industrijske ter na odpadke, ki nastajajo v
drugih dejavnostih (npr. bolnišnični odpadki, radioaktivni odpadki ipd.). Večina ljudi se
srečuje predvsem s komunalnimi odpadki, med katere sodijo gospodinjski odpadki in
njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Pri komunalnih
odpadkih pa govorimo še o ločenih frakcijah komunalnih odpadkov, nevarnih frakcijah
komunalnih odpadkov in o kosovnih odpadkih (»Odpadki« [Ministrstvo za okolje in
prostor], b.d.).
Najpreprosteje pa odpadke lahko razdelimo na koristne in nekoristne. Koristni odpadki
so tisti odpadki, ki jih lahko predelamo in tako postanejo surovine za proizvodnjo novih
izdelkov, nekoristni odpadki pa so tisti, ki jih zaenkrat še ne moremo predelati niti
ponovno uporabiti.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 5
1.1.2 Embalaža
Beseda embalaža v najširšem smislu pomeni nosilec ali ovoj oziroma sredstvo, v
katerega zavijemo, vstavimo ali polnimo blago. To so vsi izdelki iz kateregakoli
materiala, ki so namenjeni temu, da obdajajo blago, ga držijo skupaj zaradi hranjenja in
varovanja, da omogočajo rokovanje z njim ter njegovo dostavo ali predstavitev na poti
od proizvajalca oz. embalerja do končnega uporabnika (Radonjič, 2008, str. 17).
Med embalažo lahko uvrstimo tudi izdelke, za katere se da ugotoviti, da bo iz njih v
nadaljnjih postopkih izdelana embalaža, uporabljena za prej opredeljene namene. Prav
tako med embalažo uvrščamo tudi pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo
za ovijanje in povezovanje blaga, to so na primer etikete, lepilni in darilni trakovi, vrvi,
žeblji, različna polnila ipd.
1.1.3 Vrste embalaže
Primarna ali prodajna embalaža so kozarci, vrečke, konzerve, steklenice, plastenke,
škatle, tube ali druga podobna embalaža, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto
blaga, ki je namenjena prodaji končnemu uporabniku ali potrošniku ter varuje blago
pred poškodbami, razsutjem, razlitjem, vlago, svetlobo, ohranjati pa mora tudi osnovne
značilnosti pakiranega blaga, kot so sestava, vonj, okus, barva itn. (Radonjič, 2008, str.
18).
Sekundarna ali skupinska embalaža so folije, škatle ali podobni ovoji ali druga
embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih
enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga. Če skupinska embalaža opravlja funkciji
skupinske in prodajne embalaže hkrati, se šteje za prodajno embalažo.
Terciarna ali transportna embalaža so sodi, zaboji, vreče, palete, škatle ali druga
embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih
enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži, olajša ravnanje in prevoz blaga ter ga
varuje pred poškodbami. Če transportna embalaža opravlja funkciji transportne in
prodajne embalaže hkrati, se šteje za prodajno embalažo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 6
Vračljiva embalaža je tista embalaža, za katero je zagotovljeno vračanje proti kavciji in
je po vsaki vrnitvi namenjena ponovni uporabi.
Odpadna embalaža je embalažni material, ki je odpadek skladno s predpisom o
ravnanju z odpadki. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna primarna
ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu. Odpadna embalaža, ki
ni komunalni odpadek, je odpadna prodajna, skupinska ali transportna embalaža, ki
nastaja kot odpadek pri opravljanju proizvodne, trgovinske, storitvene ali druge
dejavnosti.
1.1.4 Embalažni materiali
Embalažni material je bistvenega pomena, saj so od njegovih značilnosti odvisne mnoge
značilnosti embalažnega izdelka oziroma kvaliteta in kvantiteta zaščite blaga. Od
embalažnega materiala so odvisni tudi tehnologija oblikovanja, videz ter cena embalaže.
Vsak embalažni material ima določene prednosti in pomanjkljivosti, zato izbor
materiala, ki naj omogoči čim boljše udejanjanje funkcij embalaže, predstavlja zelo
pomemben dejavnik pri naporih za uresničevanje katerega koli programa razvoja
embalaže (Radonjič, 2008, str. 39).
Steklo je eden izmed najstarejših embalažnih materialov. Najpomembnejša odlika stekla
je zagotovo njegova kemična obstojnost, zaradi česar je za mnoge kemijsko aktivne
izdelke najbolj primerno. Ima tudi zelo dobre zaporne in optične lastnosti, čeprav mu pri
teh dveh lastnostih konkurirajo že drugi materiali. Steklena embalaža se lahko
proizvede v različnih barvnih odtenkih, kar je pomembno za izdelke, ki jim škoduje
neposredno izpostavljanje svetlobi. Slabosti stekla so njegova visoka masa, lomljivost
oz. krhkost ter posledično nevarnost razlitja ali razsutja vsebine. Naslednja
pomanjkljivost je, da steklene embalaže ni mogoče oblikovati že v okviru postopka
pakiranja, kot je to mogoče pri nekaterih drugih embalažnih materialih, to pa spet
povzroča večje stroške zaradi skladiščenja. Mnogo razvojnih aktivnosti je bilo
namenjenih proizvodnji lahke oz. tanke steklene embalaže, kjer so bili doseženi uspehi,
masa steklenic pa se je v preteklih desetletjih zniževala. Steklo se lahko oblikuje v
široko paleto embalažnih izdelkov številnih oblik, izmed katerih so najbolj tipične
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 7
steklenice, kozarci, baloni, ampule, doze itd. Steklena embalaža je skoraj nezamenljiva
v določenih panogah, kot npr. v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji.
Papir in izdelki iz papirja so najbolj uporabljeni embalažni materiali. Uporabljajo se za
prodajno in za skupinsko ter transportno embalažo. Najpogostejše oblike papirne in
kartonske embalaže so vrečke, škatle, posode, bobni, uporablja pa se tudi kot pomožni
embalažni material za blazinjenje. Zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti je papir
primeren le za določene vrste blaga, čeprav je tehnološki razvoj na tem področju
omogočil, da se je krog uporabe vse bolj širil. S kombiniranjem papirja z drugimi
materiali, kot npr. plastika in aluminij, se papirju in kartonu izboljšajo določene
lastnosti, kot so vodoobstojnost, neprepustnost za maščobe, povišana trdnost itn.
Prednost papirne in kartonske embalaže se kaže v tem, da je mogoče takšno embalažo
zloženo uskladiščevati in prevažati, da ima nizko maso in da je mogoče kartonsko
embalažo tudi vračati v ponovno uporabo oz. kasneje tudi reciklirati, ko jo izločimo iz
uporabe.
Kovinska embalaža ima zelo dobre mehanske lastnosti ter visoko toplotno prevodnost,
kar je pomembna lastnost pri hitri sterilizaciji živil oziroma pri hitrem ohlajanju. Iz
kovine se proizvajajo sodi, pločevinke, tube, ročke, pokrovčke, folije … Težka
kovinska embalaža se uporablja predvsem za pakiranje izdelkov kemične industrije,
poseben primer kovinske embalaže pa predstavljajo jeklenke, v katere se pakira
komprimirane tekočine in pline. Kovinska embalaža se pogosto še dodatno površinsko
zaščiti z nanosom posebnega laka ali talino termoplastov. S takšno obdelavo se še
dodatno zaščiti vsebina pred zunanjimi vplivi ter izboljša zlepljenje, hkrati se zmanjša
občutljivost površine proti mehanskim poškodbam. Med kovinsko embalažo uvrščamo
jekleno in aluminijsko embalažo. Z vidika tehnoloških postopkov pridobivanja je
aluminij v primerjavi z jeklom bistveno mlajša kovina. Kot embalažni material se je
pričel uporabljati v začetku dvajsetega stoletja za pakiranje čokolade in od takrat se je
njegov razpon uporabe zelo povečal. Aluminij sorazmerno trdno drži pozicijo
embalažnega materiala v obliki tanke pločevine ter folij in opravlja funkcijo zapore za
pline, v sektorju embaliranja pijač pa je aluminij že vrsto let prevladujoč material za
proizvodnjo pločevink. Poleg nizke gostote je dobro električno in toplotno prevoden,
ima visoko trdnost, odpornost proti koroziji ter dobre zaporne lastnosti. Jeklena
embalaža se največkrat uporablja za pločevinke, kontejnerje, ročke, aerosole itn.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 8
Plastična embalaža zajema specifično skupino sintetičnih polimernih materialov oz.
materialov na osnovi polimerov. Polimeri so velike molekule, sestavljene iz
ponavljajočih se strukturnih enot. Najobsežnejšo skupino polimernih materialov
predstavljajo polimerni plastični materiali, imenovani kar plastika. Delimo jih v dve
glavni skupini: termoplaste in duroplaste. Prvi se pod vplivom toplote zmehčajo,
postanejo tekoči in se dajo v tej obliki predelati, drugi pa so prostorsko ireverzibilni (ne
morejo se vrniti v prvotno stanje), pri čemer dobijo trajno obliko in se ne talijo.
Termoplasti so najbolj dominantna skupina polimernih plastičnih materialov glede
proizvodnje in uporabe v embalažnem sektorju in širše.
Lesena embalaža je ena od najstarejših embalaž, saj je bil leseni zaboj prvi izdelek
transportne embalaže za zelo raznovrstno blago. Njegova trdnost, gostota ter velika
možnost predelave so dajale nekoč pobudo za izbiro in široko rabo lesa za embalažo.
Lastnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa, iz katerega je narejena.
Najpomembnejše lastnosti so upogibna trdnost in žilavost ter trdnost spojev. Zaradi vse
večje uporabe valovitega kartona in plastične embalaže se vse manj uporablja lesena
embalaža. Danes se uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko
embalažo (zaboje), palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja (transport
bele tehnike) itd. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik. Lesena
embalaža je pomembna tudi z ekonomskega vidika, saj je večinoma vračljiva. Še
posebej velik pomen ima les na področju izdelave in uporabe palet.
Tekstilni materiali so eni od najstarejših embalažnih materialov, vendar je njihova
uporabnost upadla zaradi razvoja novejših materialov. Za izdelavo tekstilne embalaže se
uporabljajo tkanine iz naravnih (juta, lan, bombaž) in sintetičnih vlaken, ki nudijo
številne prednosti pred klasično tekstilno embalažo. Izmed sintetičnih vlaken so se za te
namene uveljavila poliamidna, poliestrska ali polipropilenska vlakna – to so sintetični
polimeri, ki po svoji strukturi in lastnostih spadajo v isto skupino kot plastična
embalaža, le da so s posebnimi postopki predelave oblikovani v vlakna ali ozke trakove.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 9
1.1.5 Odpadna embalaža
Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno
embalažo.
Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska
embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom
podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega
sektorja.
Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri
opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v
kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu (Ur. l. RS, št. 84/2006).
1.2 Vpliv odpadkov in odpadne embalaže na okolje
Odpadki so zelo velik okoljski problem. Pri proizvodnji vseh izdelkov, pa naj bo to
plastenka, pločevinka ali avtomobil, se porabljajo naravni viri. Zato v trenutku, ko tak
izdelek za nas postane odpadek in ga odvržemo, hkrati zavržemo določene naravne vire,
ki pa so obnovljivi zelo počasi ali pa sploh ne. To pa prispeva k okoljskemu pritisku na
naš planet. Del odpadkov vsebuje tudi nevarne snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za
okolje in zdravje ljudi.
