UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
MAGISTRSKO DELO
Kaja Abraham
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
MAGISTRSKO DELO
SODOBNI PLES PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI
STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mentorica: Kandidatka:
Prof. dr. Janja Črčinovič Rozman Kaja Abraham
Maribor, 2017
Lektorica:
Majda ERLAČ, prof. soc. in slov.
Prevajalka:
Tamara GAJŠEK, prevajalka in tolmačinja ang. jezika in prof. biologije
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, redni profesorici
dr. Janji Črčinovič Rozman, za čas,
potrpežljivost, pomoč in vso strokovno
podporo, ki mi jo je namenila med
nastajanjem magistrskega dela.
Posebna zahvala gre moji družini, ki je
zaupala vame in me podpirala na moji
študijski poti.
Priloga 6 IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE DELA
UNIVERZA V MARIBORU
UM)
IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE DELA
Ime in priimek program:
Naslov dela:
Mentor: Somentor:
izjavljam, da je delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga ob
oz. izjavljam, da sem potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v
delu in jih v jasno in ustrezno na Univerzo v Mariboru prostorsko in neomejeno
pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem da bodo dela
deponirana/objavljena v DKUM dostopna javnosti pod pogoji licence Creative Commons kar tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil
za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;
dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v delu in tej izjavi, skupaj z objavo dela;
izjavljam, da je tiskana oblika dela istovetna elektronski obliki dela, ki sem jo za objavo v DKUM.
Uveljavljam obliko licence Creative Commons: (navedite obliko)
delo zaradi zagotavljanja prednosti, poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov (naziv in naslov
ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti kot 3 leta od zagovora dela). To se na tiskano in elektronsko obliko dela.
Pedagoška fakulteta
Kaja AbrahamRAZREDNI POUK
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Janja Črčinovič Rozman
Kaja Abraham
Temporary unavailability:
To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.
Datum in kraj: Podpis
Podpis (samo v primeru, delo ne sme biti javno dostopno)
Ime in priimek ter podpis odgovorne in
(samo v primeru, delo ne sme biti javno dostopno)
Maribor, 08.10.2017
POVZETEK
Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem
življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge
je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih
razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri
pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni
ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so
njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je
plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj
otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje
vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke
pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli
s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol
severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno
neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi
tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih
šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že
plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si
anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin
sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
KLJUČNE BESEDE: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena
umetnost, učni načrt
ABSTRACT
Modern dance is an art of the twentieth century, which we encounter in everyday
life and which is becoming indispensable in the lives of many people. The purpose
of this graduation thesis was to study recognisability of modern dance in the first-
cycle students (third, fourth and fifth grade of the Slovenian elementary schools) in
the musical arts class. In the theoretical part, graduation thesis is describing modern
dance, its beginnings and development abroad as well as in Slovenia. It represents
its beginners and improvisation to create with rhythm and movement. It also
describes dance development of a child and how important are encouragements and
methods for dance development of a child. It also represents the Slovenian
associations and dance centres, which took modern dance under its wings. In the
theoretical part, few exercises are also described, with which we can prepare
children for dancing and at the same time, teach them how to dance. The empirical
part was conducted with the help of the questionnaire, on the sample of 151 students
of the Slovenian elementary schools of North-eastern Slovenia. We used the
descriptive and causal non-experimental method of empirical pedagogical research.
Based on that, we established that the students of third, fourth and fifth grades of
the Slovenian elementary schools recognize and know modern dance. Most of the
respondents have already danced modern dance or saw a modern dance show. The
results have shown that the respondents, regardless of sex, grade and dance activity,
want more modern dance at their musical arts class at the first cycle level of the
elementary schools. Nevertheless, these contents should be integrated into the
classes soundly and prudently.
KEY WORDS: dance, modern dance, modern dance in Slovenia, musical art,
curriculum
UVOD ............................................................................................................. 1
TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 3
2.1 SODOBNI PLES ...................................................................................... 3
2.1.1 Sodobni ples v svetu ......................................................................... 4
2.2 IMPROVIZACIJA ................................................................................... 5
2.3 SODOBNI PLES V SLOVENIJI ............................................................. 6
2.3.1 Sodobni plesalci na slovenskem........................................................ 7
2.4 RITEM V PLESU IN GLASBI ................................................................ 8
2.5 VRSTE RITMOV ..................................................................................... 9
2.6 USTVARJANJE Z GIBOM ................................................................... 10
2.7 GIBALNO IZRAŽANJE ....................................................................... 11
2.8 METODE PLESNE VZGOJE ................................................................ 11
2.9 PLESNI RAZVOJ OTROKA ................................................................ 12
2.9.1 Plesnost ........................................................................................... 12
2.9.2 Razvoj plesnosti .............................................................................. 13
2.10 POMEN SPODBUD IN METOD ZA RAZVOJ PLESNOSTI.......... 13
2.11 SODOBNI PLES NA OSNOVNOŠOLSKI STOPNJI ...................... 14
2.12 SODOBNI PLES V UČNEM NAČRTU ZA GLASBENO
UMETNOST ..................................................................................................... 15
2.13 DRUŠTVO ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE ................................ 16
2.13.1 CIRKULARKA .............................................................................. 16
2.13.2 GIBANICA - BIENALE SLOVENSKE SODOBNE PLESNE
UMETNOSTI ................................................................................................ 17
2.14 SLOVENSKI PLESNI CENTRI ........................................................ 17
2.15 OBLAČILA SODOBNIH PLESALCEV ........................................... 18
2.16 KAKO NAUČIMO OTROKE PLESATI .......................................... 19
2.17 TIBETANČKI ZA OTROKE ............................................................. 20
2.18 Vaje za razvijanje fantazije in ustvarjalnosti ...................................... 20
2.19 Sodobni ples v tujih raziskavah .......................................................... 21
EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 22
3.1 NAMEN ................................................................................................. 22
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................................... 22
3.2.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................... 22
3.2.2 Raziskovalne hipoteze ..................................................................... 23
3.2.3 Spremenljivke ................................................................................. 24
METODOLOGIJA ........................................................................................ 25
4.1 Raziskovalna metoda .............................................................................. 25
4.2 Raziskovalni vzorec ............................................................................... 25
4.3 Postopek zbiranja podatkov .................................................................... 25
4.4 VSEBINSKO METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI ANKETNEGA
VPRAŠALNIKA .............................................................................................. 26
4.4.1 Vsebinsko-formalne strani vprašalnika ........................................... 26
4.4.2 Merske karakteristike ...................................................................... 26
4.5 Uporabljeni posnetki .............................................................................. 27
4.6 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV .............................................. 28
REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV ................................... 29
5.1 Preverjanje hipotez s pomočjo raziskovalnih vprašanj .......................... 42
SKLEP .......................................................................................................... 44
LITERATURA .............................................................................................. 47
PRILOGE ...................................................................................................... 50
KAZALO PREGLEDNIC:
Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) po spolu ................................... 29
Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredih................. 29
Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) prepoznanega plesa na posnetku
............................................................................................................................... 29
Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede prepoznavanja
plesnih zvrsti ......................................................................................................... 30
Tabela 5:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali radi plešejo
............................................................................................................................... 31
Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na obiskovanje
plesne šole ali plesnega krožka v šoli ................................................................... 31
Tabela 7:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali so že
obiskali kakšno predstavo sodobnega plesa .......................................................... 32
Tabela 8:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, ki so že plesali sodobni
ples ........................................................................................................................ 32
Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem
plesu ...................................................................................................................... 33
Tabela 10:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem
plesu ...................................................................................................................... 34
Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) mnenj učencev, o trditvi, da bi pri
glasbeni umetnosti morali imeli več vsebin sodobnega plesa ............................... 35
Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na način plesanja
............................................................................................................................... 35
Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na to, kaj bi najraje
plesali .................................................................................................................... 36
Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede
na spol ................................................................................................................... 36
Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede
na razred ................................................................................................................ 37
Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želja po plesu glede
na aktivnost ........................................................................................................... 37
Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, odgovorov učencev če
so že bili na predstavi sodobnega plesa glede na razred ....................................... 38
Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na
vprašanje o obisku predstave sodobnega plesa glede na plesno aktivnost .......... 39
Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev odgovorov, ali si že plesal
sodobni ples glede na razred ................................................................................. 39
Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na
vprašanje kako rad plešeš glede na aktivnost ........................................................ 40
Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na
vprašanje kaj bi najraje plesal glede na spol ......................................................... 41
KAZALO SLIK:
Slika 1: Sodobni ples ............................................................................................... 3
Slika 2: Pia in Pino Mlakar ..................................................................................... 7
Slika 3: Skupina sodobnega plesa ......................................................................... 10
Slika 4: Logotip Gibanice ..................................................................................... 17
Slika 5: Sodobni ples 2 .......................................................................................... 18
1
Če znaš govoriti, lahko
poješ, če se znaš premikati,
lahko plešeš.
(afriški pregovor)
UVOD
Ljudje že od nekdaj radi plešemo. S plesom izražamo svoje razpoloženje in
občutke, sporočamo svoje misli in želje ter prikazujemo dogodke. Ljudje so že
včasih uživali v gibanju teles, ob glasbi poskakovali, podrsavali in se veselili
življenja. Na začetku so plesali spontano, vsak po svoje, sčasoma pa so se
oblikovala določena pravila (Repše, 2002).
Ples je, prav tako kot glasba, svetovni jezik. Ples je odraz človekovega duševnega
in duhovnega sveta in ni le odraz telesnega odzivanja na neskončni ritem kozmosa.
Z besedami ne moremo tako natančno in zgovorno opisati človekovega počutja, kot
so številna sporočila njegove telesne izraznosti, ki se sicer spreminja glede na to,
od kod posameznik izvira. Izraznost se spreminja glede na barvo kože, raso,
zemljepisno dolžino in širino ter podobno. Vse to v opredeljuje skupine in
posameznika v določenih okoljih ter jih vpenja v naše skupno bivanje na Zemlji
(Zagorc, 2006).
Mnogi umetnostni teoretiki in kritiki dojemajo ples kot najstarejšo in po izrazni
moči lepotnega sporočanja najbolj skladno ter v nekem smislu tudi najbolj eksaktno
umetnost (prav tam).
Tuji avtorji so v svojih raziskavah obravnavali sodobni ples. Martinova (2016) je v
raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v mednarodnih izobraževanjih
sodobnega plesa. Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na
osnovnih šolah Nove Zelandije, da bi ugotovila, če so dovolj usposobljeni za
poučevanje sodobnega plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa
v Grčiji, spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga
umetniška področja. Morenova (2016) v raziskavi analizira metodologijo plesnih
2
učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o poučevanju plesa, ki se
uporablja.
Namen magistrskega dela je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do
sodobnega plesa pri slovenskih učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in
petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti. Preveriti želimo, kako osnovnošolci
dojemajo sodobni ples ter če si želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku
glasbene umetnosti. Naša raziskava bo temeljila na deskriptivni in kavzalno-
neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke bomo
zbrali z anketnim vprašalnikom na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 151
učencev severovzodnih slovenskih osnovnih šol. Podatke bomo obdelali na nivoju
deskriptivne in inferenčne statistike.
