1
Posvet Požarna varnost in potres
Potresna ogroženost Republike Slovenije
Pripravil: Slavko Šipec
Ig, 28. november 2012, 12. december 2102
2
Potres
• Leto 2012 – sistem VPNDN je v tem letu potresomnamenil glavno pozornost (delavnice, preverjanje znanja,teoretične in praktične vaje, projekt POTROG)
• Povezava Potres-požar
• V potresu 1906 v San Franciscu so požari po potresupovzročili večjo škodo kot sam potres (prevladovali soobjekti, zgrajeni iz lesa)
• Danes so požarom po zelo močnih potresih potresuizpostavljene predvsem grelne in kurilne naprave, plinskein podobne napeljave, električna napeljava, zahtevnetehnološke naprave ipd., lahko se vnamejo vnetljivetekočine, dodatno težavo predstavljajo razmere(nedelovanje aktivne požarne zaščite, nezanesljivekomunikacije, obremenjeni centri za obveščanje,zasedenost gasilskih enot, možnost, da ne bo na voljo vodeza gašenje, slabša prevoznost prometnic)
Absolutna potresna nevarnost Slovenije
• Smo država s srednje močno potresno aktivnostjo
(bistveno manjšo kot Japonska, Čile, Grčija, Italija,
bistveno večjo kot npr. Estonija, Švedska, Finska.
• Mnogo šibkih potresov (več 100 letno, čutimo jih več 10),
vsakih nekaj let nekaj močnejših (V, VI EMS). Možni pa
so tudi potresi (VII, VII-VIII, VIII EMS), ki povzročajo
znatno gmotno škodo, vendar pa so razmeroma redki (do 5
na 100 let). Zelo močni – rušilni potresi (IX EMS ali več)
so zelo redki.
3
Merjenje, beleženje potresov, učinki potresov
• Magnituda (Richterjeva lestvica) – instrumentalno
merjenje – količina sproščene energije ob premiku
• Lokacija (nadžarišče), globina
• Intenziteta (vpliv potresa na ljudi, objekte in naravo (MCS,
MMI, MSK-64, EMS-98 (12-stopenjska), japonska
lestvica (7-stopenjska)…) – ugotavlja se na prizadetem
območju
• Intenziteta je odvisna od moči potresa, trajanja potresa,
globine potresa, oddaljenosti od nadžariščnega območja,
kakovosti gradnje in lastnosti tal, na katerih stoji objekt
4
EMS-98 potresna lestvica
• I EMS – neobčuten potres
• II – V EMS – čuten potres, brez poškodb
• VI EMS – neznatne poškodbe; mnogi ljudje se prestrašijo in bežijo iz stavb.
Nekateri predmeti padejo, mnoge hiše utrpijo neznatne nekonstrukcijske
poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje ometa)
• VII EMS – zmerne poškodbe; večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb.
Pohištvo se premakne, mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene
navadne stavbe utrpijo zmerne poškodbe (manjše razpoke v stenah, odpadanje
ometa, odpadanje delov dimnikov), na starejših stavbah se lahko pokažejo
velike razpoke v stenah in podrejo predelne stene.
• VIII EMS – močne poškodbe; mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na
stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne
zgradbe utrpijo resne poškodbe sten, slabo grajene starejše zgradbe se lahko
porušijo.
• IX EMS – rušenje
• X EMS -- obsežno rušenje
• XI EMS – uničenje
• XII EMS – popolno uničenje (skoraj vse stavbe so uničene)5
Najmočnejši potresi v Sloveniji in bližnji okolici (vir: ARSO)
• 1348 - Beljak/Pontebba M 6,4, I X EMS, na območju
Slovenije VIII-IX EMS
• 1511 – Idrija, M 6,8, I X EMS
• 1857 – Davča, M 5,7, I VII -VIII EMS
• 1895 – Ljubljana M 6,1, I VIII-IX EMS
• 1917 – Brežice, M 5,7, I VIII EMS
• 1926 – Cerknica, M 5,6, I VII-VIII EMS
• 1976 – Furlanija (M 6,5, 5,9, I IX-X EMS, na območju
Slovenije VIII-IX EMS)
• 1998 – Bovec (M 5,7, I VII-VIII EMS)
7
Karta potresne intenzitete MSK-64 za povratno
dobo 500 let (veljavna v obdobju 1987-2007) (vir: ARSO)
10
Metodološke razlike v kartah, pogostost pojavljanja
močnih potresov
Razlika v konceptu teh dveh kart:
- stara karta je predpostavila 63 % možnosti, da potres ne bo
presegel vrednosti na karti v 500 letih, nova karta pa
predstavlja 90 % odstotno možnost, da v 50 letih vrednosti iz
karte ne bodo presežene
- stara karta je kombinirala največjo ocenjeno intenztiteto v 500
letih in dodatno upoštevala najmočnejše zgodovinske potrese,
nova karta upošteva le povratno dobo
V časovni periodi, daljši kot 475 let, so možni tudi močnejši
potresi (npr. v Idriji in Ljubljani potres I IX EMS teoretično
najmanj na 2000 let, potres I X EMS pa v dolgih intervalih -
vsaj 15.000 let)
11
Število, delež in gostota prebivalstva po območjih
posameznih intenzitet EMS (Vir: Gis UJME, 2012)
Območje
intenzitete
EMS
PovršinaŠtevilo prebivalcev
leta 2011 Število
prebivalcev
na km2
km2 % %
VIII 10.900 53,8 1.019.497 52,9 93,5
VII 8.295 40,9 698.118 36,2 84,2
VI 1.077 5,3 209.869 10,9 194,9
Skupaj 20.272 100,00 1.927.484 100,00 95,1
13
Pravne podlage za izdelavo ocen ogroženosti
• Ocena ogroženosti je podlaga za vse ostale preventivne in
operativne aktivnosti ter načrtovanje, povezane z določeno
nevarnostjo oziroma nesrečo na območju, ki ga ocena
zajema
• Navodilo o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št.