Ko izdelek postane odpadek, začne zanj veljati zakonodaja s področja ravnanja z
odpadki. V Sloveniji na tem področju sledimo temeljnim evropskim usmeritvam.
Slovenski in skupen evropski cilj je, da naj bi se količine nastalih odpadkov
zmanjševale. Tisti odpadki, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo,
reciklirali ali kako drugače predelali. Količine odloženih odpadkov se morajo občutno
zmanjšati. Odlagali naj bi se samo še tisti odpadki, za katere z vidika varstva okolja in
zdravja ljudi ni mogoče zagotoviti bolj ustreznega ravnanja. Tega cilja se seveda ne da
doseči čez noč, ampak postopoma, z nizom zakonodajnih in nezakonodajnih aktov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 10
En izmed načinov pristopa k uveljavitvi ciljev ravnanja z odpadki je izobraževanje,
usposabljanje ter informiranje, saj nezadostno poznavanje problematike tako na državni
kot na lokalni ravni vnaša v odgovorne strukture zmedo, pogosto pa se pojavljajo tudi
odpori lokalnega prebivalstva do ravnanja z odpadki.
Odlaganje odpadkov je najdražji ter najbolj obremenjujoč način ravnanja z odpadki za
okolje, če pa odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje ter hkrati varčujemo. Če
odpadke ločeno zberemo, jih predelamo in ponovno uporabimo, pripomoremo k
zmanjševanju količine energije, potrebne za proizvodnjo novih izdelkov, ter k
zmanjševanju porabe naravnih virov, zmanjšujemo onesnaževanje okolja ter stroške
ravnanja z odpadki, hkrati pa zmanjšujemo količino samih odpadkov, ki se odlagajo.
Embalaža je pri onesnaževanju okolja pomemben dejavnik, pojavlja se tako med
industrijskimi kot komunalnimi odpadki. V okviru obravnave znotraj okoljske
problematike ima v javnosti v glavnem negativno podobo predvsem zaradi velikih
količin, ki se pojavljajo med odpadki. Nezadržno naraščanje odpadne embalaže je
največkrat omenjeno kot glavni krivec naraščajoče onesnaženosti okolja (Radonjič,
2008, str. 101).
Količine odpadne embalaže se povečujejo in predstavljajo vse resnejši problem za
gospodarstvo ter okolje. Prav zaradi ogromnih količin njenih odpadkov spremlja
embalažo pridih negativnega vpliva na okolje. V okviru obsežnega področja
gospodarjenja z odpadki zavzema problematika ravnanja z embalažo in odpadno
embalažo posebno mesto, vendar ne toliko zaradi količine tovrstnih odpadkov in
njihovega nevarnostnega potenciala, temveč zaradi razmeroma velike prostornine,
znatnega deleža organskih snovi in zaradi izredne razširjenosti nastajanja odpadne
embalaže v vsakodnevnem življenju ljudi ter posledično visokega deleža med
komunalnimi odpadki.
1.3 Pravilno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo
Pravilno ravnanje z odpadki se začne že na izvoru, kar pomeni, da morajo biti odpadki
pravilno ločeni v vsakem gospodinjstvu (podjetju, obratu …), kar je tudi pogoj, da se
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 11
lahko predelajo, zato bomo v nadaljevanju navedli, kako pravilno zbiramo in odlagamo
najpogostejše vrste odpadkov v gospodinjstvih.
Odpadno embalažo in embalažne materiale (papir, steklo, plastika …) pred odlaganjem
stisnemo, da ji zmanjšamo volumen ter s tem prihranimo na prostoru, saj so v
nasprotnem zabojniki na ekoloških otokih prehitro polni. Za nadaljnjo predelavo
embalaže je pomembno tudi, da jo odložimo brez vsebine in večjih nečistoč. Prav tako
je pomembno, da ločimo dele embalaže iz različnih materialov (npr. steklen kozarec s
plastičnim pokrovčkom). Odpadno embalažo lahko že v gospodinjstvu zbiramo v
prirejenih zabojnikih za nadaljnje lažje odlaganje v primerne zabojnike na ekološkem
otoku.
Biološke odpadke zbiramo v gospodinjstvih, na primer v manjši posodi, iz katere jih
nato stresemo v zabojnik za biološke odpadke, ali pa v biorazgradljivih vrečkah, saj
lahko na tak način zbrane biološke odpadke odložimo kar z vrečko vred. Med biološke
odpadke sodijo odpadki sadja in zelenjave, čajne in kavne usedline, jajčne lupine,
zemlja, plevel, žagovina, listje, trava ipd.
Vse ostale odpadke, ki se ne dajo predelati, odložimo v zabojnik za mešane komunalne
odpadke. Če odpadke dosledno ločujemo, bi jih moralo v tem zabojniku biti najmanj. V
zabojnik za mešane komunalne odpadke odložimo celofan, svinčnike, igrače, lepilne
trakove, lončene, glinene ter keramične izdelke, plenice, fotografije, onesnaženo
embalažo, cigaretne ogorke ipd.
1.4 Predelava odpadkov in odpadne embalaže
Predelava odpadkov je eden izmed načinov ravnanja z odpadki, ki velja za najbolj
primeren oziroma najbolj ustrezen način ravnanja z odpadki tako z vidika koristne
uporabe in zmanjšanja odpadkov kot tudi varstva okolja. Osnovno načelo, ki ga
pravilnik o ravnanju z odpadki uvaja, namreč zavezuje njihove imetnike, da je treba
odpadke predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje
uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin (Viler Kovačič, 2001, str. 17).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 12
S predelavo odpadkov varujemo okolje. Ker se odpadki uporabijo kot surovina pri
proizvodnji novih izdelkov, porabimo manj naravnih surovin in veliko manj energije.
Za predelavo se štejejo različni postopki tehnološke narave, kot na primer:
uporaba odpadkov kot gorivo ali za druge načine proizvodnje energije;
pridobivanje topil z regeneracijo odpadkov;
pridobivanje organskih snovi z regeneracijo odpadkov (kompostiranje);
pridobivanje kovin in njihovih spojin z recikliranjem odpadkov;
predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjševanje onesnaženja ipd.
S predelavo odpadne embalaže razumemo uporabo različnih tehnoloških postopkov
oziroma procesov za ponovno izkoriščanje njene materialne in/ali energijske vrednosti.
V ta namen obstajajo različni načini predelave odpadne embalaže, ki se uporabljajo
glede na vrsto embalažnega materiala ali glede na raznolikost odpadkov. Za nekatere
vrste embalažnih materialov je možno celo večkratno vračanje v krožne tokove. Za
predelavo odpadne embalaže obstajajo naslednji osnovni tehnološki načini predelave
(Radonjič, 2008, str. 185):
mehanska reciklaža;
kemijska reciklaža;
kompostiranje;
sežig;
deponiranje.
Reciklaža odpadne embalaže so postopki predelave odpadne embalaže v material za
izdelavo nove embalaže ali za druge namene. Reciklaža različnih odpadnih izdelkov iz
raznovrstnih materialov se uspešno izvaja že desetletja, v marsikateri državi je postala
tudi pomembna gospodarska panoga. Ekonomski učinki reciklaže v smislu manjše
porabe primarnih surovin in energije se s pridom uporabljajo v različnih industrijskih
panogah pri varčevanju z materiali in energijo. Na področju reciklaže smo ves čas tudi
priča razvoju novih postopkov in procesov, ki izboljšujejo učinkovitost predelave v
smislu doseganja višje ravni kakovosti recikliranih izdelkov, zniževanja porabe energije
in proizvodnih stroškov (Radonjič, 2008, str. 189).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 13
Za reciklažo odpadnih izdelkov oziroma embalaže velja, da bo le-ta ekonomsko
upravičena v primerih strokovnega in organiziranega zbiranja, sortiranja in transporta
do obratov za predelavo in skladiščenje odpadkov. Kakovost recikliranih materialov in
stroški predelave so v veliki meri odvisni od učinkovitosti zbiranja in ločevanja na
izvoru. Prav tako je ekonomska učinkovitost reciklaže v veliki meri odvisna od
zadostnih količin zbranih odpadkov, stroškov transporta ter razvitosti trga sekundarnih
surovin (Radonjič, 2008, str. 103).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 14
2 OBSTOJEČE STANJE
2.1 Posnetek stanja
V občini Krško je izvajalec komunalnih dejavnosti podjetje Kostak, d. d. Poleg občine
Krško svoja dela opravljajo tudi na področju občine Kostanjevica na Krki.
V občini Krško je bil že pred več kot 10 leti vzpostavljen sistem ločenega zbiranja
odpadkov na izvoru. Razvijati so začeli koncept gospodarjenja z odpadki ter skupaj z
njim slediti usmeritvam Republike Slovenije in Evropske unije na področju ravnanja z
okoljem.
2.1.1 Dejavnosti podjetja Kostak, d. d., na področju ravnanja z odpadki
V podjetju Kostak, d. d., izvajajo zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju
občin Krško in Kostanjevica na Krki ter njihovo obdelavo na Centru za ravnanje z
odpadki Spodnji Stari Grad. Na področju gospodarnega ravnanja z odpadki izvajajo
ločeno zbiranje odpadkov, odvoz komunalnih odpadkov, obdelavo odpadkov ter
preprečevanje nastajanja odpadkov z okoljskim informiranjem in osveščanjem javnosti.
V občini Krško je postavljenih 251 zbiralnic oziroma ekoloških otokov. Primer
ekološkega otoka s štirimi zabojniki za ločevanje odpadkov lahko vidimo na Sliki 1,
kjer je en zabojnik namenjen zbiranju odpadnega papirja, en je namenjen zbiranju
stekla, dva pa sta namenjena zbiranju vse ostale mešane embalaže.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 15
Slika 1: Ekološki otok
Vir: »Ekološki otoki« [Kostak d. d.], b. d.
Od leta 2003 je uveden sistem ločenega zbiranja odpadkov, ki se vsako leto še
izpopolnjuje. Tako se je do začetka leta 2014 ločeno zbirala plastika v rumenih
zabojnikih, pločevinke ter sestavljena embalaža pa v modrih, sedaj pa se vse skupaj
zbira v rumenih (ponekod tudi modrih) zabojnikih kot mešana embalaža. Zaradi Uredbe
o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
so na področjih, kjer se biološki odpadki ne zbirajo po sistemu od vrat do vrat,
zbiralnice opremljene z dodatnimi zabojniki za zbiranje biološko razgradljivih
odpadkov, to velja predvsem za naselja s stanovanjskimi bloki. Ločeno torej zbirajo
naslednje odpadke:
papir (zabojniki z rdečim pokrovom);
steklo (zabojniki z zelenim pokrovom);
mešano embalažo (plastiko, pločevinke in sestavljeno embalažo – zabojniki z
rumenim pokrovom);
biološko razgradljive odpadke (rjavi zabojniki).
Vse ostale odpadke, ki jih ni mogoče uvrstiti med zgoraj naštete, se zbira med mešane
komunalne odpadke v črnih ali sivih zabojnikih. Za odpadke, ki v gospodinjstvih
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 16
nastajajo redkeje, na ekoloških otokih posebnih zabojnikov ni, lahko pa jih prebivalci
vsak dan sami odložijo na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. To velja za
nevarne odpadke, odpadno elektronsko in električno opremo, kosovne odpadke ter
tekstil in obutev. Izjemoma lahko gospodinjstva enkrat letno brezplačno naročijo odvoz
večje količine kosovnih odpadkov, če odvoz naročijo večkrat, pa je le-ta plačljiv. V
zadnjem letu je podjetje Kostak, d. d., v sodelovanju s poslovnim partnerjem .A.S.A.