3
TEORETIČNI DEL
2.1 SODOBNI PLES
Vsaka umetnina je avtonomen izraz naše duševnosti. Ta izraz je lahko slika, pesem,
ples ali simfonija. Pravzaprav je glasbena, likovna in besedna umetnost v svojem
začetku in bistvu ples. Ples je igra z ravnotežjem. V plesnem človeku živi ta igra
kot skrivno bivajoča draž, ki ga sili, da na vtise od zunaj in od znotraj odgovarja z
jezikom telesnih gibov. Sam ples je oblikovano gibanje in razgibana oblika, pogoj
plesa pa je zato doživetje gibanja (Teržan, 2003).
Začetki sodobnega plesa, kot umetniške zvrsti, segajo v konec 19. in začetek 20.
stoletja, ko so se nekateri umetniki začeli upirati nenaravnosti takratnega baleta.
Sodobni ples uporablja združitev eksperimentiranja z novimi idejami in že
obstoječimi stili. Koreografi povezujejo tehnike različnih stilov in si izmišljajo nove
oblike v okviru znanih plesnih vsebin (Šušteršič in Zagorc, 2010).
Začetniki pravil sodobnega plesa so želeli svobodo izražanja, temperamenta in
estetskih vrednot (prav tam).
Sodobni ples je proizvod urbane kulture in urbane miselnosti. Postmoderna je od
vseh umetnosti najbolj koristila sodobnemu plesu. Vzpostavljal se je kot odprto
polje raziskovanja telesnosti ter njenega razmerja do drugih umetnosti, novih
tehnologij in medijev (Hrvatin, 2001).
Slika 1: Sodobni ples
(Pridobljena 1. 3. 2017 na spletnem naslovu ttp://www.contemporary-dance.org/dance-
pictures.html )
4
2.1.1 Sodobni ples v svetu
Ob prelomu dvajsetega stoletja so se nekateri plesalci in koreografi začeli upirati
klasičnemu baletu. Šlo je za izkazovanje močnih čustev namesto prikazovanja
zgodbe (Mack, 2012).
Prve generacije sodobnega plesa so bile pretežno ženske (Kassing, 2007).
Prva prava upornica v Ameriki je bila Isadora Duncan. Zagovarjala je svobodno
gibanje brez baletnih konvencij in omejitev. Ker v Ameriki ni uspela, je svoje
delovanje prenesla v Evropo. Legenda je postala zaradi svoje močne osebnosti.
Njen ples ni bil sistem temveč improvizacija (Otrin, 1998).
Prava začetnika sodobnega plesa sta bila tudi Ruth St. Denis in Ted Shawn. Oba
sta obvladala klasični balet, vendar jima ta oblika plesa ni zadoščala. Ustanovila sta
svojo skupino in šolo, ki je bila prva ameriška šola, kjer so poučevali vse plesne
tehnike od klasičnega baleta do svobodnih plesnih oblik (prav tam).
Čeprav je bil novi ples v Ameriki pod vplivom evropskega »Ausdruckstanza«, se
ni rodil kot upor proti akademskemu plesu, tako kot v Evropi. Ta ples je iskal lastne
korenine in je bil prepričan v individualnost. Prvi princip ameriškega plesa je bila
svoboda (prav tam).
Tuji avtorji so v svojih raziskavah obravnavali sodobni ples. Martinova (2016) je v
raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v mednarodnih izobraževanjih
sodobnega plesa. Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na
osnovnih šolah Nove Zelandije, da bi videla, če so dovolj usposobljeni za
poučevanje sodobnega plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa
v Grčiji, spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga
umetniška področja. Morenova (2016) v raziskavi analizira metodologijo plesnih
učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o poučevanju plesa, ki se
uporablja.
5
2.2 IMPROVIZACIJA
Improvizácija -e ž (á) glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive
improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo /
improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji // kar je improvizirano:
to je ena njegovih improvizacij ♪ (SSKJ, 1995).
Improvizacija ima na glasbenem področju dolgo zgodovinsko tradicijo. Danes pa
beseda improvizacija v pogovornem jeziku pomeni nekaj čisto drugega kot v glasbi
(Globokar, 2002).
Improvizacija je najbolj razširjena praksa med vsemi glasbenimi dejavnostmi in je
obenem najmanj razumljena in priznana. Čeprav je danes prisotna skoraj na vseh
področjih glasbe, ni o njej skoraj nobenih informacij. To je morda celo primerno ali
neizbežno. Improvizacija se vedno prilagaja in spreminja, nikoli ni fiksna, preveč
zmuzljiva je za natančen opis in analizo. V osnovi je improvizacija neakademska.
Vsak poskus njenega opisa mora biti, vsaj do neke mere, napačna predstava, saj je
v samem duhu prostovoljne improvizacije nekaj osrednjega, kar nasprotuje ciljem
in zavrača idejo dokumentiranja (Bailey, 2010).
Ker improvizacijo običajno opredeljujejo s kakšno iz zaloge oguljenih fraz – od
˝sprotnega izmišljevanja˝ do ˝instantne kompozicije˝, je splošno mnenje o njej, da
je čarovniški trik, sumljiva zvijača ali celo vulgarna navada (prav tam).
Improvizacija v plesu prestavlja poskus realizacije zamišljenih podob v resnično
gibanje in eksperimentiranje z gibanjem. Je začasna in spontana stvaritev. Obstajajo
improvizacijski impulzi od znotraj, to je skrajna prepustitev spodbudi, ki prihaja iz
posameznika (predstava, čustvo, ideja) in improvizacija ob glasbeni spremljavi, ko
plešemo, svoje gibanje prilagodimo razpoloženju in barvi glasbe. Gibi so odziv na
spremembe v tonu, tempu, višini glasu … Gibanje je interpretacija glasbe (Šušteršič
in Zagorc, 2010) .
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi koreografi in
plesalci začeli pritoževati, da jim predstave rutinskih korakov izčrpavajo umetniško
kreativnost. Tako se je znotraj teh generacij uveljavila zamisel, da bi plesalci postali
sami svoji koreografi. Navdušili so se nad izmišljanjem lastnega gibanja, s katerim
6
so razvijali svoj lastni slog in odkrivali tehnike za spontano prehajanje enega giba
v drugega (Mackrell, 2005).
Plesalci in koreografi so prišli do številnih rešitev. Improvizirali so na temo, ki
omejuje izbiro spreminjanja glede na predhodno skico koreografije, nalaga
nekakšno strukturo, kot na primer opisuje trikotnike z različnimi deli telesa
(Hagendoorn, 2017).
2.3 SODOBNI PLES V SLOVENIJI
Začetke slovenskega sodobnega plesa lahko postavimo v čas po prvi svetovni vojni
(1918). V tedanji SHS so bile operno-baletne hiše prve profesionalne in uradne
ustanove. Čeh Vaclav Vlček, šef baleta, je v Ljubljani pustil pečat v času svojega
umetniškega vodenja. Zraven klasičnega baleta pa se je začel pojavljati sodobni
ples. Pojavili sta se dve njegovi veji - smer Mete Vidmar ter smer Pie in Pina
Mlakarja z izhodiščnimi točkami iz Nemčije izhajajočih plesnih usmeritev. Obe veji
sta vezani na tedanjo nemško plesno šolo, na nemški ekspresionizem, tip sodobnega
plesa, takrat imenovanega absolutni ali plastični balet (Teržan, 2003).
Z domačimi umetniki segajo začetki sodobnega plesa v leto 1922. Lidija Wisiakova
je tega leta imela svoj večer baleta in ritmike s koreografijo Vaclaca Vlčka. Plesni
večer slovenske plesalke je Wisiakova priredila tudi naslednje leto, leta 1924 pa je
priredila Plesni večer gospodične Lidije Wisiakove. Njen koreograf in režiser je bil
vedno Vaclav Vlček. V sezoni 1926/27 pa je v Ljubljani prvič nastopal Pino
Mlakar. Koreografiral je Pravljico v dvorani Ljudske kuhinje (Otrin, 1998).
Prve formalne in neformalne sodobno-plesne šole in skupine je v času po drugi
svetovni vojni ustanovila Meta Vidmar. Njen oddelek je deloval pod okriljem
takratnega Sveta za kulturo in prosveto, v okviru Srednje baletne šole. Nato pa so
se že ustanavljale prve profesionalne plesne skupine. Ustanovili so tudi gimnazijski
maturitetni program Sodobni ples. Uvajanja novega maturitetnega programa se je
lotila Maja Delak s pomočjo Ksenije Hribar. Uradno so ga začeli izvajati v šolskem
letu 1999/2000 (Teržan, 2003).
7
2.3.1 Sodobni plesalci na slovenskem
Pia in Pino Mlakar
Pino in Pia Mlakar sta sodobna plesalca in koreografa. Sodelovala sta s plesalci
baleta, ker so bili oni takrat edini plesni profesionalci pri nas in v tujini. Z njimi sta
oblikovala in razvijala svoj material. Svoj stil sta dograjevala na osnovi plesnega
ekspresionizma iz Nemčije in Labanove šole plesa (Teržan, 2003).
Slika 2: Pia in Pino Mlakar
(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://akropola.org/clanki/pino-in-pia-mlakar-pas-de-
deux-ali-zivljenjsko-korakanje-v-dvoje/)
Pino in Pia Mlakar sta bila legendi slovenskega in svetovnega baleta in omenjena
sta v prav vseh svetovnih baletnih leksikonih. Po vojni leta 1946 sta Pino in Pia
Mlakar prevzela umetniško vodstvo ljubljanskega baleta in delala z njim dvajset let.
Vtisnila sta mu svoj osebni pečat in dosegla, da je slovenski balet postal resnično
del slovenske gledališke kulture (Revija Ognjišče, 2017).
8
Meta Vidmar
Leta 1927 je po šolanju v Nemčiji pri Mary Wigman prišla v Slovenijo in priredila
plesni večer. Svojo umetniško inspiracijo je usmerila v šolo in svoje učenke.
Izredno intenzivno je vodila šolo, v kateri so učenke vadile tudi po sedem ur na dan.
Prvo produkcijo je po nekaj letih postavila na oder ljubljanske Drame (Teržan,
2003).
Katja Poljakova Delak
Z Dunaja je prišla leta 1932 kot žena slovenskega avantgardističnega umetnika
Ferda Delaka. S svojim plesnim večerom je gostovala po Slovenij. V Ljubljani je
ustanovila svojo gimnastično šolo za dame in otroke, kasneje preimenovano v
Plesni studio, ki je pomenil resnega tekmeca šoli Mete Vidmar. Ta šola je imela
produkcije vsakih šest mesecev kjer je bila zelo produktivna (prav tam).
Marta Paulinova ̶ Brina
Pri nas se je proslavila predvsem kot partizanska plesalka, po končani vojni pa kot
zagonska sila nadaljnjega sodobno-plesnega razvoja in plesna pedagoginja. Bila je
ena prvih diplomantk in izrazitejših plesalk šole Mete Vidmar. Preden je odšla v
partizane je v Ljubljani priredila Plesni večer Marte Paulinove. Ta jo je uvrstil med
sodobne plesne umetnike v Sloveniji (prav tam).