39/95), ki določa vsebino in postopke izdelave
• Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
(Uradni list RS, št. 24/2012)
• Za državo jo izdeluje ali pridobi Uprava RS za zaščito in
reševanje v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, izdelujejo
jih tudi drugi (občine, podjetja….)
• V bodoče bodo v ocene ogroženosti vključene tudi zahteve
Evropske komisije, pripravlja se nov pravilnik, ki bo
urejeval izdelavo in vsebino ocen ogroženosti
Državna ocena potresne ogroženosti
• 2006 izdelana prva državna ocena potresne ogroženosti
• 2012/2013 izdelava nove ocene ogroženosti (v delu)
• Vzroki za izdelavo nove ocene ogroženosti: nova karta
potresne intenzitete (ARSO), drugi novi podatki, nove
zahteve iz Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov ZIR glede
določanja območij, nov prvi (strokovni) del teksta o
potresih (ARSO)
• Kriteriji za določanje razredov ogroženosti in razvrščanja
občin in regij vanje
• V nadaljevanju so prikazane trenutno izdelane vsebine
državne ocene ogroženosti, ki se lahko še spremenijo
14
15
Državna ocena potresne ogroženosti
• Kriteriji za ugotavljanje ogroženosti občin in regij v državni
oceni potresne ogroženosti so:
- območje EMS, na katerem leži občina/regija
- število ljudi, ki živijo na območjih posamezne potresne
intenzitete
- številčnost prebivalstva v občini/regiji
- število občin v najvišjem razredu ogroženosti (za regije)
16
Razredi ogroženosti
Razred ogroženosti Stopnja ogroženosti
1 Majhna
2 Srednja
3 Velika
4 Zelo velika 1
5 Zelo velika 2
Razvrščanje občin v razrede ogroženosti
17
1. razred
ogroženosti
2. razred
ogroženosti
3. razred
ogroženosti
4. razred
ogroženosti
5. razred
ogroženosti
Vsi
prebivalci
občine v
območju
V EMS
Vsi
prebivalci
občine v
območju
VI EMS
Vsi ali del
prebivalcev
občine v
območju
VII EMS
Vsi ali del
prebivalcev
občine v
območju
Vlll EMS
Občine, v
katerih
vsaj 9000
prebivalcev
živi v
območju
Vlll EMS
Ogroženost občin
18
Regija1. razred
ogroženosti
2. razred
ogroženosti
3. razred
ogroženosti
4. razred
ogroženosti
5. razred
ogroženosti
Skupno
število
občin
Gorenjska 0 0 4 12 2 18
Severnoprimorska 0 0 3 8 2 13
Dolenjska 0 0 0 12 3 15
Koroška 0 0 12 0 0 12
Notranjska 0 0 2 5 3 10
Obalna 0 2 1 0 0 3
Ljubljanska 0 0 4 18 10 32
Vzhodnoštajerska 0 5 17 0 0 22
Podravska 0 0 19 0 0 19
Pomurska 0 8 19 0 0 27
Zahodnoštajerska 0 0 15 15 3 33
Posavska 0 0 0 1 3 4
Zasavska 0 0 0 0 3 3
SKUPAJ OBČIN 0 15 96 71 29 211
Razvrščanje regij v razrede ogroženosti
19
1. razred
ogroženosti
2. razred
ogroženosti
3. razred
ogroženosti
4. razred
ogroženosti
5. razred
ogroženosti
Vsi
prebivalci
regije v
območju
V EMS
Vsi
prebivalci
regije v
območju
VI EMS
Vsi ali del
prebivalce
v regije v
območju
VII EMS
Vsi ali del
prebivalce
v regije v
območju
Vlll EMS
Regije, kjer
vsaj 120.000
prebivalcev
živi v
območju
Vlll EMS ali je
v 5. razredu
ogroženosti
več kot
polovica
občin v regiji
Ogroženost regij
21
Razred Število regij Regija
1 0 /
2 0 /
3 5Vzhodnoštajerska, Koroška, Podravska,
Pomurska, Obalna
4 4Severnoprimorska, Zahodnoštajerska, Dolenjska,
Notranjska
5 4 Ljubljanska, Gorenjska, Zasavska, Posavska
Skupaj 13
Obveznosti nosilcev načrtovanja
• Nosilci načrtovanja: država (država, regije),
občine, ostali (določeno z Uredbo o vsebini in
izdelavi načrtov ZIR)
• Uvrstitev občine/regije v določen razred
ogroženosti načeloma pomeni različen obseg
obveznosti iz naslova načrtovanja ZIR
• Te obveznosti bodo praviloma določene v
državnem načrtu ZIR za določeno nesrečo
• Ne glede na izsledke državne ocene potresne
ogroženosti Uredba o vsebini in izdelavi načrtov
ZIR določa, da načrte ZIR za potres v celoti
izdelajo občine na območjih VIII EMS 23