International Environmental Services GmbH iz Avstrije, na nekaterih izbranih lokacijah
postavilo tudi modre zabojnike za tekstil in obutev, kamor pa se odlagata samo tekstil in
obutev, namenjena ponovni uporabi.
V Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad na sortirni liniji, ki je bila leta 2012
dograjena z napravo za mehansko obdelavo odpadkov, izvajajo mehansko obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov, ki se v gospodinjstvih zbirajo v sivih ali črnih posodah,
tako da se izločijo biološki odpadki, katere obdelajo v kompostarni, pa tudi steklo,
papir, plastika, kovine in sestavljena embalaža. Nova sortirna linija, katero lahko vidimo
na Sliki 2, omogoča tudi dodatno ločevanje že prej ločeno zbranih frakcij in je prva
tovrstna sortirna linija v Sloveniji, na kateri je uporabljena sodobna tehnologija, že
preverjena v Zahodni Evropi.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 17
Slika 2: Nova sortirna linija
Vir: Kostak, d. d., 2014, str. 63
S to linijo si je podjetje Kostak, d. d., v sodelovanju z Občino Krško, omogočilo
uresničevanje cilja, da se v čim večji količini zbrani odpadki obdelajo na območju
občine Krško, na regijsko odlagališče CeROD pri Novem mestu pa se odvažajo le tisti
odpadki, ki so namenjeni trajnemu odlaganju.
2.1.2 Ločeno zbiranje odpadkov in odpadne embalaže
Podjetje Kostak, d. d., s pomočjo zbiralnic izvaja na izvoru ločeno zbiranje stekla,
papirja in mešane embalaže. Ves čas na območju občine po potrebi nameščajo dodatne
zbiralnice, tako da jih je trenutno postavljenih 251. Z namenom, da bi olajšali ločevanje
embalažnih materialov, so ekološke otoke, oziroma zabojnike na ekoloških otokih,
opremili z novimi nalepkami. Vsa zbrana odpadna embalaža se v Centru za ravnanje z
odpadki Spodnji Stari Grad sortira ali predela in nato preda končnim prevzemnikom v
nadaljnjo uporabo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 18
Poročilo podjetja o poslovanju ob zaključku leta 2013 je pokazalo, da so rezultati
zbiranja vzpodbudni, saj se povečuje število občanov, ki sami vozijo ločeno zbrane
odpadke na zbirni center. Vozijo predvsem kosovne odpadke, odpadno električno in
elektronsko opremo, odpadni les, biološke odpadke, stiropor, pa tudi papir, plastiko in
steklo. Pri nekaterih ekoloških otokih, predvsem pri večstanovanjskih hišah, pa opažajo,
da prebivalci odpadke velikokrat odložijo pred posode, kljub temu da niso polne, zato je
v načrtu podjetja poostren nadzor na ekoloških otokih v prihodnje.
2.1.3 Količina zbranih odpadkov v občini Krško
V Tabeli 1 je prikazana količina ločeno zbranih odpadkov v občini Krško po letih v
tonah, in sicer od leta 2009 do leta 2013. Vidimo lahko, da največji delež vseh
odpadkov predstavljajo biološki odpadki, sledita pa jim papir in karton. V Tabeli 2 je
prikazana primerjava med količino ločeno zbranih odpadkov in količino mešanih
komunalnih odpadkov, prav tako v tonah in za isto obdobje.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 19
Tabela 1: Količina ločeno zbranih odpadkov po letih v tonah
leto nevarni papir in
karton
plastika steklo biološki ostale ločene
frakcije
skupaj
2009 11,9 532 230 170 1.831 1.767 4.542
2010 15,5 576 232 165 2.643 1.960 5.591
2011 12,0 710 283 235 3.118 794 5.152
2012 16 845 520 329 2.591 1.002 5.303
2013 7 670 701 331 2.542 1.081 5.332
Vir: »Letno poročilo«˙ [Kostak, d. d.], 2013, str. 21
Tabela 2: Količina vseh ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov po letih v
tonah
Leto mešani komunalni odpadki vsi ločeno zbrani odpadki
2009 7.540 4.542
2010 8.366 5.591
2011 5.656 5.152
2012 3.525 5.303
2013 2.883 5.332
Vir: »Letno poročilo« [Kostak, d. d.], 2013, str. 22
Iz tabel je razvidno, da se iz leta v leto povečuje količina ločeno zbranih odpadkov ter
zmanjšuje količina mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da so prizadevanja
podjetja oziroma izobraževanje in obveščanje prebivalcev o ravnanju z odpadki v občini
pripomogli k napredku na tem področju. Ker želijo v prihodnje na področju ločenega
zbiranja odpadkov doseči še boljše rezultate, so se v podjetju odločili za zmanjšanje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 20
odvoza mešanih odpadkov, ki jih od avgusta 2013 dalje odvažajo na 14 dni, prej pa so
jih odvažali enkrat tedensko. Ker se od septembra 2012 naprej mešani komunalni
odpadki obdelajo na novi avtomatski sortirni liniji za mehansko obdelavo, je opazno
bistveno zmanjšanje količine tovrstnih odpadkov.
2.1.4 Delovanje Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad
Ker si občina Krško prizadeva celovito rešiti problematiko ravnanja z odpadki, s ciljem
na enem mestu zbrati in predelati čim večjo količino odpadkov, je skupaj s podjetjem
Kostak, d. d., vzpostavila Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. Zbirni
center vključuje sprejemni plato s tehtnico, pralni plato, nadstrešnico za skladiščenje
ločeno zbranih odpadkov, plato za kompostiranje, pretovorno postajo in sortirno linijo s
stiskalnico. Na Sliki 3 je prikazan teptalni stroj za odpadke v delovnem procesu.
Slika 3: Teptalni stroj za odpadke
Vir:Kostak, d. d., 2014, str. 60
Naloga zbirnega centra je, da vse ločeno zbrane odpadke pripravi v taki obliki, da jih je
možno predati končnim uporabnikom, ki jih uporabijo za ponovno predelavo, in tako
zmanjšuje količino odloženih odpadkov na odlagališčih. Sortirna linija omogoča
kvalitetnejšo in kakovostnejšo pripravo ločeno zbranih odpadkov za ponovno reciklažo
oziroma ponovno predajo na trg.
Na zbirnem centru se ločuje in sortira kosovne odpadke, možna je oddaja nevarnih
odpadkov, ki se med letom shranjujejo v posebnem kontejnerju. Ločeno se sprejema
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 21
izrabljene avtomobilske gume ter odpadno električno in elektronsko opremo. Prevzem,
priprava, obdelava in oddaja odpadne embalaže se izvaja na osnovi pogodb, sklenjenih
z družbami za ravnanje z odpadno embalažo (DROE): Slopak, Interseroh, Gorenje
Surovina, d. o. o., in Unirec.
V sklopu zbirnega centra obratuje tudi center za predelavo gradbenih odpadkov,
katerega namen je zmanjševanje količin odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin.
2.1.5 Obdelava mešanih komunalnih odpadkov
Naprava oziroma sortirna linija za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov
ima kapaciteto obdelave 15 ton odpadkov v eni uri, zanjo pa je pridobljeno
okoljevarstveno dovoljenje za 15.000 ton obdelanih odpadkov letno. Omogoča izločanje
biorazgradljivih odpadkov (kompostiranje) in drugih ločenih frakcij (npr. papir,
plastika, kovine, kompozitni materiali, les), nadomestnih goriv ter ostanka odpadkov za
odlaganje na odlagališču. Čeprav je sortirna linija zasnovana za sortiranje mešanih
komunalnih odpadkov, se bo v prihodnje lahko uporabila tudi za dodatno sortiranje že
prej ločeno zbranih odpadkov.
Sortirna linija je v celoti zaprta, tako da so njeni vplivi na okolje minimalni. Glavni
sestavni deli naprave so: vsipni jašek s trgalcem vreč, tekoči trakovi, presejalni boben,
magnetni ločevalnik, balistični ločevalnik, optični identifikacijski sistem, indukcijski
ločevalnik, kabine za sortiranje ter posode za ločene frakcije.
Po dostavi odpadkov v zaprt skladiščni prostor sledi nalaganje odpadkov v vsipni jašek
in trgalec vreč. Dvižni transporter nalaga odpadke v krožno sito, katerega naloga je
ločevanje težke frakcije. V balističnem ločevalniku se ločijo odpadki glede na
specifično težo, ki gredo nato po posameznem tekočem traku v zanje določeno
tehnološko enoto na ročno oziroma optično sortiranje. Ločevalnik za magnetno in
nemagnetno embalažo sortira kovinske odpadke in loči železo od ostalih barvnih kovin.
Na obstoječi sortirni liniji se posamezna vrsta odpadka izloča in pada na svoj tekoči
trak, končno skladiščenje pa je v bunkerjih, ki se nahajajo pod sortirno linijo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 22
2.1.6 Ravnanje z biološkimi odpadki in kompostiranje
Postavitev posod za biološke odpadke je organizirana tako, da so stanovalci
večstanovanjskih objektov vključeni v sistem rednega zbiranja in odvoza bioloških
odpadkov, kar pomeni, da so na ekoloških otokih poleg ostalih zabojnikov tudi posode
za biološke odpadke, prebivalci v individualnih hišah pa imajo možnost izbire.
Odvažanje bioloških odpadkov se izvaja v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem
pa vsakih štirinajst dni.
Na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad se nahaja tudi kompostarna, kjer se
izvajajo priprava, mletje in kompostiranje bioloških odpadkov. Je odkrita asfaltirana
površina, velikosti 3.500 kvadratnih metrov, z urejenim odvodnjavanjem
(odstranjevanjem odvečne vode) padavinskih in izcednih voda preko rešetk, odtočnih
jaškov in ustreznih plastičnih cevi, speljanih v zaprt zbiralnik, velikosti 150 kubičnih
metrov.
Trenutno na isti lokaciji poteka izgradnja zaprtega tipa kompostarne, katere zaključek je
predviden v letošnjem letu. Z delovanjem nove kompostarne je pričakovan izboljšan
proces sedanjega odprtega načina kompostiranja, z mnogimi prednostmi, kot so na
primer boljša kakovost in krajši čas izdelave komposta, boljša izraba prostora ter
zmanjšanje onesnaženosti zraka, podzemnih voda in tal.
2.1.7 Stroški v podjetju
V podjetju Kostak, d. d., imajo za odvažanje odpadkov 10 vozil: 6 standardnih
smetarskih vozil, 2 vozili za prevažanje kontejnerjev ter 2 večji vozili z zmožnostjo
prevažanja do 40 kubičnih metrov vsebine, od tega je en prikoličar. Eno izmed tovornih
vozil, ki zbira in odvaža mešane komunalne odpadke, je prikazano na Sliki 4.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 23
Slika 4: Tovorno vozilo za odvoz odpadkov
Vir: Kostak, d. d., 2014, str. 61
Na Sliki 5 sta za dve vozili prikazani količina prevoženih kilometrov in poraba goriva
za vsak mesec posebej v letu 2013, na Sliki 6 pa vsi enoletni stroški za primer
smetarskega vozila, ki znašajo 25.332 € letno za eno vozilo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 24
Slika 5: Količina prevoženih kilometrov in poraba goriva za dve smetarski vozili v letu
2013
Vir: Omerzu, 2014
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 25
Slika 6: Primer vseh enoletnih stroškov za eno smetarsko vozilo v letu 2013
Vir: Omerzu, 2014
Investicija za 4 posode na ekoloških otokih znaša 800 € + DDV. Drugih stroškov z
zbiralnicami oziroma ekološkimi otoki, poleg investicijskih, v podjetju običajno ni,
razen v primeru poškodb. Strošek s pranjem posod, ki se izvaja enkrat letno, je vključen
v ceno komunalnih storitev oziroma smetarine in se zaračunava odjemalcem v
gospodinjstvih. Manjši strošek je v začetku leta 2014 predstavljalo opremljanje posod z
novimi nalepkami zaradi spremembe pri zbiranju mešane embalaže, vendar so takšni
stroški občasni oziroma se pojavijo izjemoma.