2.4 RITEM V PLESU IN GLASBI
Vsa narava je zasnovana na ritmičnem gibanju. Vse se odvija v nenehni in
neprekinjeni igri nasprotij, ki pomeni konstanto gibanja. Lahko bi rekli, da je ritem
zakon vsega bivanja, kajti vse je nenehno obnavljanje, prelivanje med podobnim in
nasprotujočim, vse je ena sama harmonična igra v neskončnosti prostora in časa
(Zagorc, 2006).
Kljub raznovrstnosti pojmovanja in različnosti v svojem pojavljanju je ritem za naše
razumevanje najbolj popolno izražen v človekovem telesu in v njegovi sposobnosti
ritmičnega poustvarjanja ter njegovem gibanju. Gibanje, ki prerašča v ples, kaže
njegovo bistvo. Iz tega izhaja tudi občutek, da je kozmos njegovo plesišče (prav
tam).
9
S plesno tradicijo se po vsem svetu kaže resnična povezanost imaginarnih oblik, s
katerimi človek povezuje svoje bivanje s čudesi bivanja nasploh. Zato so ljudje že
nekoč iskali načine, da bi igro ritma narave zaznali in na nek način podoživeli (prav
tam).
Glasba in ples sta zvrsti, ki na nas delujeta bolj čustveno kot miselno. Med seboj se
na nek nevsiljiv način dopolnjujeta in povezujeta v prostorskem in časovnem
poteku ter iskanju drugačnih oblik. Vedno sta v interakciji. Včasih gibanje sledi
ritmu glasbe in obratno (prav tam).
2.5 VRSTE RITMOV
Različni strokovnjaki govorijo o različnih vrstah ritmov.
Zagorc (2006) piše o Bethe, ki v svoji študiji Ritem in periodika v živi naravi deli
ritme na:
eksogene, tiste, ki prihajajo iz človekove okolice, in
endogene, tiste, ki se porajajo v človeku.
Bethe navaja mnoge primere, kako se v vsakem človeku njegovi lastni ritmi lahko
preoblikujejo in ustalijo s pomočjo različnega zunanjega delovanja. Na eni strani
imamo glas, sluh in zavest o tem, na drugi pa ves naš gibalni aparat in zavest o
telesnem ritmu.
Zagorčeva navaja psihiatra Prinzhorna, ki deli ritem na 4 skupine:
naravni ritem, ki izhaja iz nagona po izražanju z gibanjem v plesu;
ritem opojnosti, ki se pojavlja kot posledica človekove želje po nečem
nerealnem;
ritem sakralnih zborov in ljudskih plesov, ki se često izrodi v orgiastične
manifestacije ali pa nastaja kot posledica izživljanja množice v duhu svoje
narodne kulture in
demonski ritem, ki nastaja iz demonskih motivov in se manifestira v plesnih
oblikah. Vedno je posledica normalnih stanj, v katera zapadejo plesalci s
postopnim in stopnjevanim gibanjem.
Kakorkoli že razvrščamo različne ritme, tiste, ki se pojavljajo zunaj v naravi in tiste,
ki se porajajo znotraj človeka, moramo ugotoviti, da vsi tvorijo dve skupini:
10
neenakomerne ritme, osnovna ritmična struktura je sestavljena iz
neenakomernih časovnih intervalov in
enakomerne ritme, tvori jih serija enakomernih časovnih intervalov.
Osnovo ritma predstavljajo delci, ki si sledijo v določenih časovnih presledkih. Te
lahko slišimo ali se v skladu z njimi gibljemo (Zagorc, 2006).
2.6 USTVARJANJE Z GIBOM
Ena glavnih nalog plesne vzgoje je spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti otrok
skozi izražanje in oblikovanje z gibanjem. Takšne naloge lahko uspešno izvaja
učitelj, ki išče nove načine dela in spodbude za otrokovo gibalno ustvarjalnost
(Kroflič in Gobec, 1989).
Ker je gibanje eden izmed izrazov otrokove aktivnosti, lahko to izrabimo za
spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. V ta namen lahko razvijamo gibalne
aktivnosti, ki niso vnaprej oblikovane oziroma vezane na neko določeno obliko
(prav tam).
Slika 3: Skupina sodobnega plesa
(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu https://www.qt.com.au/news/contemporary-dancers-
hit-stage/2663256/#/0)
11
2.7 GIBALNO IZRAŽANJE
Denac (2002) govori o tem, da sta glasba in gibanje za otroka nedeljiva celota.
Pravi, da se otrok začne na glasbo motorično ozirati že v prvem letu življenja. Pri
gibalnem odzivanju na glasbo pa poznamo več načinov gibanja:
formalno ali strukturirano ritmično gibanje, kjer gibalne vzorce določa
učitelj;
neformalne ritmične vzorce, kjer je otrok omejen samo z osnovnimi
smernicami gibanja – dovolimo mu svobodno interpretacijo;
kreativno ritmično gibanje, kjer otrok s telesom ustvarjalno izraža doživetja
ali zvočne predstave glasbenega dela.
Glasba pa vpliva tudi na skladno in ritmično izrazno gibanje. Otrok skuša slušne
vtise prek različnih vrst gibalno-plesnih zaposlitev (npr. gibalnih, rajalnih,
didaktičnih iger ter plesnih zaposlitev) prenesti v gibanje. Z gibanjem lahko izraža:
celostne glasbene vsebine (vsebino pesmi, programske skladbe),
doživetja celostnih glasbeno oblikovnih vsebin (čustva, razpoloženja v
skladbi, naravo skladbe) in
posamezne glasbene elemente ( tempo, dinamiko, tonske višine, ritem,
metrum) (Denac, 2002).
2.8 METODE PLESNE VZGOJE
Kadar želimo dosegati določene cilje, moramo uporabljati ustrezne splošne
pedagoške metode in specifične metode plesne vzgoje. Otroke lahko vodimo z
gibanjem in jim tako nakazujemo možnosti, ki jih vsebuje gibanje kot izrazno
sredstvo. Cilj plesne vzgoje pa bomo dosegli, ko bodo otroci sposobni sami gibalno
ustvarjati (Kroflič in Gobec, 1989, str. 65) .
Metode dela, ki se navezujejo na improvizacijo:
Metoda izmišljanja (improvizacije) – z ustrezno spodbudo lahko otroke
usmerjamo k lastnemu gibalnemu ustvarjanju oziroma izmišljanju gibanja.
Z metodo izmišljanja spodbujamo izvirnost gibalnega izražanja in razvoj
ustvarjalnosti kot osebnostne lastnosti. Otroci lahko gibalno ustvarjajo na
12
določeno temo, lahko pa samo ob spodbudi. Ustvarjajo lahko v skupini ali
individualno, nato se predstavijo sošolcem.
Metoda od vodenja k izmišljanju – pri tej metodi učitelj otroke najprej
spodbudi z lastnim gibanjem, ki ga otroci kasneje posnemajo. Nato se otroke
usmeri k iskanju novih, drugačnih gibov.
Metoda od izmišljanja k vodenju – otroci najprej ustvarjajo lastno gibanje,
nato jim učitelj pokaže še svojo zamisel in otrokom predlaga da preizkusijo
še njegovo gibanje. Otroci nato pokažejo svoje gibanje, nato jih učitelj in
vrstniki posnemajo (Kroflič in Gobec, 1989).
2.9 PLESNI RAZVOJ OTROKA
Človekovo gibanje se tako kot psihični procesi razvija z medsebojnim vplivanjem
osnovnih dejavnikov razvoja. Torej z dispozicijo, okoljem in lastno aktivnostjo. Za
pravilen razvoj motorike ni potrebna le podedovana živčno mišična struktura,
ampak tudi socialno okolje.
Tako kot za celoten otrokov razvoj ni vseeno, kakšno je socialno okolje, tako je tudi
za gibalni razvoj (Kroflič in Gobec, 1989) .
2.9.1 Plesnost
Plesnost je okrajšava za celoten gibalni in psihofizični razvoj, ki vključuje plesne
sposobnosti. Plesno sposobnost lahko opredelimo kot lastnost, ki se kaže v
ustvarjanju ritmičnih, gibalnih, dinamičnih in prostorskih sestavin plesa, v
gibalnem dojemanju, zapomnitvi in obnavljanju sestavin ter sposobnosti
zaznavanja in doživljanja plesa ter ustvarjanja, izražanja in sporočanja s plesom
(Kroflič in Gobec, 1989).
Vse sestavine plesnosti pa se pri vsakem človeku ne razvijejo enakovredno.
Nekateri so gibčnejši, ritmično spretnejši, nekateri imajo boljšo prostorsko ali
telesno orientacijo. Različno se razvija tudi izraznost, oblikovanje gibanja in
gibalna domišljija (prav tam).
13
Plesnost temelji na gibalnem izražanju, ki je elementarna oblika človekovega
izražanja. Vezana je na čustvovanje in vsakdanje življenje. Izhaja iz nižjih razvojnih
stopenj in je prisotna v vsakem življenju (prav tam).
2.9.2 Razvoj plesnosti
Pri razvoju plesnosti se bom osredotočila na značilnosti šoloobveznih otrok. Otroci
pri tej starosti že kažejo razčlenjeno gibanje in obvladujejo več različnih gibov
zaporedno in istočasno. Znajo že oblikovati prostor, v skupini in samostojno (ravne
in krožne linije, različne smeri). Otroci znajo že natančno povzemati oblike in
gibanje v vsakodnevnem življenju in naravi. Povzemajo gibalne motive odraslih ali
otrok ob tematiki, ki jo izberejo sami ali brez nje. Slediti znajo ritmu in melodiji
glasbe, jo doživljajo in izražajo z gibanjem. Ustvarjajo lastne ritme v gibanju. Ob
poljubni spodbudi ustvarjajo nove gibalne motive. Z lastnim načinom gibanja se
izražajo in vživljajo v spodbude (Kroflič in Gobec, 1989).
2.10 POMEN SPODBUD IN METOD ZA RAZVOJ PLESNOSTI
Pri predšolskem otroku ima pri razvijanju plesnosti večjo vlogo neposredna zunanja
spodbuda kot predhodne otrokove izkušnje. Mlajši kot je otrok, več potrebuje
spodbud za njegovo gibalno ustvarjanje v obliki sredstev in konkretnih vsebin,
starejši kot je, več črpa iz svojih doživetij. Vse, kar otrok zazna, mu lahko
predstavlja spodbudo pri ustvarjanju. Spodbude črpamo iz našega vsakdanjega
okolja, iz različnih umetniških področij, narave in tem, ki so otroku blizu (Kroflič
in Gobec, 1989) .
Plesni razvoj pa je možen le ob primernih vzgojnih metodah. Spodbujati moramo
razvoj spretnosti, vzdržljivosti, prožnosti in koordinacije. Le tako pripravimo
ustrezen plesni instrument, razgibano telo, s katerim se lahko otrok gibalno izraža
in ustvarja. Pripravo telesa dosegamo z doživljanjem vsebin (prav tam).
14
2.11 SODOBNI PLES NA OSNOVNOŠOLSKI STOPNJI
Program sodobnega plesa za osnovne šole so s pomočjo strokovnega sveta nekaj let
sestavljale plesne pedagoginje Jana Kovač Valdés, Petra Pikalo in Ana Vovk
Pezdir. Program se zadnjih nekaj letih izvaja v okviru baletnih in glasbenih šol po
Sloveniji (Teržan, 2003).
Leta 1999 sta Jana Kovač Valdés in Petra Pikalo v Cirkularki objavili članek z
naslovom Sodobni ples na osnovnošolski stopnji. V članku pišeta, da v okviru
slovenskih glasbenih šol že delujejo oddelki za ples, to sta klasični balet in izrazni
ples. Ti oddelki so prepuščeni učiteljem, ki so različno usposobljeni na tem
področju. Njihova želja je, da bi dobili poenoten učni načrt, s katerim bi učence
pripeljali do enotnih izobraževalnih ciljev na področju plesa (Valdés in Pikalo,
2016) .
Učni načrt za sodobni ples je namenjen učencem v starosti od 6 do 14 let. Program
je razdeljen na dve obdobji. Prvo obdobje je program Plesna vzgoja. V ta program
se lahko vključijo otroci, stari od 6 do 10 let. Prva tri leta so otroci deležni osnov
plesa, nato pa se pri devetem letu lahko usmerijo h klasičnemu baletu ali sodobnemu
plesu. Tisti, ki se odločijo za program sodobni ples, do dopolnjenega 10. leta starosti
nadaljujejo program plesne vzgoje, nato pa se lahko vključijo v program sodobnega
plesa, ki ga obiskujejo do 14. leta (prav tam).
Raziskave kažejo, da učenci potrebujejo spodbuden umetniški program, ker vpliva
na boljše rezultate, saj ima umetnost vpliv na intelektualni in telesni razvoj
posameznika. Umetniška dejavnost namreč prispeva k razvoju hkratnega zavedanja
sebe in okolja, stimulira zavest o telesnih močeh, krepi predstavljivost, integrira
spoznavanje, zavedanje, občutenje, spominjanje, pretok misli in zmanjšuje mišične
inhibicije. Večjo pozornost pa bi morali nameniti metodam, ki bi razvijale učenčevo
empatijo in intuicijo, kinestetični občutek, skupaj s tem pa ustvarjalnost (Zagorc,
2008).
15
2.12 SODOBNI PLES V UČNEM NAČRTU ZA GLASBENO UMETNOST
Prvo triletje
Ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo.
Sodelujejo pri ustvarjanju in izvedbi glasbene pravljice.
Poznajo in obiščejo glasbene ustanove v bližnji okolici.
Ustvarjalno izražajo glasbena in zunajglasbena doživetja ter predstave v
gibalni, likovni in besedni komunikaciji.
Z gibanjem izražajo zvočna doživetja ter glasbene predstave o tonskih
trajanjih in višinah, jakosti in barvi tona ter oblikovnih delih.
Uvajajo se v vrednotenje ustvarjalnih dosežkov in glasbenih doživetij ter
predstav z raznimi mediji in komunikacijskimi sredstvi.
(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016)
Drugo triletje
Ob različnih glasbenih vsebinah z gibanjem in plesom izražajo
(zunaj)glasbena doživetja ter analitične zaznave o osnovnih glasbenih
elementih ter poglabljajo predstave o njih.
Izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih kultur
ter narodov.
Gibalno-plesno, besedno in likovno izražajo glasbena in zunajglasbena
doživetja ter predstave.
Izkazujejo osebno angažiranost za glasbo ter glasbeno izražanje (prav tam).
16
2.13 DRUŠTVO ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE
Ustanovljeno je bilo leta 1994. Društvo deluje na narodnem nivoju kot strokovno
društvo dejavnih ustvarjalcev sodobnega plesa in je nekaj časa delovalo na področju
kulture kot društvo v javnem interesu. V to društvo se volontersko povezujejo
ustvarjalci, ki v Sloveniji delujejo na področju sodobnega plesa, to so koreografi,
plesalci, teoretiki, pedagogi in kritiki. Združujejo se, da bi uresničili svoje interese:
vzpostavitev prostora komunikacije, vsestranski razvoj na področju sodobnega
plesa in pogojev za profesionalno ustvarjanje v Sloveniji ter izgradnja in
ozaveščanje tradicije sodobnega plesa pri nas (Sodobni ples, 2016).
Društvo si prizadeva za sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji za
sprejemanje odločitev, ki zadevajo sodobni ples. Razvijajo in podpirajo dejavnosti
za razvoj teorije in kritik in zgodovine sodobnega plesa, organizirajo okrogle mize,
javna predavanja, delavnice. Podpirajo dejavnosti za vzpostavitev ustreznih
ustanov za izobraževanje in druge kadrovske in prostorske infrastrukture za sodobni
ples pri nas (prav tam).
2.13.1 CIRKULARKA
Cirkularka je brezplačno glasilo, ki ga je Društvo za sodobni ples v Ljubljani
izdajalo med leti 1998 in 2001. Namen glasila je bil obveščati člane društva in širšo
javnost o dejavnosti društva in obelodaniti različne pereče teme sodobnega plesa.
Vsak izid številke je spremljala neobvezna debata na temo izdane številke (Sodobni
ples, 2016)
17
2.13.2 GIBANICA - BIENALE SLOVENSKE SODOBNE PLESNE
UMETNOSTI
Od leta 2003 Gibanica, bienale sodobne plesne umetnosti, predstavlja slovensko
sodobnoplesno produkcijo, ki jo za festival vselej izbere tričlanska selektorska
ekipa. Gibanica ponuja nabor najboljših sodobnoplesnih izdelkov domačih
producentov in velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Gre za
mešanico nacionalnega plesnega festivala, kjer ima domača javnost možnost
pridobiti pregled nad kvaliteto dvoletne plesne ustvarjalnosti, umetniki pa
reflektirati kvaliteto domače plesne ustvarjalnosti, in platforme, na kateri se
domačim in tujim gostom festivala ponudi v premislek umetnost, ki bi jo utegnili
uvrstiti v svoje različne umetniške programe (Sodobni ples, 2016).
Slika 4: Logotip Gibanice
(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://www.sodobniples.si/kategorija/gibanica-domov)
2.14 SLOVENSKI PLESNI CENTRI
CENTER PLESA iz Maribora v svoji plesni šoli izvaja delavnice za otroke
med 9. in 13. letom starosti. V začetni delavnici se otroci učijo osnovnih
plesnih korakov, koordinacije, dela v skupini ter skozi igro in ponavljanje
plesnih kombinacij urijo spomin in razvijajo motorične sposobnosti. Pri
malce starejših pa so cilji delavnic prebuditi interes do plesnega izražanja,
spoznavanje lastnega telesa kot inštrumenta za plesni izraz ter spoznavanje
plesnih elementov (Center plesa, 2016).
STUDIO INTAKT iz Ljubljane - njihov tečaj je namenjen vsem, ki želijo
spoznati osnove sodobnega plesa, ozavestiti gibanje in izražanje telesa v
prostoru in času (Plesni studio Intakt, 2016).
PLESNI STUDIO N iz Velenja ponuja v svoji plesni šoli osem delavnic za
otroke med šestim in štirinajstim letom. Različne delavnice so namenjene
otrokom z različnim plesnim znanjem (Plesni studio N, 2016).
PLESNA IZBA iz Maribora ima v svoji plesni šoli štiri delavnice sodobnega
plesa za otroke med desetim in štirinajstim letom. Telo kot sredstvo za
gibanje, z možnostjo poznavanja tal, težnosti in razsežnosti, eksplozivne
18
odzivnosti, mehke čutnosti in predanosti. Malo improvizacije, nekaj plesno
tehničnih vaj in veliko plesa. Je sinteza sodobno plesnega pristopa in
otrokove lastne ustvarjalnosti. Na treningih je veliko kreativnosti in
ustvarjalnosti (Plesna izba Maribor, 2016).
2.15 OBLAČILA SODOBNIH PLESALCEV
Ples se tesno prepleta z modo. Skozi zgodovino so bili plesalci oblečeni v slog, kot
ga je narekovalo njihovo obdobje. Kroj, tkanina in dolžina kostuma pripomorejo k
ustvarjanju slike o plesalcu ali plesalki prav toliko, kolikor jo lahko ustvari gib
(Mackrell, 2005).
Najbolj prizadevne in drzne začetnice sodobnega plesa so bile ženske. Za plesoče
telo niso ustvarile le novega jezika, temveč so iz njega naredile prizorišče
samoizražanja in osvobajanja. Tako je Isadora Duncan ob konca 19. stoletja
zaplesala bosa, medtem ko so bile druge še vedno obute v toge baletne copate.
Odvrgla je steznike in z bleščicami posute tutuje (prav tam).
Sodobni plesalci so ponavadi oblečeni v trikoje in drese ter bosi, nosijo pa tudi
gamaše. Do sredine 70. let 20. stoletja so plesalci nosili tudi ohlapne hlače, ki so
spominjale na pižame in preproste zgornje dele. Obuti pa so bili v kitajske copate
ali so bili bosi (prav tam).
Kasneje pa so oblačila sodobnih plesalcev postajala vedno bolj modna (prav tam).
Slika 5: Sodobni ples 2
( Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://www.nscd.ac.uk/study/postgraduate/)
19
2.16 KAKO NAUČIMO OTROKE PLESATI
Otrokom moramo ponuditi možnost za gibanje in ples. Znati jih moramo pravilno
usmerjati in jim pomagati.
Ples naj bo čisto veselje do gibanja in učenje svojega telesa. Ohranite nizka
pričakovanja. Okoli otrokovih osmih let boste morda lahko začeli zares poučevati
tehniko, ampak pred tem je ples predvsem svoboda.
Imeti moramo temeljit načrt, vendar moramo biti pripravljeni, da v praksi ne bo
deloval. Imamo veliko različnih idej, imamo dober trden načrt igre, potem pa je
treba biti pripravljen improvizirati. Obstaja veliko dejavnikov, ki pridejo v poštev
pri delu z otroki. Raven energije, skupinska dinamika, raven izkušenj pomaga, da
ste pripravljeni, vendar si boste naredili veliko uslugo, če lahko poslušate potrebe
otrok in znate biti prilagodljivi.
Plesnih vaj ne smemo narediti pretežkih ali preveč enostavnih. Obstaja ravnotežje
pri poučevanju za otroke. Otroci potrebujejo cilje, ki so res očitni. Ta dejanski
fizični cilj vam da idejo. Naj bo težko in za pogum, ampak tudi enostavno.
Uporabimo prostor: otroci se ne morejo predolgo osredotočiti na eno stvar ali
obstati na mestu. Naj gledajo stran od ogledala vsaj eno vadbo, naj delajo v parih
in naj uporabljajo vse ravni in celoten prostor.
Igre so način, da otroci sodelujejo s svetom. To ne pomeni, da mora biti igra plesu
konkurenčna, ampak je samo način, da se ples pojasni. Izdelati ples v igri daje jasen
cilj, kaj naj delajo in naj bi pomagalo jasno opredeliti gibanje. Poudarek bi naj bil
na zabavnem načinu plesa in igre.
Ne pozabimo, da sta ples in gibanje za otroke naravno stanje. Vsako plesno
izobraževanje mora spodbujati veselo iskro, ki obstaja v vsakem otroku, medtem
ko jim je izziv, da izveste več o sebi in drugih (Shaw, 2017).