2.1.8 Stroški v gospodinjstvih
Gospodinjstvom podjetje Kostak, d. d., zaračunava komunalne storitve po lastnem
ceniku, na osnovi velikosti posod, ki jih uporabljajo za ločeno zbrane odpadke, torej
posod za odvoz mešanih komunalnih odpadkov in posod, namenjenih odlaganju ločenih
frakcij. V skladu s cenikom, z veljavnostjo od 1. 4. 2014 dalje, je za en kubični meter
odpadkov zaračunanih 11,52 € + DDV. V ceno sta vključena zbiranje in odvoz
odpadkov, po potrebi tudi vzdrževanje ali čiščenje posod za odpadke. V prihodnje
nameravajo poostriti nadzor pri ekoloških otokih predvsem v stanovanjskih naseljih, saj
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 26
opažajo, da še vedno veliko odpadkov, ki bi lahko bili ločeni, pristane v posodah za
mešane komunalne odpadke, zato bi se za odstranitev mešanih komunalnih odpadkov
zaračunavali dodatni stroški.
Če želijo odpadke ločevati že na izvoru oziroma v gospodinjstvu, si morajo občani sami
kupiti posode za ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke, v nasprotnem jih
morajo kako drugače zbirati ali pa sproti odnašati v zabojnike na ekoloških otokih.
Drugih stroškov glede ravnanja z odpadki znotraj gospodinjstev ni.
2.1.9 Oddaja odpadne embalaže podjetja Kostak, d. d., drugim podjetjem
V podjetju Kostak, d. d., oddajajo odpadno embalažo trgovcem z odpadki. Vso
plastično embalažo in embalažo za tekočine (tetrapak) oddajo avstrijskemu podjetju Pav
Pieringer, karton in kovine podjetju Dinos, d. d., iz Ljubljane, steklo podjetju Intrec iz
Gornje Radgone, papir pa podjetju Vipap Videm Krško, d. d.
Podjetje Vipap Videm Krško, d. d., ki je vodilni proizvajalec papirja v Sloveniji,
tedensko odkupuje odpaden papir tudi od fizičnih oseb.
2.2 Namen in cilji raziskave ter hipoteze
Namen diplomskega dela je za občino Krško raziskati možnosti za izboljšanje ravnanja
z odpadki in odpadno embalažo oziroma najpogostejšimi embalažnimi materiali, ki se
pojavljajo kot odpadki v zabojnikih za ločevanje odpadkov. Cilj raziskave je na podlagi
naših hipotez ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki bodo naše hipoteze potrdili ali
zavrgli, priti do odgovorov, kaj bi bila najboljša rešitev za izboljšanje problematike
ravnanja z odpadki na področju občine Krško.
Naše hipoteze so:
večina prebivalcev odpadke ločuje, vendar smatrajo, da so njihovi mesečni izdatki
za komunalne storitve previsoki;
ekološki otokov je na vseh lokacijah v občini Krško dovolj in so dobro dostopni
vsem gospodinjstvom;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 27
občani se soočajo s težavami pri zbiranju odpadkov v gospodinjstvih ter odlaganju
odpadkov na ekoloških otokih;
v primeru, da bi prebivalcem podjetje Kostak, d. d., zagotovilo koše za ločevanje
odpadne embalaže ter vrečke za biološke odpadke, bi k ločevanju pristopili še bolj
vestno.
2.3 Raziskava na podlagi anketnega vprašalnika
Ker smo želeli pridobiti mnenje občanov občine Krško o ravnanju z odpadki, smo
prebivalcem razdelili anketo, s pomočjo katere smo želeli pridobiti in analizirati njihov
vidik na problematiko odpadkov, ki bi nam pomagal pri potrditvi naših hipotez in
izdelavi možnega predloga za izboljšavo na tem področju. V anketi so pri nekaterih
vprašanjih ponujeni odgovori, ki nakazujejo na naše rešitve, prav tako pa imajo
anketiranci na voljo pri določenih vprašanjih zapisati lasten odgovor.
Če bo analiza odgovorov pokazala, da anketiranci potrjujejo naše predpostavke in
hipoteze, bomo predstavili možnost izboljšave trenutne situacije, ki bi imela prednosti
za prebivalce občine Krško, podjetje Kostak, d. d., ter za okolje.
2.3.1 Opis anketnega vprašalnika
Na začetku anketnega vprašalnika smo anketirancem predstavili namen našega zbiranja
podatkov ter pojasnili, da je njihovo sodelovanje anonimno in da bodo zbrani podatki
uporabljeni le v raziskovalne namene diplomske naloge.
Ker si v podjetju Kostak, d. d., prizadevajo, da bi bili občani čim bolj obveščeni o
ravnanju z odpadki in zato na to temo tudi večkrat pripravijo letake, v šolah organizirajo
delavnice ter objavljajo novosti s tega področja v lokalnih medijih, nas je pri prvem
vprašanju zanimalo, ali prebivalci smatrajo, da so dobro obveščeni o načinu ravnanja z
odpadki in odpadno embalažo v občini Krško. Ponudili smo jim pritrdilni in nikalni
odgovor. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali anketiranci živijo v stanovanju ali v
hiši, pri tretjem vprašanju pa smo jih vprašali, ali smatrajo, da so njihovi mesečni
izdatki za komunalne storitve previsoki ter jim ponudili dva možna odgovora. Sledila so
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 28
vprašanja polodprtega tipa, kar pomeni, da smo poleg že ponujenih odgovorov
anketirancem dali možnost, da dopišejo kaj drugega v primeru, da naši ponujeni
odgovori niso blizu njihovemu mnenju. Tako smo s četrtim vprašanjem želeli izvedeti,
ali anketiranci odpadke sploh ločujejo ter jim poleg pritrdilnega in nikalnega odgovora
ponudili možnost zapisa le določenih vrst odpadkov, v primeru da ne ločujejo vseh.
Enake odgovore smo ponudili pri petem vprašanju, kjer smo spraševali, ali imajo v
gospodinjstvu koše, ki so prirejeni za ločevanje odpadkov. V primeru, da anketiranci
odpadkov ne ločujejo, smo jim pri šestem vprašanju ponudili tri odgovore in možnost
zapisati lasten odgovor, s katerimi bi povedali, kaj bi jih spodbudilo k ločevanju
odpadkov. Na isto vprašanje so odgovorili tudi tisti, ki odpadke že ločujejo, vendar so
zapisali, kaj bi pripomoglo k temu, da bi bili pri ločevanju odpadkov še bolj vestni.
Ekoloških otokov v občini Krško je trenutno 251, zato nas je pri sedmem vprašanju
zanimalo, ali so na pravih lokacijah oziroma dobri dostopnosti posameznemu
gospodinjstvu. Ponovno smo ponudili tri odgovore in možnost zapisa lastnega
odgovora. Pri osmem vprašanju smo želeli, da anketiranci navedejo, ali se jim je že kdaj
zgodilo, da katero izmed naštetih vrst odpadkov niso mogli odvreči v za to namenjene
zabojnike ter jim ponudili pet odgovorov in možnost zapisa lastnega odgovora. Z
devetim vprašanjem smo nato želeli izvedeti, kaj je razlog, da določene vrste odpadkov
niso mogli odvreči in zopet ponudili nekaj možnih odgovorov ter zapis lastnega mnenja.
Na koncu smo želeli pridobiti še nekaj informacij socialno-demografskega značaja, zato
smo od desetega do štirinajstega vprašanja anketirance prosili, naj navedejo spol,
starost, stopnjo dokončane izobrazbe, zaposlitveni status ter število oseb, ki živijo v
njihovem gospodinjstvu. Primer ankete je prikazan na koncu diplomskega dela v Prilogi
1.
2.3.2 Opis načina zbiranja podatkov
Ker se nam je zdelo zelo pomembno, da se analiza opravi res samo na prebivalcih
občine Krško, se nismo odločili za elektronsko obliko ankete, temveč smo razdelili 100
natisnjenih anket med prebivalce na različnih lokacijah v občini. Tako smo se želeli
izogniti neresničnemu reševanju anket s strani oseb, ki niso prebivalci občine ter hkrati
anketo približati starejšim prebivalcem, saj smo želeli v analizo vključiti čim več ljudi
različnih generacij, z elektronsko obliko ankete pa bi verjetno dobili odgovore
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 29
predvsem mlajših oseb, katerim je tovrstno reševanje anket bližje, saj se z njimi
srečujejo pogosteje.
Vzorec stotih oseb, glede na število prebivalcev občine Krško (nekaj manj kot 26.000),
je majhen, zato smo ankete razdelili tako, da zajamemo čim več anketirancev različnih
lastnosti, kot so starost, izobrazba, spol, bivanje v hiši ali stanovanju itd., da bi pridobili
čim bolj splošno mnenje večine ljudi in ugotovili, s kakšnimi težavami se soočajo ter
kakšnih novosti ali rešitev si najbolj želijo.
2.3.3 Predstavitev rezultatov
Anonimno anketo smo razdelili 100 ljudem na različnih lokacijah v občini Krško. Ker
dveh anket nazaj nismo prejeli, ena pa je bila pomanjkljivo rešena, smo analizirali
rezultate 97 anket. Vse rezultate bomo na kratko komentirali v besedi ter jih za lažje
razumevanje v slikah prikazali še s tortnimi grafi.
Najprej bomo predstavili rezultate socialno-demografskih vprašanj, da se seznanimo s
populacijo, ki je odgovarjala na naša vprašanja. V anketi je sodelovalo 33 moških in 64
žensk. Grafični prikaz spolne strukture anketirancev, izražen v odstotkih, lahko vidimo
na Sliki 7.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 30
Slika 7: Spolna struktura anketirancev
Ker smo želeli izvedeti njihovo starost, smo anketirance prosili, naj se opredelijo med
okvirno ponujenimi odgovori glede starosti. Največ anketirancev je bilo v razponu
starosti od 35 do 49 let, najmanj pa tistih, ki so starejši od 65 let. Grafični prikaz celotne
starostne strukture anketirancev je prikazan na Sliki 8.
Slika 8: Starostna struktura anketirancev
Da bi se prepričali, ali smo zajeli čim bolj raznolik vzorec ljudi, so nam odgovorili še na
vprašanje o stopnji dokončane izobrazbe in nam zaupali trenutni zaposlitveni status.
34%
66%
moški
ženske
9%
18%
23% 32%
14%
4%
do 18 let
od 19 do 26 let
od 27 do 34 let
od 35 do 49 let
od 50 do 64 let
nad 65 let
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 31
Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da so zaposleni, brezposelnih, dijakov,
študentov in upokojencev pa je bilo približno enako, kar lahko vidimo na Sliki 9.
Slika 9: Zaposlitveni status anketirancev
Izobrazbena struktura kaže, da smo anketirali največ oseb z dokončano srednješolsko in
visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo. Precej je bilo tudi oseb, ki imajo končano
samo osnovnošolsko izobraževanje, vendar pa moramo upoštevati, da je del vprašanih
še vedno v procesu šolanja, saj so se opredelili kot dijaki ali študenti, kar pomeni, da je
za nekatere to samo trenutna stopnja dokončane izobrazbe. Grafični prikaz je
predstavljen na Sliki 10.