20
2.17 TIBETANČKI ZA OTROKE
Tibetančki obsegajo pet vaj, ki povežejo telo, duh in um, telesu omogočajo prost
pretok energije, otroka pa hkrati sprostijo. Te vaje lahko z otroki izvajajo starši
doma, vzgojiteljice v vrtcu ter učitelji v osnovnih šolah, ki bi radi dopolnili učne
ure. Za izvedbo vadbe so primerna udobna oblačila; otrok naj bo bos ali naj ima
obute nedrseče nogavice. Vsak otrok naj ima svojo blazino, na kateri bo izvajal
vaje, ki se delajo na tleh. Vadba poteka počasi in traja nekaj minut oziroma toliko,
kolikor želi otrok. Otrok jo lahko ponovi trikrat in pozneje dodaja vsak teden še po
eno ponovitev. Za odrasle je zgornja meja 21 ponovitev, otrok pa naj jih dela toliko,
kolikor mu ustreza. Vaje lahko z otroki izvajamo vsak dan (Schmidt, 2008).
Za ogrevanje lahko hodimo po prostoru. Ob tem smo osredotočeni na dihanje in
stopala (prav tam).
2.18 Vaje za razvijanje fantazije in ustvarjalnosti
Pedagogi imajo pri razvijanju ustvarjalnosti in fantazije neskončno možnosti.
Otroku in tudi odraslemu lahko dajo vlogo, naj se vživi v drevo v vetru, rožo, ki se
zbuja iz spanja, v veselje ob kakšnem darilu, … Pedagog naj izhaja iz vsebine, ki
jo obravnavajo (Otrin, 2000).
Te vaje lahko dela posameznik, lahko pa so tudi kolektivne. Pri tem ni pomembno,
kaj plešemo, ampak kako plešemo. Izredno pomembna sta tudi kvaliteta gibov in
obvladovaje prostora. Pedagog mora nadzorovati gibe plesalcev. Gibi morajo biti
jasni in izraziti. Biti morajo natančni in imitacija mora biti polna vsebine. Če
plesalci drug drugega nadzorujejo, bodo lažje popravljali napake pri sebi, če jih
opazijo pri soplesalcu (prav tam).
Naloga pedagoga je, da usmerja reakcije pri plesalcu. Biti mora pozitiven in
spodbuden (prav tam).
21
2.19 Sodobni ples v tujih raziskavah
Martinova (2016) je v raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v
mednarodnih izobraževanjih sodobnega plesa. Raziskava je temeljila na podlagi
izkušenj sedmih plesnih učiteljic, ki so se za sodobni ples usposabljale v zahodnih
kulturah. Opisala je občutke odtujenosti, ki so jih čutile ter njihove plesne izkušnje
Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na osnovnih šolah Nove
Zelandije, da bi ugotovila, če so dovolj usposobljeni za poučevanje sodobnega
plesa. Izsledki njune raziskave so pokazali, da učitelji niso imeli izkušenj s
poučevanjem sodobnega plesa. Učitelji so govorili o praksi vključevanja
strokovnjakov v proces učenja plesa, kar bi jim povečalo samozavest pri njihovem
poučevanju plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa v Grčiji,
spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga umetniška
področja. V raziskavo je povezoval sodobni ples z vprašanji vloge spolov in plesnih
praks. Ugotovil je, da je povezovanje družbenih identitet in plesnih praks, postane
ples prostor za interdisciplinarne raziskave. Morenova (2016) v raziskavi analizira
metodologijo plesnih učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o
poučevanju plesa, ki se uporablja. V raziskavi je sodelovalo 6 učiteljev in 84
učencev osnovne šole. Ugotovila je, da tako učitelji kot učenci menijo, da je v
izobraževalnem procesu ples predstavljen kot dejavnost z mnogimi vrednotami, ki
odpirajo novo pot k ustvarjalnosti, boljšim odnosom med sošolci ter izboljšanje
samozavesti. Ugotovila je tudi, da je potrebno porabiti zelo malo časa, da učitelji
organizirajo plesne dejavnosti.
Sodobni ples je zabavno izobraževalno orodje, ki prispeva k vzpostavitvi temeljnih
motoričnih spretnosti, spodbuja usklajevanje, sodelovanje in skupinsko
odgovornost ter psihomotorični razvoj. V raziskavi so preučevali učinkovitost
programa za razvoj gibanja pri učencih starih sedem do devet let. Sodelovalo je 80
učencev. Osredotočili so se na razvoj in izboljšanje motoričnih spretnosti in s tem
povezanih konceptov. Programu so sledili osem tednov, vključeval pa je sodobne
in tradicionalne plese. Rezultati so potrdili ključno vlogo programa sodobnega plesa
pri razvoju temeljnih motoričnih spretnosti (Lykesas, 2014).
22
EMPIRIČNI DEL
3.1 NAMEN
Namen empiričnega dela magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega
plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega
in petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti.
3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Raziskava je potekala med učenci tretjih, četrtih in petih razredov treh slovenskih
osnovnih šol. Učenci so si ogledali tri različne posnetke in odgovorili na anketni
vprašalnik. Zanimalo nas je, če prepoznajo sodobni ples ter kakšen odnos imajo do
njega.
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
Pri učencih nas je specifično zanimalo:
• Kateri razred obiskujejo anketirani učenci?
• Katerega spola so anketirani učenci?
• Ali prepoznajo prikazane plese na posnetku?
• Po čem so prepoznali prikazane plese na posnetku?
• Ali radi plešejo?
• Ali obiskujejo plesno šolo ali plesni krožek?
• Ali so že bili na kakšni predstavi sodobnega plesa?
• V kolikšni meri se strinjajo, da je ples umetnost?
• V kolikšni meri se strinjajo, da je ples razvedrilo?
• V kolikšni meri se strinjajo, da so sodobni ples že plesali?
• V kolikšni meri jih ta zvrst plesa pritegne/ugaja?
• V kolikšni meri si želijo plesati sodobni ples?
• V kolikšni meri jih pritegne glasba sodobnega plesa?
23
• V kolikšni meri so spoznali sodobni ples preko TV oddaj?
• V kolikšni meri so jim všeč oblačila sodobnih plesalcev?
• V kolikšni meri jim je všeč glasba sodobnega plesa?
• V kolikšni meri si želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene
umetnosti?
• V kolikšni meri jim je všeč gibanje sodobnih plesalcev?
• V kolikšni meri menijo, da je sodobni ples samo za mlade?
• Katero zvrst bi najraje plesali?
Preverili smo vlogo spola, starosti učencev ter vpliv vključenosti v plesne šole ali
plesne krožke (aktivnosti) oziroma neaktivnosti učencev.
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteza 1: Anketiranci prepoznajo plese, prikazane na posnetkih.
Hipoteza 2: Spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti učenca vplivajo na
odgovore, če radi plešejo.
Hipoteza 3: Učenci imajo željo imeti več vsebin sodobnega plesa pri pouku
glasbene umetnosti.
Hipoteza 4: Razred, ki ga anketiranci obiskujejo, ima pomembno vlogo pri
vprašanju, ali so že kdaj plesali sodobni ples.
Hipoteza 5: Plesna aktivnost ima pomembno vlogo pri obisku predstav sodobnega
plesa.
24
3.2.3 Spremenljivke
Neodvisne spremenljivke:
Spol
Razred
Plesna aktivnost oziroma neaktivnost
Odvisne spremenljivke:
Prepoznava plesa
Želja po plesu
Obiskovanje plesne šole
Obisk predstave sodobnega plesa
Ali je ples umetnost
Ali je ples razvedrilo
Kaj jih pritegne pri plesu
Kako so spoznali sodobni ples
Kako radi plešejo
Kaj bi najraje plesal
25
METODOLOGIJA
4.1 Raziskovalna metoda
Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi
empiričnega pedagoškega raziskovanja.
4.2 Raziskovalni vzorec
Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 151 učencev
tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol severovzhodne
Slovenije.
Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika.
Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne (frekvenčne distribucije) in
inferenčne statistike (𝑥2 -preizkus ter t-test).
4.3 Postopek zbiranja podatkov
Anketni vprašalnik smo sestavili ter ga nato z mentorico, prof. dr. Janjo Črčinovič
Rozman, pregledali in popravili. Anketni vprašalnik smo predstavili manjšemu
vzorcu 15 otrok tretjega, četrtega in petega razreda. Ker smo ugotovili, da so bila
nekatera vprašanja za učence pretežka, smo anketni vprašalnik popravili in
prilagodili. Nato smo se dogovorili z ravnatelji treh osnovnih šol iz SV Slovenije
za izvedbo anketiranja. Na šolah smo v vsakem razredu posebej učencem razdelili
vprašalnike in jim predstavili posnetke. Anketiranje je potekalo anonimno.
26
4.4 VSEBINSKO METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI ANKETNEGA
VPRAŠALNIKA
4.4.1 Vsebinsko-formalne strani vprašalnika
Anketni vprašalnik za učenke in učence tretjih, četrtih in petih razredov (Priloga)
treh osnovnih šol iz SV Slovenije je bil anonimen in je zajemal 21 vprašanj, od
tega je bilo vseh 21 vprašanj zaprtega tipa. Pri 3 vprašanjih so imeli anketiranci
možnost, da dopolnijo predložene odgovore.
4.4.2 Merske karakteristike
• Veljavnost
Anketni vprašalnik je bil natančno sestavljen po splošnih merilih sestavljanja
anketnih vprašalnikov in po mentoričinih navodilih.
• Zanesljivost
Zanesljivosti nismo preverjali po ponavljalni metodi, ampak smo pri samem
sestavljanju pazili, da so bila navodila natančno izražena, vprašanja pa
enopomenska in dovolj specifična.
• Objektivnost
Vprašanja zaprtega tipa omogočajo objektivno razbiranje odgovorov. V fazi
anketiranja smo pazili, da nismo vplivali na odgovarjanje anketirancev.
27
4.5 Uporabljeni posnetki
Pri izvedbi ankete pri učencih, smo uporabili tri različne posnetke, kateri so
prikazovali tri različne zvrsti plesa. Vsak posnetek smo predvajali dve minuti. Nato
pa so učenci odgovorili na vprašanja.
Prvi posnetek – balet
https://www.youtube.com/watch?v=Wz_f9B4pPtg
Na posnetku je prikazan ples Nine Kaptsove v predstavi Petra Iljiča Čajkovskega z
naslovom Hrestač. Na posnetku balerina prikazuje ples Sladkorne vile.
Drugi posnetek – folklora
https://www.youtube.com/watch?v=S_pO3yVKhlE
Folklorna skupina Iskraemeco prikazuje gorenjske plese. Na posnetku so plesalci
oblečeni v gorenjsko narodno nošo in plešejo na spremljavo ljudskih godcev.
Tretji posnetek – sodobni ples
https://www.youtube.com/watch?v=-sdoA791akA
Na posnetku sta prikazana dva mlada plesalca, ki plešeta v paru. Plesalca sta
prikazovala zgodbo o ustrahovanju pri kateri sta skozi svojo koreografijo prikazala
veliko čustev. Plesala sta na glasbo Tell Your Heart To Beat Again pevca Dannya
Gokeya.
28
4.6 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo računalniško obdelali s
pomočjo programa za statistično obdelovanje podatkov SPSS. Podatke smo
obdelali na nivoju deskriptivne (frekvenčne distribucije) in inferenčne statistike.
Pridobljene rezultate smo tabelarično prikazali.
29
REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV
V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnega vprašalnika.
Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) po spolu
Spol f f %
Ženski 70 46,4 %
Moški 81 53,6 %
Skupaj 151 100,0 %
V tabeli 1 so zbrani podatki glede na spol anketirancev. Iz tabele je razvidno, da je
v anketiranju sodelovalo 46,4 % učenk (70 učenk) ter 53,6 % učencev (81). Pri
anketiranju je prevladovala moška populacija.
Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredih
Razred f f %
Tretji 48 31,8 %
Četrti 55 36,4 %
Peti 48 31,8 %
Skupaj 151 100,0 %
V tabeli 2 so prikazani podatki anketirancev glede na razred. Iz tabele je razvidno,
da je v anketiranju sodelovalo 31,8 % učencev tretjega razreda (48 učencev),
36,4 % učencev četrtega razreda (55 učencev) ter 31,8 % učencev petega razreda
(48 učencev). Iz podatkov je razvidno, da ni velikih odstopanj v številčnosti
anketirancev po razredih.
Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) prepoznanega plesa na posnetku
Na posnetku sem
prepoznal
Prvi posnetek
balet
Drugi posnetek
folklora
Tretji posnetek
sodobni ples
f f % f f % f f %
Balet 150 100,0 % 1 0,7 % 1 0,7 %
Folklora 144 96,0 % 3 2,0 %
Sodobni ples 5 3,3 % 146 97,3 %
Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 150 100,0 %
30
V tabeli 3 so prikazani podatki anketirancev, kjer so na treh posnetkih morali
prepoznati predstavljen ples. Na prvem posnetku je bil predstavljen balet, ki ga je
prepoznalo 100,0 % učencev (150 učencev). Na drugem posnetku je bila
predstavljena folklora. Posnetek je kot folkloro prepoznalo 96,0 % učencev (144
učencev). Na tretjem posnetku pa je 97,3 % učencev (146 učencev) prepoznalo
sodobni ples na prikazanem posnetku. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je
velika večina prepoznala ples, ki je bil predstavljen na posnetku. V raziskavo
vključeni učenci torej prepoznajo različne zvrsti plesa.
Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede prepoznavanja plesnih zvrsti
Po čem si prepoznal
zvrsti plesa?
Prvi posnetek
balet
Drugi posnetek
folklora
Tretji posnetek
sodobni ples
f f % f f % f f %
Po glasbi 59 39,1 % 19 12,6 % 26 17,6 %
Po oblačilih 67 44,4 % 104 68,9 % 7 4,7 %
Po načinu gibanja 21 13,9 % 25 16,6 % 110 74,3 %
Drugo 4 2,6 % 3 2,0 % 5 3,4 %
Skupaj 151 100,0 % 151 100,0 % 148 100,0 %
Predstavljene imamo odgovore anketirancev na vprašanje, po čem so prepoznali
posnetke. Pri prvem posnetku je slaba polovica anketiranih učencev (44,4 %)
prepoznala balet po oblačilih, katera so nosili nastopajoči na posnetku.
Ugotavljamo, da so oblačila plesalcev baleta zelo specifična in najbolj prepoznavna
pri ugotavljanju zvrsti plesa.
Prav tako pri drugem posnetku je velika večina anketiranih učencev (68,9 %)
prepoznalo ples folklora po oblačilih. Ker je bila na posnetku prikazan ples v
slovenski narodni noši, predvidevamo, da so anketiranci ples prepoznali po njej.
Pri prepoznavi tretjega posnetka je največ učencev (74,3 %) prepoznalo sodobni
ples na posnetku na podlagi gibanja plesalcev. Ugotavljamo, da učenci prepoznajo
sodobni ples po načinu gibanja plesalcev, saj se gibanje sodobnih plesalcev
razlikuje od gibanja plesalcev baleta ali folklore.
Iz tabele lahko razberemo, da so anketirani učenci predstavljene plese na posnetkih
najhitreje prepoznali po oblačilih in gibanju plesalcev.
31
Tabela 5:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali radi plešejo
Ali rad/a plešeš? f f %
Da 107 73,3 %
Ne 39 26,7 %
Skupaj 146 100,0 %
Odgovori anketirancev na vprašanje Ali radi plešejo, nam razkrivajo, da 73,3 %
anketirancev rado pleše ter samo 39 anketirancev ne pleše rado (26,7 %). 5
anketirancev pa na to vprašanje ni odgovorilo. Razberemo lahko, da velika večina
anketirancev rada pleše.
Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na obiskovanje plesne šole ali
plesnega krožka v šoli
Obiskujem plesno šolo ali plesni
krožek v šoli
f f %
Folklora 30 19,9 %
Plesna šola 10 6,6 %
Plesni krožek v šoli 13 8,6 %
S plesom se ne ukvarjam 98 64,9 %
Skupaj 151 100,0 %
V tabeli 6 so zbrani podatki anketirancev glede na njihovo plesno aktivnost. Iz
tabele je razvidno, da se večina anketiranih učencev (64,9 %) s plesom ne ukvarja.
Le peščica anketiranih se udeležuje šolskih ali obšolskih dejavnosti, povezanih s
plesom. Ugotavljamo, da redno obiskovanje plesnih aktivnosti med anketiranimi
učenci ni priljubljeno.
32
Tabela 7:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali so že obiskali kakšno
predstavo sodobnega plesa
Ali si že bil na predstavi
sodobnega plesa?
f f %
Da 71 47,7 %
Ne 78 52,3 %
Skupaj 149 100,0 %
Zbrani so podatki anketirancev o tem, ali so že obiskali kakšno predstavo
sodobnega plesa. Iz tabele je razvidno, da 52,3 % učencev še ni nikoli obiskalo
predstave sodobnega plesa ter da je 47,7 % učencev že obiskalo predstavo
sodobnega plesa. Sklepamo, da so se s predstavami sodobnega plesa srečali učenci
višjih razredov razredne stopnje osnovne šole.
Tabela 8:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, ki so že plesali sodobni ples
Ali si že plesal sodobni ples? f f %
Da 85 56,7 %
Ne 65 43,3 %
Skupaj 150 100,0 %
V tabeli 8 so zbrani podatki anketirancev, ali so že plesali sodobni ples. Več kot
polovica učencev (56,7 %) je sodobni ples že plesala. Nekaj manj anketiranih
učencem pa se s sodobnim plesom še ni srečala. Iz rezultatov lahko razberemo, da
je sodobni ples pri nas kar se da dobro razvit, vendar dostopen le kot plačljiva
obšolska dejavnost.
33
Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem plesu
Ples je umetnost Ples je
razvedrilo
Gibanje
plesalcev pri
sodobnem plesu
Všeč mi je
glasba pri
sodobnem
plesu
f f % f f % f f % f f %
Se ne strinjam 8 5,3 % 9 6,0 % 3 2,0 % 9 6,0 %
Ne strinjam se
povsem
2 1,3 % 5 3,3 % 3 2,0 % 6 4,0 %
Nisem
prepričan
15 10,0 % 24 16,0 % 11 7,3 % 17 11,3 %
Delno se
strinjam
23 15,3 % 29 19,3 % 28 18,5 % 22 14,6 %
Zelo se
strinjam
102 68,0 % 83 55,3 % 106 70,2 % 97 64,2 %
Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 151 100,0 % 151 100,0 %
Učencem smo v anketnem vprašalniku predstavili trditve o sodobnem plesu, na
katere so izrazili svoje strinjanje oziroma nestrinjanje. Na dane trditve je velika
večina anketirancev odgovorila z »zelo se strinjam«. Ugotavljamo, da ples učencem
predstavlja umetnost in razvedrilo, kar je pri plesu bistvenega pomena.
Ugotavljamo tudi, da je učencem všeč gibanje sodobnih plesalcev ter da jih pritegne
glasba sodobnega plesa.
34
Tabela 10:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem plesu
Všeč so mi
oblačila
Želim plesati
sodobni ples
Spoznal sem ga
na TV
Sodobni ples je
primeren
samo za mlade
f f % f f % f f % f f %
Se ne strinjam 11 7,3 % 33 22,0 % 27 18,0 % 118 78,1 %
Ne strinjam se
povsem
9 6,0 % 17 11,3 % 7 4,7 % 6 4,0 %
Nisem
prepričan
25 16,7 % 21 14,0 % 18 12,0 % 8 5,3 %
Delno se
strinjam
39 26,0 % 23 15,3 % 25 16,7 % 9 6,0 %
Zelo se strinjam 66 44,0 % 56 37,3 % 73 48,7 % 10 6,6 %
Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 150 100,0 % 151 100,0 %
Anketirani učenci so na navedene trditve o sodobnem plesu izrazili svoje strinjanje.
Pri vseh trditvah je bil enoten odgovor »zelo se strinjam«, kar pomeni, da anketirane
učence pritegnejo oblačila, ki jih uporabljajo sodobni plesalci. Prav tako so se
anketiranci sami željni preizkusiti v sodobnem plesu. Večina anketirancev se je s
sodobnim plesom prvič srečala preko televizijskih sprejemnikov.
Na trditev, da je sodobni ples primeren samo za mlade, pa je največ anketiranih
učencev izrazilo nestrinjanje s trditvijo. Iz tega lahko sklepamo, da anketirani
učenci, kljub svoji mladosti, na sodobni ples ne gledajo kot na mladostniško
aktivnost. S tem ugotavljamo, da so anketirani opazili, da se v sodobni ples
vključujejo različne generacije plesalcev.
35
Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) mnenj učencev, o trditvi, da bi pri glasbeni
umetnosti morali imeli več vsebin sodobnega plesa
Pri pouku glasbene umetnosti bi
morali imeti več vsebin
sodobnega plesa
f f %
Se ne strinjam 20 13,4 %
Ne strinjam se povsem 22 14,8 %
Nisem prepričan 25 16,8 %
Delno se strinjam 34 22,8 %
Zelo se strinjam 48 32,2 %
Skupaj 149 100,0 %
S trditvijo, da bi pri pouku glasbene umetnosti morali imeti več vsebin sodobnega
plesa, smo želeli ugotoviti željo anketirancev po vključitvi sodobnega plesa v učni
načrt. Dobra tretjina anketiranih učencev je izrazilo strinjanje s to trditvijo.
Ugotavljamo, da si anketiranci želijo imeti več vsebin, povezanih s sodobnim
plesom pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Z
vključitvijo sodobnega plesa v učni načrt za osnovne šole bi približali vsebine
sodobnega plesa vsem učencem.
Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na način plesanja
Kako rad/a plešeš? f f %
Sam/a 65 44,5 %
V paru 22 15,1 %
V skupini 59 40,4 %
Skupaj 146 100,0 %
Zanimalo nas je, na kakšen način anketiranci najraje plešejo. Največ anketirancev
(44,5 %) je odgovorilo, da za ples ne potrebujejo soplesalca ali skupine, ki bi plesala
z njim. Ugotavljamo, da so anketiranci zadržani glede sodelovanja v paru ali
skupini in tako najraje k sodobnemu plesu pristopijo sami.