53%
10%
11%
14%
12%
zaposlen
brezposeln
dijak
študent
upokojenec
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 32
Slika 10: Stopnja dokončane izobrazbe
Pri zadnjem vprašanju v socialno-demografskem sklopu je bilo potrebno navesti, koliko
oseb živi v gospodinjstvu anketirane osebe. Največ gospodinjstev ima 3 ali 4 člane,
najmanj pa je takšnih, kjer živi ena oseba sama, in tistih, kjer živi 6 oseb ali več.
Grafični prikaz je ponazorjen na Sliki 11.
Slika 11: Število oseb v gospodinjstvu
V nadaljevanju bomo predstavili rezultate vprašanj, ki so predmet našega obravnavanja,
torej o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško. Pri prvem vprašanju
smo anketirane vprašali, ali so dobro obveščeni o načinu ravnanja z odpadki in odpadno
13%
32%
28%
22%
5%
osnovna šola
srednja šola
višja/visoka šola
univerzitetna izobrazba
magisterij/doktorat
2%
20%
32%
29%
12%
5%
1
2
3
4
5
6 ali več
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 33
embalažo v občini Krško. Kar 29 oseb je mnenja, da niso dobro obveščeni, ostali so
odgovorili pritrdilno. Na Sliki 12 sta odgovora prikazana v odstotkih. Iz rezultata lahko
ugotovimo, da skoraj tretjina vprašanih na tem področju ni dobro obveščena, kar
pomeni, da bi bilo potrebno še večje obveščanje s strani podjetja Kostak, d. d., bodisi v
obliki letakov, plakatov ali kako drugače.
Slika 12: Obveščenost o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo
Pri naslednjem vprašanju smo anketirance vprašali, ali živijo v stanovanju ali v hiši. 52
oseb je odgovorilo, da živijo v stanovanju, 45 pa v hiši, kar je približno enak delež za
obe bivališči. Grafični prikaz lahko vidimo na Sliki 13.
70%
30%
da
ne
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 34
Slika 13: Prikaz bivanja v stanovanju ali v hiši
Pri tretjem vprašanju smo želeli pridobiti mnenje o mesečnih izdatkih za komunalne
storitve, zato smo anketirance vprašali, ali smatrajo, da so njihovi mesečni izdatki za
komunalne storitve previsoki. Kar 73 oseb je odgovorilo pritrdilno, 24 vprašanih pa je
mnenja, da njihovi izdatki niso previsoki. Iz rezultatov lahko torej sklepamo, da bi si
večina občanov želela manjših stroškov za komunalne storitve, kar je v odstotkih
prikazano na Sliki 14.
54%
46% stanovanje
hiša
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 35
Slika 14: Mnenje, ali so stroški za komunalne storitve previsoki
Preden v anketi lahko obravnavamo problematiko ravnanja z odpadki in odpadno
embalažo, moramo izvedeti, ali vprašani sploh ločujejo vse vrste odpadkov, zato smo
pri naslednjem vprašanju želeli od anketirancev izvedeti, ali v svojih gospodinjstvih
ločujejo posebej mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in odpadno embalažo.
Ponudili smo tudi možnost, da vprašani sami dopišejo svoj odgovor, v primeru da ne
ločujejo vsega, temveč na primer samo eno ali dve vrsti odpadkov. Da ločujejo vse, je
odgovorilo 77 vprašanih, da odpadkov ne ločujejo, pa 11. Nekaj oseb je uporabilo
odprti tip odgovora in zapisalo, da ločujejo samo nekatere vrste odpadkov: 3 osebe so
napisale, da ločujejo le biološke odpadke, 5 vprašanih ločuje samo papir, 1 oseba pa
ločuje samo papir in steklo. Splošen rezultat odgovorov na to vprašanje je pozitiven, saj
odpadke ločuje kar 80 odstotkov ljudi, čeprav je končni cilj vsekakor ta, da bi odpadke
ločevali vsi. Grafični prikaz odgovorov na to vprašanje je prikazan na Sliki 15.
75%
25%
da
ne
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 36
Slika 15: Ločevanje odpadkov
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali imajo vprašani v svojem gospodinjstvu koše za
ločevanje odpadkov. Zopet smo ponudili tudi možnost zapisa lastnega odgovora, v
primeru da ima kdo poseben zabojnik le za določeno vrsto odpadkov. Rezultat je
pokazal, da ima le 28 vprašanih v svojem gospodinjstvu takšne koše, 67 vprašanih pa
jih nima. Ker je odgovor na prejšnje vprašanje pokazal, da odpadke ločuje večje število
ljudi, predvidevamo, da jih na izvoru ločijo oziroma pred odlaganjem v zabojnike na
ekoloških otokih shranijo kako drugače, ali pa jih sproti odnašajo. Dve osebi sta nam
odgovorili, da imata poseben koš le za biološke odpadke. Na Sliki 16 vidimo rezultat,
izražen v odstotkih.
80%
11%
3% 5%
1%
da
ne
samo biološke odpadke
samo papir
samo papir in steklo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 37
Slika 16: Količina gospodinjstev, ki imajo koše za ločevanje odpadkov na izvoru
Pri naslednjem vprašanju smo od anketirancev želeli izvedeti, kaj bi jih spodbudilo k
ločevanju odpadkov, v primeru da jih še ne ločujejo, oziroma kaj bi jih spodbudilo, da
bi še bolj vestno ločevali odpadke, tudi če to že počnejo. Ponudili smo tri možne
odgovore, med katerimi so vprašani lahko obkrožili tudi več možnosti in kot četrti
odgovor napisali svojega. Novih predlogov nismo dobili, saj so 3 osebe pod lasten
odgovor napisale le, da odpadke že ločujejo, torej sklepamo, da dodatnih spodbud ne
potrebujejo in da glede pravilnega ravnanja z odpadki naredijo dovolj. 22 oseb je
odgovorilo, da bi jih k temu spodbudila možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki
odvaža odpadke, 67 oseb bi spodbudili nižji stroški komunalnih storitev v primeru
pravilnega ločevanja vseh vrst odpadkov, 61 oseb pa si želi, da bi bili s strani
komunalnega podjetja vsakemu gospodinjstvu zagotovljeni koši za ločevanje odpadkov
oziroma odpadne embalaže in vrečke za biološke odpadke. Strukturo odgovorov si
poglejmo na Sliki 17.
29%
69%
2%
da
ne
samo za biološke odpadke
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 38
Slika 17: Kaj bi vprašane spodbudilo k (večjemu) ločevanju odpadkov
V občini Krško je postavljenih kar 251 ekoloških otokov, zato smo pri naslednjem
vprašanju anketirane vprašali, ali so zadovoljni z lokacijo ekološkega otoka v njihovem
naselju oziroma ali je ekološki otok v bližini njihovega gospodinjstva. Na Sliki 18 so
prikazani naslednji rezultati: Da je ekološki otok v bližini njihovega gospodinjstva, je
odgovorilo 61 oseb, 30 vprašanih je odgovorilo, da ekološkega otoka ni v bližini
njihovega gospodinjstva, 6 oseb pa je odgovorilo, da ekološkega otoka v njihovem
naselju sploh ni.
14%
44%
40%
2%
možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki je odgovorno za odvoz odpadkov v občini
nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov
če bi bili s strani komunalnega podjetja vsakem gospodinjstvu zagotovljeni koši za ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke
odpadke že ločujem
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 39
Slika 18: Dostopnost ekoloških otokov
Iz zadnjih dveh vprašanj smo želeli izvedeti, ali se prebivalci občine Krško srečujejo s
težavami pri odlaganju odpadkov na ekoloških otokih ter kaj mislijo, zakaj do tega
pride. Najprej smo jih prosili, naj navedejo, za katero vrsto odpadkov se jim je že kdaj
zgodilo, da je niso mogli odvreči v za to namenjen zabojnik in jim ponudili 5
odgovorov v obliki najpogostejših vrst odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, in sicer:
mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešana embalaža, papir in steklo.
Vprašani so lahko obkrožili več možnih odgovorov in zopet imeli na voljo napisati
lasten odgovor. Ugotovili smo, da se je večini vprašanih že zgodilo, da na ekološkem
otoku niso mogli odvreči papirja, tako je namreč odgovorilo 49 anketiranih. Z
odlaganjem mešane embalaže je imelo težave 26 oseb, mešanih komunalnih odpadkov
16, bioloških odpadkov 3 in stekla 2 osebi. Kot lasten odgovor je ena oseba napisala, da
na ekološkem otoku ni mogla odvreči nevarnih odpadkov, 15 oseb pa je napisalo, da se
jim to ni zgodilo še nikoli. Grafični prikaz prejetih odgovorov lahko vidimo na Sliki 19.
63%
31%
6%
da, ekološki otok je v bližini našega gospodinjstva
ne, ekološkega otoka ni v bližini našega gospodinjstva
ekološkega otoka v našem naselju nimamo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 40
Slika 19: Vrste odpadkov, ki jih ni bilo možno odvreči
Pri zadnjem vprašanju smo spraševali po razlogih, zakaj je prišlo do tega, da anketiranci
odpadkov niso mogli pravilno odložiti. Ponudili smo jim štiri možne odgovore, med
katerimi so jih lahko izbrali več, prav tako pa so zopet imeli možnost napisati svoje
mnenje. Trditev, da je na ekoloških otokih premalo zabojnikov za določeno vrsto
odpadkov, je izbralo 5 oseb in ker smo želeli izvedeti, za katero vrsto, so 4 osebe
odgovorile, da je premalo zabojnikov za papir, 1 oseba pa, da je premalo zabojnikov za
mešano embalažo. 32 oseb je odgovorilo, da je razlog premajhen volumen zabojnikov,
37 se jih je odločilo kot razlog navesti premajhno pogostost odvozov, 21 oseb pa meni,
da je težava v tem, da premalo ljudi ločuje odpadke in da zaradi tega preveč odpadkov
pristane v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Sklepamo, da so se za zadnji
odgovor večinoma odločili tisti, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili, da kdaj niso
mogli odvreči mešanih komunalnih odpadkov v zanje namenjene zabojnike. Strukturo
odgovorov na zadnje vprašanje lahko vidimo v grafičnem prikazu na Sliki 20.
14%
3%
23%
44%
2%
1% 13%
mešani komunalni odpadki
biološki odpadki
mešana embalaža
papir
steklo
nevarni odpadki
ni se zgodilo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 41
Slika 20: Razlogi za neuspešno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih
3%
1%
28%
32%
18%
1% 13%
3%
1%
premalo zabojnikov za papir
premalo zabojnikov za mešano embalažo
premajhen volumen zabojnikov
premajhna pogostost odvozov
premalo ločevanja odpadkov s strani prebivalcev, zato preveč teh materialov konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke
ne obstajajo ustrezni zabojniki
ni se zgodilo
premajhne odprtine na zabojnikih
ne vem
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 42
2.4 Kritična analiza
V občini Krško se izvaja ločeno zbiranje odpadkov že od leta 2003. V tem času je
opaziti napredek pri količini ločeno zbranih odpadnih materialov, zato vsako leto na
različnih lokacijah v občini podjetje Kostak, d. d., postavi še več zbiralnic oziroma
ekoloških otokov, tako da jih je trenutno v celotni občini 251. Ta podatek sprva kaže, da
je zbiralnic veliko oziroma da so dostopne vsem gospodinjstvom, saj se nahajajo na
številnih lokacijah v celi občini, vendar smo s pomočjo ankete, katero smo v reševanje
ponudili prebivalcem krške občine, izvedeli, da več kot tretjina oseb ni zadovoljna z
lokacijo ekološkega otoka. Kar 31 % vprašanih je odgovorilo, da ekološkega otoka ni v
bližini njihovega gospodinjstva, 6 % pa, da ekološkega otoka v njihovem naselju sploh
ni. Možen razlog za take odgovore je lahko tudi ta, da smo zajeli dosti oseb, ki živijo v
hišah, saj je večina ekoloških otokov v stanovanjskih naseljih, prebivalci hiš pa imajo
pri svojih gospodinjstvih le zabojnike za mešane komunalne odpadke, in po lastni želji
za biološke odpadke, zbiralnice za ločevanje papirja, mešane embalaže in stekla pa so
lahko precej odmaknjene od njihovega doma, odvisno od lokacije.
Kljub temu da se količine ločenih zbranih odpadkov povečujejo, v podjetju še vedno
opažajo veliko količino papirja, stekla in mešane embalaže, ki bi lahko bila ločena in
pravilno odložena, vendar konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, čeprav tja
ne sodi. Celo biološki odpadki, čeprav je za njihovo nepravilno odlaganje predvidena
denarna kazen, se še vedno v ogromnih količinah znajdejo med mešanimi komunalnimi
odpadki. Tudi naša anketa je pokazala, da odpadkov ne ločujejo vsi, saj je 11 %
anketirancev izjavilo, da odpadkov ne ločuje, 9 % pa posebej ločujejo le eno ali dve
vrsti odpadkov. Cilj je vsekakor, da bi se ti deleži izničili in da bi v prihodnosti vsi
ljudje odpadke vestno ločevali ter da bi med mešanimi komunalnimi odpadki bili le
tisti, ki ne sodijo v nobeno drugo vrsto odpadkov.
Razlog, da nekateri ljudje še vedno odpadkov sploh ne ločujejo, je lahko v
nezainteresiranosti in neozaveščenosti ljudi glede pomembnosti ločenega zbiranja
odpadkov in odpadne embalaže predvsem za okolje, saj se z reciklažo večina
embalažnih materialov lahko predela v nov izdelek ali ponovno uporabi, biološki
odpadki pa se predelajo v kompost. Možen razlog za nepravilno ravnanje z odpadki je
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 43
lahko tudi v tem, da ljudje pogosto ne vedo, kaj sodi v določene zabojnike za ločevanje
odpadkov in zaradi tega še vedno vse odlagajo med mešane komunalne odpadke. Tudi s
pomočjo ankete smo ugotovili, da kar 30 % vprašanih meni, da niso dobro obveščeni o
načinu ravnanja z odpadki. Podjetje Kostak, d. d., si sicer prizadeva, da bi prebivalce
čim bolj ozaveščali o okoljski problematiki ter pogosto v lokalnih časopisih, z raznimi
delavnicami ter obvestili občane izobražujejo, kako pravilno odlagati vse vrste
odpadkov, vendar vseeno te informacije ljudi pogosto zaobidejo.
Pri praznjenju zabojnikov za biološke odpadke pred večstanovanjskimi objekti
zaposleni pogosto opazijo, da so ti odpadki odloženi v plastičnih vrečkah, čeprav se te
ne morejo razgraditi in vsekakor ne sodijo med biološke odpadke, zato jih morajo
delavci v kompostarni ročno odstraniti. Primerne vrečke za odlaganje te vrste odpadkov
je možno kupiti v trgovinah, vendar ravno zaradi slabe obveščenosti marsikdo sploh ne
ve, kakšno je pravilno odlaganje bioloških odpadkov in jih zato odlagajo na napačen
način. Pogosta napaka pri odlaganju te vrste odpadkov je tudi ta, da ljudje mednje
odvržejo meso in kosti ter pokvarjene prehrambne izdelke. Čeprav so tudi ti odpadki
biološkega izvora, ne sodijo med biološke odpadke zaradi možnosti prenašanja bolezni.
Pogosto je za učinkovito reševanje določene problematike potrebna nekakšna spodbuda
oziroma motivacija, ki pripomore k doseganju ciljev, predvsem dolgoročnih. Prebivalci
krške občine si morajo, če želijo odpadke pravilno ločevati, že v gospodinjstvih sami
zagotoviti koše za ločevanje odpadkov ter kupovati vrečke za biološke odpadke. S
pomočjo ankete smo izvedeli, da ima takšne koše le 29 % obravnavanih gospodinjstev.
Morda je za nezainteresiranost nekaterih ljudi glede ločevanja odpadkov zaslužno tudi
to, da v zameno za plačevanje komunalnih oziroma smetarskih storitev praktično ne
dobijo ničesar, razen samega odvoza odpadkov izpred njihovih hiš ali zabojnikov na
ekoloških otokih. Rezultati naše ankete so namreč pokazali, da kar 75 % vprašanih
meni, da so njihovi mesečni izdatki za komunalne storitve previsoki, čeprav mednje
poleg smetarine spadajo tudi stroški storitev za oskrbo s pitno vodo ter odvajanja in
čiščenja odpadnih voda. Zanimalo nas je tudi, ali bi prebivalce k večjemu ločevanju
odpadkov spodbudili nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja
odpadkov, kar je potrdilo 44 % vprašanih, 40 % vprašanih pa bi k temu spodbudilo, če
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 44
bi podjetje Kostak, d. d., vsakemu gospodinjstvu zagotovilo koše za ločevanje
odpadkov in vrečke za biološke odpadke.
Težave pri odlaganju odpadkov se velikokrat kažejo tudi v tem, da ljudje določenih vrst
ločenih odpadkov na ekoloških otokih ne morejo odvreči v za to namenjene zabojnike,
saj so ti prepolni. To so nam potrdili tudi rezultati ankete, saj nam je le 13 % vprašanih
odgovorilo, da se jim to ni zgodilo še nikoli. Razlogov, da določenih odpadkov včasih
ni možno odložiti, je lahko več, med ostalim tudi nestisnjena embalaža, ki daje
zabojnikom le videz polnosti, ali pa dejstvo, da so za določene izdelke, katerih ne
moremo stisniti, odprtine na zabojnikih premajhne, pokrovov pa ni možno dvigniti, saj
so pogosto zaklenjeni itd. Posledično se zato dogaja, da so odpadki odloženi kar pred
zabojnike ali na njih, kar otežuje delo komunalnih delavcev pri zbiranju oziroma
odvozu odpadkov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 45
3 PREDLOG REŠITVE ZA RACIONALIZACIJO
RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO V
OBČINI KRŠKO
Največji delež med vsemi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, predstavljajo biološki
odpadki, katerih je v povprečju 40 %, torej največ med vsemi ločeno zbranimi odpadki.
Kljub temu da jih je med vsemi odpadki največ, pa je pomembno vedeti, da se v
primerjavi z drugimi vrstami odpadkov najhitreje predelajo in ne predstavljajo tako
velike obremenitve za okolje, zato lahko z njihovim pravilnim ločevanjem od ostalih
odpadkov in pravilnim odlaganjem bistveno pripomoremo k ohranjevanju čistega
okolja. Glavni problem pri odlaganju bioloških odpadkov je ta, da jih ljudje pogosto
odlagajo v plastičnih vrečkah, ki pa ne sodijo med to vrsto odpadkov, saj se ne morejo
razgraditi. Uporabljati bi morali posebne vrečke, katere je možno kupiti v trgovinah, ali
pa biološke odpadke v gospodinjstvu zbirati v posebni posodi, iz katere bi jih nato
stresli v rjav zabojnik. Ker pa je velika težava bioloških odpadkov tudi njihov neprijeten
vonj, jih je potrebno sproti odnašati iz gospodinjstva, posledično se pri tem uporabi tudi
velika količina vrečk za biološke odpadke, če jih v njih zbiramo in z njimi vred
odlagamo.
Kljub temu da v občini Krško občinski odloki o zbiranju komunalnih odpadkov
prepovedujejo mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, in je kazen
za to kršitev 400 €, še vedno v večstanovanjskih naseljih opažajo, da veliko te vrste
odpadkov pristane v zabojnikih za mešane komunalne odpadke.
Zaradi sodobnega načina življenja in vse večje proizvodnje izdelkov, ki se ne morejo
prodajati ali uporabljati brez embalaže, se pojavlja vse več odpadnih embalažnih
materialov, ki v primeru nepravilnega odlaganja predstavljajo veliko obremenitev za
okolje, saj niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja. Ker je večino odpadne
embalaže možno reciklirati in uporabiti za proizvodnjo novih izdelkov, lahko ta
problem rešimo z gospodarnim ravnanjem z odpadno embalažo. Mnoge izdelke lahko
tudi sami ponovno uporabimo, v nasprotnem pa jih je potrebno le na pravilen način
odvreči v zanje namenjene zabojnike, ostalo delo v nadaljnjem procesu ravnanja z
odpadno embalažo opravijo za to pristojne družbe oziroma podjetja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 46
Med najpogostejšimi embalažnimi materiali je, poleg plastičnih mas in stekla, papir, ki
je po zastopanosti na prvem mestu, saj ga je ob poplavi tiskovin ter reklamnih letakov v
gospodinjstvih vse več in ga v takšni obliki težko ponovno uporabimo, zato najmanj
časa ostaja v našem gospodinjstvu in hitro postane odpadek. V nasprotju z ostalimi
embalažnimi materiali, ki jih po prvotni uporabi lahko večinoma ponovno uporabimo,
na primer za shranjevanje različnih izdelkov v gospodinjstvu in nam jih zato ni potrebno
tako pogosto zavreči, je papir material, katerega, ob odprtju z njim embaliranega
izdelka, najpogosteje uničimo in tako hitro izgubi svojo funkcijo oziroma postane
neuporaben. Tudi podatki o letnih količinah zbranih odpadkov v občini Krško kažejo,
da je med zbranimi odpadnimi embalažnimi materiali papirja največ.
Na podlagi analiziranih dejstev obstoječega stanja v občini smo zato prišli do predloga
za izboljšavo, ki je po našem mnenju trenutno najbolj racionalna in bi zahtevala najmanj
korenitih sprememb pri ravnanju z odpadki, prinesla pa bi prednosti okolju, podjetju
Kostak, d. d., in prebivalcem občine. Ob resnem pristopu prebivalcev, ki bi upoštevali,
kako je potrebno pravilno odpadke ločevati in odlagati, lahko pričakujemo, da se bo
količina ločeno zbranih bioloških odpadkov korenito povečala ter tako zmanjšala
njihova količina v zabojnikih z mešanimi komunalnimi odpadki.
V občini Krško se nahaja obrat za proizvodnjo papirja, Vipap Videm Krško, d. d., ki je
največji proizvajalec papirja v Sloveniji ter vodilni proizvajalec časopisnega papirja v
jugovzhodni Evropi. Letno v podjetju proizvedejo 180.000 ton recikliranih vlaken,
katera pridobijo s predelavo starega papirja. Na treh papirnih strojih vsako leto
proizvedejo več kot 200.000 ton papirja. V poglavju o prodaji odpadne embalaže iz
podjetja Kostak, d. d., v druga podjetja smo že omenili, da odpadni papir oddajajo
podjetju Vipap Videm Krško, d. d. Ker smo želeli najti rešitev, ki bi se lahko uresničila
znotraj občine Krško, smo v tem primeru opazili priložnost za sodelovanje obeh
podjetij, s ciljem reševanja obravnavane problematike.
Podjetji bi tako lahko začeli sodelovati s ciljem reciklaže zbranega papirja za izdelavo
papirnatih biorazgradljivih vrečk, namenjenih zbiranju bioloških odpadkov v
gospodinjstvih in njihovemu pravilnemu odlaganju. Te vrečke bi podjetje Kostak, d. d.,
nato zastonj zagotovilo vsem gospodinjstvom v celotni občini, s ciljem pravilnega
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 47
ločevanja in zbiranja bioloških odpadkov na izvoru ter njihovega pravilnega odlaganja v
zanje namenjene zabojnike. Tako bi se zmanjšala in v prihodnosti celo izničila njihova
odložena količina med mešanimi komunalnimi odpadki. Na zbiralnicah bi se postavili
tako imenovani vrečkomati oziroma stojala za papirnate biorazgradljive vrečke, ki bi jih
prebivalci ob odlaganju odpadkov na ekoloških otokih lahko vzeli in nato v njih zbirali
biološke odpadke v gospodinjstvih. Za polnitev vrečkomatov z vrečkami bi skrbeli
komunalni delavci, ki bi ob praznjenju zabojnikov preverili količino vrečk ter jo po
potrebi dopolnili.
Tovrstne vrečke morajo biti torej biorazgradljive, odporne na vlago, imeti dovolj čvrsto
dno, hkrati pa biti opremljene z navodili, kaj se v njih odlaga in česa ne. Priporočljiv
volumen znaša 6 litrov, kar je dovolj za shrambo vsaj 3 kilogramov bioloških odpadkov.
Stojala za papirnate biorazgradljive vrečke bi morala biti samostoječa ter narejena iz
čvrstega materiala, najbolje kovine, ter imeti zaščito pred vremenskimi vplivi.
Z več ločenega zbiranja bioloških odpadkov se zmanjša količina odpadkov, ki se sicer
odpeljejo na odlagališča, zato je posledično veliko manj toplogrednih plinov in
onesnaževanja okolja. V Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad je leta 2012
podjetje Kostak, d. d., sicer prenovilo obstoječo sortirno linijo z napravo za mehansko
obdelavo odpadkov, kjer se izvaja mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
tako da se lahko izločijo tudi biološki odpadki, vendar pa je vseeno pomembno, da se ti
odpadki čim bolj ločujejo že na izvoru in nato odvržejo v zanje namenjene zabojnike.
Velika je verjetnost, da bi se na račun povečanega in kvalitetnejšega sortiranja pri
izvoru količine mešanih komunalnih odpadkov drastično zmanjšale, kar bi izvajalcu
komunalnih storitev omogočilo, da posode s tovrstnimi odpadki prazni redkeje kot
sedaj, kar predstavlja znižanje stroškov izvedbe komunalnih storitev.
Poudarek na spodbujanju občanov k večjemu ločevanju bioloških odpadkov ima lahko
tudi prednosti ekonomskega značaja za podjetje samo, saj trenutno na lokaciji že
obstoječe kompostarne poteka izgradnja novega zaprtega tipa kompostarne, katere
zaključek je predviden v letošnjem letu. Z delovanjem nove kompostarne je pričakovati
izboljšan proces trenutnega odprtega načina kompostiranja, z mnogimi prednostmi, kot
so na primer boljša kakovost in krajši čas izdelave komposta, boljša izraba prostora ter
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 48
zmanjšanje onesnaženosti zraka, podzemnih voda in tal. Z večjo količino zbranih
bioloških odpadkov bi tako pridelovali še več kvalitetnega komposta, katerega večje
količine bi prinesle več dobička, prav tako pa bi sigurno prišle prav tudi podjetju
samemu, saj poleg ravnanja z odpadki izvaja še druge storitve, kot je na primer urejanje
okolic.
Da bi potrdili primernost našega predloga, bomo še enkrat omenili nekatere rezultate, ki
smo jih dobili iz odgovorov v naši anketi in s pomočjo katerih smo na podlagi naših
predpostavk oblikovali predlagane rešitve. Nato bomo še računsko prikazali, kakšne
izboljšave pri količini ločeno zbranih bioloških odpadkov pričakujemo ter ocenili,
kolikšen strošek bi naš predlog predstavljal za podjetje, kot tudi kakšen dobiček
oziroma prihranek bi mu prinesel.
Ugotovili smo, da večina oseb odpadke ločuje, vendar je tudi nekaj tistih, ki odpadkov
še ne ločujejo ali pa jih ločujejo pomanjkljivo. Vprašali smo, kaj bi jih spodbudilo k
večjemu ločevanju mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in odpadne
embalaže. Največ ljudi je odgovorilo, da bi jih k temu spodbudili nižji stroški
komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov. Smatramo, da bi to bilo
težko uresničljivo, saj je predvsem v stanovanjskih naseljih težko nadzirati, kdo je
odpadke pravilno ločil in mu zagotoviti to vrsto nagrade oziroma spodbude za pravilno
ravnanje z odpadki tudi v prihodnje. Zato smo se raje odločili za odgovor, ki je bil na
drugem mestu, in sicer da bi prebivalce k večjemu ločevanju spodbudili koši za
ločevanje odpadkov v gospodinjstvu in vrečke za biološke odpadke, če bi jim to
zagotovilo podjetje Kostak, d. d. Ker so že nekaj časa na trgu dostopne cenovno ugodne
vreče iz tkanega polipropilena, namenjene ločenemu zbiranju mešane embalaže, papirja
in stekla, smatramo, da so primerna alternativa standardnim čvrstim posodam oziroma
košem. Če bi se torej gospodinjstvom zagotovile vrečke za biološke odpadke in vreče za
ločeno zbiranje odpadkov, se jim sicer ne bi zmanjšali stroški komunalnih storitev,
vendar pa bi se jih na ta način zagotovo dodatno spodbudilo k še vestnejšemu ločevanju
odpadkov, kot ugotavljamo iz rezultatov ankete.
Ko smo anketirance spraševali po vrsti odpadka, za katero se jim je že kdaj zgodilo, da
je niso mogli odvreči v za to namenjene zabojnike, ker so le-ti bili polni, so od 97
anketiranih biološke odpadke navedle samo 3 osebe. To pomeni, da, kljub temu da ti
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 49
odpadki predstavljajo največji delež odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih, skoraj
nikoli niso odloženi v tolikšni količini, da bi presegali volumen njim namenjenih
zabojnikov in preprečili odlaganje bioloških odpadkov drugim ljudem. Ravno zato
smatramo, da moramo prebivalce čim bolj spodbuditi k pravilnemu ločevanju bioloških
odpadkov, da bi jih bilo čim manj odloženo med mešanimi komunalnimi odpadki.
Zagotavljanje vrečk za zbiranje in odlaganje bioloških odpadkov je zagotovo pravi
pristop, zato smo se pri iskanju izboljšave posvetili temu področju.
3.1 Ocena stroškov predloga
V nadaljevanju bomo z izračuni predstavili naš predlog ter tako poskusili dokazati
oziroma oceniti, ali bi bila njegova učinkovitost primerna. Ocenili bomo potrebno
vsakoletno investicijo v biološko razgradljive vrečke glede na število prebivalcev v
občini Krško ter na podlagi statističnih podatkov ocenili, koliko bioloških odpadkov
letno bi se lahko zbralo v primeru, da bi, z redno uporabo zanje brezplačnih vrečk za
biološke odpadke, prebivalci učinkovito pristopili k njihovemu pravilnemu zbiranju in
odlaganju.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2013 povprečen Slovenec
proizvedel 414 kilogramov komunalnih odpadkov. Ta podatek bomo uporabili za
izračun predvidene količine bioloških odpadkov v prihodnje, ki bi bila ob pravilnem
ločevanju zbrana v enem letu (»Odpadki, Slovenija, 2013 – končni podatki« [Statistični
urad Republike Slovenije], b.d.).
Ker biološki odpadki predstavljajo okoli 40 % vseh odpadkov, lahko rečemo, da jih
povprečen Slovenec v enem letu proizvede 165,6 kilograma ali nekaj več kot 3
kilograme v enem tednu. Če bi bili torej vsi biološki odpadki pravilno ločeni, bi jih
prebivalci občine Krško, katerih je 25.750, zbrali 4.264.200 kilogramov ali 4.264,2
tone. Sedanji podatki podjetja Kostak, d. d., kažejo, da je bilo v letu 2013 ločeno
zbranih 2.542 ton bioloških odpadkov. Naš izračun pokaže, da bi bilo tako lahko
zbranih kar 1.722,2 tone bioloških odpadkov več. Ker nismo uspeli priti do podatka,
kolikšna je cena komposta, ki ga podjetje Kostak, d. d., proizvaja, smo na podlagi cene
za en kilogram komposta v komunalnem podjetju iz občine Ljutomer, ki znaša 0,055 €
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 50
za kilogram, ocenili, da bi lahko iz 1.722,2 tone bioloških odpadkov več proizvedli
kompost v vrednosti 94.721 € (»Cenik prodaje komposta« [KSP Ljutomer, d. o. o.],
b.d.).
Ker smatramo, da bi se s pravilno ločenimi biološkimi odpadki zmanjšala njihova
zastopanost med mešanimi komunalnimi odpadki, bi se tu zagotovo pokazal prihranek v
obliki manjšega obsega odvažanja mešanih komunalnih odpadkov. Če bi se že samo za
1/3 zmanjšala njihova količina, bi se lahko odvažanje te vrste odpadkov prav tako
zmanjšalo ter bi jih namesto vsaka 2 tedna lahko odvažali vsake 3 tedne. Eno vozilo je v
letu 2013 porabilo gorivo v vrednosti 11.460 €, tako bi bil na letni ravni prihranek 3.820
€, ker pa je takih vozil 6, bi celoten prihranek znašal približno 22.920 €. Vsekakor pa je
tovrsten prihranek odvisen od trenutnih cen goriva.
V podjetju, ki je trenutno edino v Sloveniji začelo uporabljati stojala s papirnatimi
biološko razgradljivimi vrečkami, so nam zaupali nekaj podatkov, s katerimi bomo
izračunali okvirno ceno za vrečke ter predlagana stojala v našem primeru. Cena enega
stojala znaša 150 € in če bi na vseh 251 ekoloških otokih v občini postavili po eno
stojalo, bi investicija podjetja Kostak, d. d., znašala 37.650 €. V prej omenjenem
podjetju je cena vrečke odvisna od velikosti oglasa, katerega nanjo natisnejo, zato smo
vzeli kot primer ceno takšne vrečke, ki ima natisnjen oglas na eni strani, oziroma v
našem primeru bi bila to navodila za ravnanje z biološkimi odpadki. Cena takšne vrečke
je 0,03 €. Ker smo že prej izračunali, da povprečen Slovenec v enem tednu proizvede
nekaj več kot 3 kilograme bioloških odpadkov, je to ravno toliko, kot bi vsebovale
predlagane vrečke, zato ocenjujemo, da bi bila na vsakega prebivalca dovolj ena vrečka
tedensko. Za celotno populacijo občine bi tako bilo potrebno tedensko 25.750 oziroma
v enem letu 1.339.000 vrečk, investicija pa bi znašala 40.170 €. Ker je naš predlog
sodelovanje s podjetjem Vipap Videm Krško, d. d., kateremu bi podjetje Kostak, d. d.,
zagotovilo material s predajo odpadnega papirja, smatramo, da bi bile cene vrečk v tem
primeru občutno nižje, vendar ostanimo zaenkrat pri dobljenem izračunu.
Skupen izdatek za stojala in vrečke bi v prvem letu znašal 77.820 €, vsako naslednje
leto pa 40.170 € samo za vrečke, dobiček s prodajo komposta bi znašal 94.721 €,
prihranek pri gorivu pa 22.920 €, kar pomeni, da izdatki podjetja ne bi presegali
dobičkov in tako naš predlog ocenjujemo kot ekonomsko ustrezen. S predlagano
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 51
rešitvijo bi tako pridobili prednosti tako za podjetje Kostak, d. d., občane občine Krško
ter, kar je najpomembneje, za okolje, v katerem živimo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 52
ZAKLJUČEK
Pravilno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo je ključnega pomena za ohranjanje
našega okolja. V občini Krško je premalo spodbude prebivalcev na tem področju, kar se
kaže v njihovi nezainteresiranosti in posledično še vedno preveliki količini odpadkov, ki
ni pravilno ločena in odložena.
Pri zbiranju odpadne embalaže so se v podjetju Kostak, d. d., leta 2014 odločili, da ne
bodo več posebej zbirali plastike v rumenih zabojnikih in pločevink ter sestavljene
embalaže v modrih, temveč so vse skupaj združili in se sedaj zbira kot mešana embalaža
v rumenih zabojnikih, ponekod tudi v modrih. To je prebivalcem vsekakor olajšalo delo,
saj je potrebno manj sortiranja oziroma ločevanja teh vrst embalaže na izvoru in lahko
sedaj vse odvržejo v isti zabojnik.
Bolj se je zato v občini Krško potrebno posvetiti problematiki bioloških odpadkov,
katere še vedno mnogo ljudi nepravilno ločuje in odlaga v zabojnike, čeprav so v
gospodinjstvih najbolj zastopani, saj predstavljajo približno 40 % vseh odpadkov. S
sodelovanjem dveh podjetij iz občine Krško, izvajalca komunalnih storitev Kostak, d.
d., in proizvajalca papirja Vipap Videm Krško, d. d., ki sta v svojem poslovanju zelo
uspešni in imata na svojem področju dolgoletno tradicijo, bi se s proizvodnjo
biorazgradljivih papirnatih vrečk ta problem lahko počasi, vendar učinkovito, začel
reševati.
Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve
Podjetje Kostak, d. d., bi na ekoloških otokih postavilo vrečkomate, ki bi vsebovali
papirnate biorazgradljive vrečke za biološke odpadke, katere bi si prebivalci lahko
zastonj vzeli ter vanje odlagali biološke odpadke v gospodinjstvih. Na vrečkah bi bila
natisnjena navodila, kaj vse sodi v te vrečke in kaj ne, tako da ne bi prihajalo do
napačnega odlaganja bioloških odpadkov. Ob pripravljenosti sodelovanja obeh podjetij
bi bila ta rešitev sprejemljiva, predvsem za prebivalce, ki bi na ta način zagotovo bolj
vestno pristopili k pravilnemu ravnanju z odpadki. Rezultat tega bi bila opazna
sprememba v količini zbranih bioloških odpadkov, katerih je v gospodinjstvih največ.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 53
Odpadni papir bi bil recikliran ter koristno uporabljen, saj so takšne vrečke okoljsko
sprejemljive oziroma hitro razgradljive. Podjetju bi se stroški investicije povrnili v
obliki prihranka z manj odvažanja mešanih komunalnih odpadkov ter z več pridelanega
komposta iz večje količine zbranih bioloških odpadkov.
Uspešnost predloga bi lahko čez nekaj časa preverili s ponovno anketo, da bi ugotovili,
ali so prebivalci s spremembo zadovoljni ter ali se morda zopet srečujejo s kakšnimi
težavami, kot je na primer pomanjkanje vrečk na določeni lokaciji, da bi se lahko novi
sistem po potrebi še bolj izpopolnil.
Pogoji za uvedbo rešitve
Najpomembnejši pogoj za uvedbo rešitve je vsekakor pripravljenost obeh podjetij na
sodelovanje, ki bi, ob pravilnem ravnanju prebivalcev, prineslo dolgoročno rešitev pri
problematiki ravnanja z odpadki. Če se prebivalce ne seznani o pravilnem ravnanju z
odpadki, je investicija v prenovo nesmiselna, zato jih je potrebno na tem področju
ustrezno informirati.
Sistem z vrečkami in njim namenjenimi stojali je potrebno približati prebivalcem tako,
da se jih na ustrezen način seznani z novostmi. Podjetje Kostak, d. d., bi lahko v
lokalnem časopisu s tem namenom objavilo članek, v poštne nabiralnike bi se poslala
obvestila v obliki letakov ali brošur ter obesili plakati z obvestili v stanovanjskih blokih.
Možnosti nadaljnjega razvoja
S takšnim pristopom bi tako lahko napredovali k doseganju ciljev, da bi se v prihodnosti
vsi odpadki ločevali pravilno in bi količina mešanih komunalnih odpadkov ostala
minimalna. Če bi se rešitev pokazala kot učinkovita, kar bi pomenilo, da je prebivalce
res motivirala pomoč pri ločevanju odpadkov v gospodinjstvih v obliki brezplačnih
biorazgradljivih vrečk, bi lahko podjetje prebivalcem zagotovilo tudi pomoč pri zbiranju
odpadne embalaže.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 54
To bi lahko naredili z nabavo cenovno ugodnih vreč iz tkanega polipropilena, ki so
namenjene ločenemu zbiranju mešane embalaže, papirja in stekla. Investicija ne bi
predstavljala visokih stroškov podjetju, saj imajo takšne vreče dolgo življenjsko dobo.
Če bi se tudi to pokazalo kot dobra rešitev in bi se količine ločeno zbrane odpadne
embalaže povečevale, bi se lahko investicija vsakih nekaj let ponovila v obliki
zamenjave dotrajanih vreč z novimi.
V kolikor bi se predlagani način v občini Krško izkazal tudi v praksi kot uspešen,
menimo, da ni razloga, da se njegova uporaba in učinkovitost ne bi razširila tudi v druge
dele Slovenije.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 55
LITERATURA IN VIRI
Cenik prodaje komposta [KSP Ljutomer d. o. o.]. Najdeno 4. februarja 2015 na
spletnem naslovu http://www.ksp-
ljutomer.si/uploads/Cenik_prodaje_komposta.pdf
Ekološki otoki [Kostak, d. d.]. Najdeno 10. maja 2014 na spletnem naslovu
http://www.kostak.si/komunala/odpadki/ekoloski-otoki/
Kostak, d. d. (2014). 60 let. Krško: Pagat, d. o. o.
Letno poročilo [Kostak, d. d.] (2013). Najdeno 15. julija 2014 na spletnem naslovu
http://www.kostak.si/wp-content/uploads/Letno-porocilo-20131.pdf
Odpadki. [Ministrstvo za okolje in prostor]. Najdeno 14. septembra 2014 na spletnem
naslovu http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/
Odpadki, Slovenija, 2013 – končni podatki. [Statistični urad Republike Slovenije].
Najdeno 4. februarja 2015 na spletnem naslovu
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6647
Omerzu, Z. (2014). Letno poročilo. Krško: Kostak d. d.
Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: Zahteve, trendi in podjetniške
priložnosti. Maribor: Založba Pivec.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uradni list RS št. 84/2006
Viler Kovačič, A. (2001). Ravnanje z odpadki. Ljubljana: GV Založba.
Vuk, D. (1997). Ravnanje z odpadki. Kranj: Moderna organizacija.
PRILOGE
KAZALO PRILOG
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................... 1
1
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Spoštovani!
Sem Tanja Topol, študentka Fakultete za logistiko, in v okviru predmeta »Tehnike in
tehnologije embaliranja« pripravljam diplomsko delo z naslovom »Racionalizacija
ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško«. Ker je cilj diplomskega dela
najti rešitev, ki bi prinesla prednosti tudi za občane, je pri raziskavi prav tako
pomembno mnenje prebivalcev občine Krško, zato vas prosim, da odgovorite na nekaj
vprašanj s tega področja.
Vaše sodelovanje v anketi je anonimno, zbrani podatki pa bodo uporabljeni le v
raziskovalne namene diplomske naloge.
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem!
ANKETNI VPRAŠALNIK
1. Ali ste dobro obveščeni o načinu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini
Krško?
a) da
b) ne
2. Živite v stanovanju ali v hiši?
a) v stanovanju
b) v hiši
3. Ali smatrate, da so vaši mesečni izdatki za komunalne storitve previsoki?
a) da
b) ne
4. Ali v vašem gospodinjstvu ločujete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in
odpadno embalažo?
a) da
b) ne
c) ločujem samo določeno vrsto odpadkov:
_________________________________
5. Ali imate v gospodinjstvu koše, prirejene za ločevanje mešanih komunalnih
odpadkov, bioloških odpadkov in odpadne embalaže?
a) da
b) ne
c) samo za določeno vrsto odpadkov:
______________________________________
6. Kaj bi vas spodbudilo k (večjemu) ločevanju mešanih komunalnih odpadkov,
bioloških odpadkov in odpadne embalaže (možnih je več odgovorov)?
2
a) možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki je odgovorno za odvoz
odpadkov v občini
b) nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov
c) če bi podjetje, ki odvaža odpadke, vsakem gospodinjstvu zagotovilo koše za
ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke
d) drugo:
____________________________________________________________
7. Ali ste zadovoljni z dostopnostjo oz. lokacijo ekološkega otoka v vašem naselju (v
bližini vašega gospodinjstva)?
a) da, ekološki otok je v bližini našega gospodinjstva
b) ne, ekološkega otoka ni v bližini našega gospodinjstva
c) ekološkega otoka v našem naselju nimamo
d)
drugo:_____________________________________________________________
8. Navedite, za katero od naslednjih vrst odpadkov se vam je že kdaj zgodilo, da je niste
mogli odvreči v za to namenjene zabojnike (možnih je več odgovorov):
a) mešani komunalni odpadki
b) biološki odpadki
c) mešana embalaža
d) papir
e) steklo
f)
drugo:______________________________________________________________
9. Kaj mislite, da je razlog, da odpadkov niste mogli odvreči v za to namenjen zabojnik
(možnih je več odgovorov):
a) premalo zabojnikov za določeno vrsto odpadkov (katero):
_____________________
b) premajhen volumen zabojnikov
c) premajhna pogostost odvozov
d) premalo ločevanja bioloških odpadkov, mešane embalaže, papirja in stekla s
strani prebivalcev, zato preveč teh materialov konča v zabojnikih z mešanimi
komunalnimi odpadki
e) drugo:
______________________________________________________________
Prosim, da na koncu podate še nekaj informacij socialno-demografskega značaja:
10. Vaš spol:
a) moški
b) ženski
11. Vaša starost:
a) do 18 let
b) od 19 do 26 let
c) od 27 do 34 let
3
d) od 35 do 49 let
e) od 50 do 64 let
f) nad 65 let
12. Stopnja dokončane izobrazbe:
a) osnovna šola
b) srednja šola
c) višja/visoka šola
d) univerzitetna izobrazba
e) magisterij/doktorat
13. Vaš zaposlitveni status:
a) zaposlen
b) brezposeln
c) dijak
d) študent
e) upokojenec
f) drugo:
______________________________________________________________
14. Koliko oseb živi v vašem gospodinjstvu?
a) 1
b) 2
c) 3
d) 4
e) 5
f) 6 ali več