36
Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na to, kaj bi najraje plesali
Najraje bi plesal/a? f f %
Balet 20 13,8 %
Sodobni ples 93 64,1 %
Folkloro 32 22,1 %
Skupaj 145 100,0 %
Zanimalo nas je, za kateri ples bi se anketirani učenci odločili , če bi imeli možnost.
Za sodobni ples se je odločilo največ anketiranih učencev (64,1 %). S tem smo
potrdili, da si učenci res želijo več možnosti za sodelovanje pri izvajanju aktivnosti,
povezanih s sodobnim plesom. Presenetilo nas je, da so se anketiranci v takšni meri
odločili za sodobni ples, kar dokazuje, da ima sodobni ples velik potencial med
anketiranci.
Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede na spol
Spol Skupaj
Ženski Moški
Da f 61 46 107
f % 88,4 % 59,7 % 73,3 %
Ne f 8 31 39
f % 11,6 % 40,3 % 26,7 %
Skupaj f 69 77 146
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 16,157 P = 0,000
S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med
spoloma (P = 0,000).
Iz zgornje tabele lahko razberemo, da velika večina anketiranih žensk (88,4 %) rada
pleše, prav tako se tudi več kot polovica anketiranih učencev (59,7 %) poslužuje
plesa.
Ugotovili smo, da večina anketiranih žensk raje pleše od moških.
37
Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede na razred
Ali rad/a plešeš? Razred Skupaj
3. 4. 5.
Da f 33 41 33 107
f % 71,7 % 75,9 % 71,7 % 73,3 %
Ne f 13 13 13 39
f % 28,3 % 24,1 % 28,3 % 26,7 %
Skupaj f 46 54 46 146
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 0,308 P = 0,857
Rezultat statističnega preizkusa kaže, da za rezultate, ali učenci radi plešejo,
razdeljene na razred, ni statistično značilne razlike (P = 0,857).
Iz tabele lahko razberemo, da vsi trije razredi anketiranih učencev radi plešejo.
Največ anketiranih je z »DA« odgovorilo v četrtem razredu (75,9 %), nekoliko
manj pa v tretjem in petem razredu (71,7 %).
Ugotavljamo, da učenci radi plešejo, ne glede na razred katerega obiskujejo.
Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želja po plesu glede na aktivnost
Ali rad/a plešeš?
Plesna aktivnost Skupaj
Folklora Ples izven
šole
Plesni
krožek v
šoli
Se ne
ukvarjam
Da f 22 10 12 63 107
f % 75,9 % 100,0 % 92,3 % 67,0 % 73,3 %
Ne f 7 0 1 31 39
f % 24,1 % 0,0 % 7,7 % 33,0 % 26,7 %
Skupaj f 28 10 13 94 146
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 11,167 P = 0,011
Prikazani odgovori anketirancev, ali radi plešejo glede na njihovo plesno aktivnost,
prikazujejo, da obstaja statistično značilna razlika (P = 0,011).
38
Presenetljivo je, da je večina anketirancev takih, ki radi plešejo, a se ne ukvarjajo z
nobeno plesno aktivnostjo (67,0 %). Pričakovali smo, da se bodo učenci, ki radi
plešejo, ukvarjali s kakšno plesno dejavnostjo, saj bi s svojo željo po plesnih
aktivnostih spodbudili starše k vpisu v plesno aktivnost.
Ugotovili smo, da se le peščica anketiranih učencev, ki radi plešejo, udeležuje
šolskih ali obšolskih plesnih aktivnosti, medtem ko se ostali anketiranci z željo po
plesu ne vključijo v nobeno od plesnih aktivnosti.
Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, odgovorov učencev če so že bili na
predstavi sodobnega plesa glede na razred
Ali si že bil/a na
predstavi sodobnega
plesa?
Razred Skupaj
3. 4. 5.
Da f 12 27 32 71
f % 26,1 % 49,1 % 66,7 % 47,7 %
Ne f 34 28 16 78
f % 73,9 % 50,9 % 33,3 % 52,3 %
Skupaj f 46 55 48 149
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 16,091 P = 0,000
V tabeli so prikazani odgovori anketirancev, ali so že bili na predstavi sodobnega
plesa, glede na to, kateri razred obiskujejo. S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili,
da obstaja statistično značilna razlika (P = 0,000) med učenci posameznega razreda
glede na udeležbo na predstavi sodobnega plesa .
Iz tabele je razvidno, da se predstav sodobnega plesa udeležujejo anketiranci petih
razredov (66,7 %), medtem ko so se učenci tretjih razredov manj krat udeležili
predstav sodobnega plesa (73,9 %).
Iz tega je razvidno, da starejši učenci bolje razumejo vsebino sodobnega plesa, saj
se v šoli večkrat srečajo z vsebinami sodobnega plesa kot mlajši učenci in jim je
zato bolj zanimiv.
39
Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje o obisku
predstave sodobnega plesa glede na plesno aktivnost
Ali si že bil/a na
predstavi sodobnega
plesa?
Plesna aktivnost Skupaj
Folklora Ples izven
šole
Plesni
krožek v
šoli
Se ne
ukvarjam
Da f 22 7 8 34 71
f % 73,3 % 70,0 % 61,5 % 35,4 % 47,7 %
Ne f 8 3 5 62 78
f % 26,7 % 30,0 % 38,5 % 64,6 % 52,3 %
Skupaj f 30 10 13 96 149
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
x2 = 17,096 P = 0,001
S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika
(P = 0,001) med anketiranci, ki so že bili na predstavi sodobnega plesa, glede na
njihovo plesno aktivnost.
Anketiranci, ki so se opredelili za plesno aktivne, so se že v večini udeležili
predstave sodobnega plesa. Tisti anketiranci, ki so plesno neaktivni, pa se v večini
še niso udeležili predstave sodobnega plesa.
Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev odgovorov, ali si že plesal sodobni ples
glede na razred
Ali si že plesal/a sodobni
ples
Razred Skupaj
3. 4. 5.
Da f 15 39 31 85
f % 31,9 % 70,9 % 64,6 % 56,7 %
Ne f 32 16 17 65
f % 68,1 % 29,1 % 35,4 % 43,3 %
Skupaj f 47 55 48 150
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 17,679 P = 0,000
Prikazani odgovori anketirancev, ali so že plesali sodobni ples glede na razred, ki
ga obiskujejo, prikazujejo, da obstaja statistična značilna razlika (P = 0,000).
40
Iz tabele je razvidno, da so v četrtem in petem razredu v večini že plesali sodobni
ples, kar se v tretjem razredu še ni zgodilo, saj sodobnega plesa še ni plesala več
kot polovica anketiranih.
Sklepamo, da se višji razredi razredne stopnje po učnem načrtu večkrat srečajo z
vsebinami sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti, zato je tudi večina
anketiranih že plesala sodobni ples.
Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje kako rad plešeš
glede na aktivnost
Kako rad/a plešeš?
Plesna aktivnost Skupaj
Folklora Ples izven
šole
Plesni
krožek v
šoli
Se ne
ukvarjam
Sam f 8 1 2 54 65
f % 27,6 % 11,1 % 15,4 % 56,8 % 44,5 %
V paru f 5 0 4 13 22
f % 17,2 % 0,0 % 30,8 % 13,7 % 15,1 %
V skupini f 16 8 7 28 59
f % 55,2 % 88,9 % 53,8 % 29,5 % 40,4 %
Skupaj f 29 9 13 95 146
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 25,176 P = 0,000
V zgoraj prikazani tabeli ugotavljamo, da obstaja statistično značilna razlika
(P = 0,000) med učenci, ki radi plešejo sami, v paru ali skupini, glede na to, če so
plesno aktivni.
Učenci, ki so se opredelili kot plesno neaktivni, si v večini želijo plesati sami.
Plesno aktivni učenci pa radi plešejo v skupini. Le peščica anketiranih pa bi plesala
v paru.
Sklepamo lahko, da tisti, ki so plesno neaktivni, raje plešejo sami, saj jim ples v
paru ali skupini še ni bil predstavljen oziroma ga niso izbrali.
41
Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje kaj bi najraje
plesal glede na spol
Najraje bi plesal Spol Skupaj
Ženski Moški
Balet f 17 3 20
f % 25,0 % 3,9 % 13,8 %
Sodobni
ples
f 42 51 93
f % 61,8 % 66,2 % 64,1 %
Folkloro f 9 23 32
f % 13,2 % 29,9 % 22,1 %
Skupaj f 68 77 145
f % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
𝑥2 = 17,468 P = 0,000
Glede na podatke v dani tabeli prihajamo do ugotovitve, da obstaja statistično
značilna razlika (P = 0,000) med spoloma glede na plesno aktivnost, s katero bi se
ukvarjali.
Ugotovili smo, da imata oba spola anketiranih učencev večjo željo po vsebinah
sodobnega plesa v primerjavi s folkloro in baletom. Več kot polovica anketiranih
učencev (66,2 %) bi se najraje ukvarjala s sodobnim plesom, medtem ko je procent
anketiranih učenk, ki bi plesale sodobni ples, nekoliko manjši (61,8 %), saj je pri
učenkah priljubljen tudi balet.
Sklepamo lahko, da si, ne glede na spol, večina anketirancev želi ukvarjati z
vsebinami sodobnega plesa.
42
5.1 Preverjanje hipotez s pomočjo raziskovalnih vprašanj
V uvodu empiričnega dela magistrske naloge smo postavili 5 hipotez, ki smo jih v
nadaljevanju potrdili oziroma zavrgli.
Hipoteza 1: Anketiranci prepoznajo plese, prikazane na posnetkih.
Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj št.: 3, 5 in 7
Tako kot smo predvidevali, so učenci prepoznali vse plese na posnetkih, ki so bili
prikazani.
Na podlagi teh rezultatov lahko dano hipotezo potrdimo, saj so učenci prepoznali
vse tri plese, balet, folkloro in sodobni ples, na prikazanih posnetkih.
Hipoteza 2: Spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti učenca vplivajo na
odgovore, če radi plešejo.
Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 1, 2, 9 in 10
Anketirani učenci so na vprašanje, če radi plešejo, odgovorili pritrdilno. Pri
pritrdilnih odgovorih ni bilo odstopanj. Da radi plešejo, so se opredelili tako učenci
kot učenke, kar nas je za moško populacijo rahlo presenetilo. Na odgovore, da radi
plešejo, ni vplival spol, razred ali vključenost v plesne aktivnosti.
Na podlagi teh rezultatov hipoteze 2 ne moremo potrditi, saj smo ugotovili, da spol,
razred in vključenost učencev v plesne vsebine ne vplivajo na njihove odgovore na
vprašanje, ali radi plešejo.
Hipoteza 3: Učenci imajo željo imeti več vsebin sodobnega plesa pri pouku
glasbene umetnosti.
Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanja: 19
Večina anketiranih učencev je na vprašanja, povezana s količino vsebin sodobnega
plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole, odgovorilo,
da si pri pouku želijo več vsebin, povezanih s sodobnim plesom. To pomeni, da si
učenci želijo več vsebin sodobnega plesa v učnem načrtu.
Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 3 potrdimo, saj je večino anketiranih
učencev izrazila željo po večji količini vsebin, povezanih s sodobnim plesom pri
43
pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji. Enako je ugotovila v raziskavi tudi
Moreno (2016), ki meni, da je za učence ples v izobraževalnem procesu
predstavljen kot dejavnost z mnogimi vrednotami, ki odpirajo pot k ustvarjalnosti,
boljšim odnosom med sošolci in izboljšanje samozavesti.
Hipoteza 4: Razred, ki ga anketiranci obiskujejo, ima pomembno vlogo pri
vprašanju, ali so že kdaj plesali sodobni ples.
Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 2 in 12
Tako kot smo predvidevali, je razred, ki soga obiskovali anketirani učenci, imel
vlogo pri odgovorih. Učenci tretjih razredov v večini še niso plesali sodobnega
plesa. Starejši učenci, torej učenci četrtih in petih razredov, pa so sodobni ples v
večini že plesali. Ugotovili smo, da je to povezano z učnim načrtom, v katerem je
več vsebin sodobnega plesa predvidenih v drugem triletju.
Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 4 potrdimo. Anketirani učenci višjih
razredov so se že v večini srečali s sodobnim plesom, anketirani učenci nižjih
razredov pa se s sodobnim plesom še niso srečali.
Hipoteza 5: Plesna aktivnost ima pomembno vlogo pri obisku predstav
sodobnega plesa.
Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 10 in 11
Plesna aktivnost anketiranih učencev je imela vpliv na odgovore glede obiska
predstav sodobnega plesa. Anketirani učenci, ki so plesno aktivni, so v večini že
bili na predstavi sodobnega plesa. Tisti, ki pa se s plesom ne ukvarjajo, pa na
predstavi sodobnega plesa še niso bili.
Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 5 potrdimo. Učenci, ki so plesno aktivni,
so že v večini obiskali predstavo sodobnega plesa, plesno neaktivni učenci pa na
predstavi sodobnega plesa še niso bili.
44
SKLEP
Ljudje radi poslušamo glasbo in plešemo. S plesom izražamo svoje občutke in
razpoloženje in sporočamo svoje misli in želje ter prikazujemo dogodke. Ker nas
ples spremlja skozi vse življenje, nas je zanimalo, kako je v pouk glasbene
umetnosti, na razredni stopnji osnovne šole, vključen sodobni ples, ki je vedno bolj
priljubljen med celotno populacijo.
Podrobno smo preučili različno slovensko in tujo literaturo, članke in spletne strani,
kjer smo pridobili potrebne podatke in informacije o sodobnem plesu.
prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne
stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti.
Rezultati empiričnega dela magistrske naloge so pokazali, da je v pouk glasbene
umetnosti, na razredni stopnji osnovne šole, vključenih premalo vsebin sodobnega
plesa. Tudi Zagorc (2008) ugotavlja, da raziskave kažejo, da učenci potrebujejo
stimulativni umetniški program, ker vpliva na boljše rezultate, saj ima umetnost
vpliv na intelektualni in telesni razvoj posameznika. Navaja tudi, da bi morali večjo
pozornost nameniti metodam, ki bi razvijale učenčevo intuicijo in empatijo,
kinestetični občutek, skupaj s tem pa tudi ustvarjalnost.
V uvodu empiričnega dela magistrske naloge smo postavili 5 hipotez, ki smo jih v
nadaljevanju potrdili oziroma zavrgli.
Hipoteza 1, ki predpostavlja, da bodo učenci prepoznali plese, prikazane na
posnetkih. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da učenci prepoznajo prikazane
plese na posnetku, v našem primeru balet, folkloro in sodobni ples, zato lahko
hipotezo 1 potrdimo.
Pri hipotezi 2, smo predpostavili, da spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti
vplivajo na odgovore ali radi plešejo. Ugotovili smo, da vse tri spremenljivke ne
vplivajo na odgovore ali radi plešejo. Na podlagi rezultatov, hipoteze 2 nismo mogli
potrditi.
Pri hipotezi 3, smo predpostavili, da si učenci želijo imeti več vsebin sodobnega
plesa pri pouku glasbene umetnosti. To hipotezo smo potrdili, saj smo na podlagi
pridobljenih rezultatov ugotovili, da si večina anketiranih učencev pri pouku želi
več vsebin povezanih s sodobnim plesom.
45
Hipoteza 4 je predpostavljala, da ima razred, ki ga anketiranci obiskujejo,
pomembno vlogo pri vprašanju ali so že plesali sodobni ples. Ugotovili smo, da
učenci tretjih razredov v večini še niso plesali sodobnega plesa. Učenci višjih
razredov pa so sodobni ples v večini že plesali. Hipotezo 4 smo potrdili.
V hipotezi 5, smo predpostavili, da ima plesna aktivnost pomembno vlogo pri
obisku predstav sodobnega plesa. Hipotezo smo potrdili, saj smo na podlagi
rezultatov izvedene raziskave ugotovili, da so anketirani učenci, ki so plesno
aktivni, torej se udeležujejo obšolskih plesnih dejavnosti ali šolskih plesnih
krožkov, v večini že bili na predstavi sodobnega plesa. Plesno neaktivni učenci pa
se predstav sodobnega plesa še niso udeležili.
Med izvedbo empiričnega dela magistrske naloge smo ugotovili, da ni veliko
raziskav, ki bi obravnavale sodobni ples. Tuji avtorji, Martin (2006), Snook in Buck
(2014), Moreno (2016), ki so raziskovali na področju sodobnega plesa, so
ugotovili, da je pomanjkanje raziskav na tem področju veliko. So pa grški
raziskovalci Tsintziloni (2015) v svoji raziskavi ugotovili, da je v šole potrebno
uvesti več aktivnosti, povezanih s sodobnim plesom, saj s tem veliko pripomorejo
k razvoju učencev na vseh področjih. Učenci, ki so vključeni v predmete, ki so
povezani s sodobnim plesom, se bolje odrežejo na različnih področjih, saj s tem
postanejo bolj spontani, kreativni in gibalno sposobni.
V Sloveniji pa se Valdésova in Pikalova (2016) trudita, da bi dobili poenoten učni
načrt, s katerim bi učenci pripeljali do enotnih izobraževalnih ciljev na področju
plesa.
Ugotovili smo, da slovenske šole ponujajo otrokom premalo možnosti za ukvarjanje
s sodobnim plesom. Učenci si na tem področju želijo več aktivnosti, s katerimi bi
se lahko ukvarjali z njim. V slovenske osnovne šole bi morali vključiti krožke
sodobnega plesa, katerih bi se lahko udeležili vsi otroci, glede na njihovo željo.
Izvedena raziskava je bila omejena, saj smo imeli možnost anketirati samo 151
učencev tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol v severu vzhodu
Slovenije, zato podatkov ne moremo posplošiti na celotno populacijo slovenskih
učencev.
46
Našo raziskavo bi lahko nadgradili še z večjim vzorcem anketirancev na območju
celotne Slovenije. S takšnim projektom bi lahko dobili bolj natančne podatke o želji
po več vključenih vsebinah sodobnega plesa v pouk glasbene umetnosti. Prav tako
bi v raziskavo vključili učitelje razrednega pouka, ki so ključnega pomena za
izvajanje teh aktivnosti v šoli. V raziskavo bi bilo smiselno vključiti tudi možnosti
učiteljev za izobraževanje na področju sodobnega plesa.
Rezultati empiričnega dela magistrske naloge so pokazali, da si učenci želijo več
vsebin, povezanih s sodobnim plesom pri pouku glasbene umetnosti na razredni
stopnji osnovne šole. Za vključitev vsebin sodobnega plesa v slovenske osnovne
šole ni pomembna samo implementacija teh vsebin v obvezne vsebine učnega
načrta, temveč bi osnovne šole lahko svojim učencem nudile krožke in plesne
skupine, kjer bi se učenci lahko izražali preko sodobnega plesa.
47
LITERATURA
Bailey, D. (2010). Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi. Ljubljana: LUD
Šerpa.
Center plesa. (15.. november 2016). Pridobljeno iz
http://www.centerplesa.si/delavnice_sodobna3tehnika.html
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Globokar, V. (2002). Laboratorium. Ljubljana: Slovenska matica.
Hagendoorn, I. (27. februar 2017). Pridobljeno iz
http://www.ivarhagendoorn.com/research/cognitive-dance-improvisation
Hrvatin, E. (2001). Teorije sodobnega plesa. Ljubljana: Maska.
Kassing, G. (2007). History of Dance, An Interactive Arts Approach. United States
of America: Human Kinetics.
Kroflič, B., & Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto:
Pedagoška obzorja.
Lykesas, G., Tsapakidou, A., & Tsompanak, E. (2014). Creative Dance as a Means
of Growth and Development of. Asian Journal of Humanities and Social
Studies , 211-218.
Mack, L. (2012). The book of Dance. London: Dorling Kindersley Limited.
Mackrell, J. (2005). Razumevanje plesa. Ljubljana: Forma 7.
Martin, R. (2013). Alienation and Transformation: An International Education in
Contemporary Dance. Research in Dance Education, 201-215.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (10.. december 2016). Pridobljeno
iz
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pr
enovljeni_UN/UN_glasbena_vzgoja.pdf
48
Moreno, M. C. (2016). Methodology and beliefs in primary school dance education.
Journal of Physical Education & Sport, 743-751.
Otrin, I. (1998). Razvoj plesa in baleta. Ljubljana: Debora.
Otrin, I. (2000). La la bum: plesna abeceda za začetnike. Ljubljana: Sklad RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Plesna izba Maribor. (15.. november 2016). Pridobljeno iz
http://www.plesnaizba.si/programi/
Plesni studio Intakt. (15.. november 2016). Pridobljeno iz
http://www.intakt.si/sodobni_ples_1.html
Plesni studio N. (15.. november 2016). Pridobljeno iz http://www.plesnistudio-
n.si/moderni_jazz_ples
Repše, V. (2002). Ples v glasbi. Glasbeni atelje Tartini.
Revija Ognjišče. (1. marec 2017). Pridobljeno iz http://revija.ognjisce.si/revija-
ognjisce/67-pricevanje/1719-pino-mlakar
Schmidt, G. (2008). ˝Tibetančki˝ za otroke. Ljubljana: Zate.
Shaw, H. (1. marec 2017). 365 dances. Pridobljeno iz
https://365dances.wordpress.com/2011/10/19/how-to-teach-dance-to-
children-10-helpful-hints/
Snook, B., & Buck, R. (2014). Artists in Schools: "Kick Starting" or "Kicking Out"
Dance from New Zealand Classrooms. Journal of Dance Education, 18-26.
Sodobni ples. (23. november 2016). Pridobljeno iz
http://www.sodobniples.si/kategorija/zgodovina-dsps
SSKJ. (brez datuma). Pridobljeno 24. junij 2014 iz Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU: http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=improvizacija&hs=1
Šušteršič, A., & Zagorc, M. (2010). Sodobni ples pri pouku športne vzgoje v osnovni
šoli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
49
Teržan, U. (2003). Sodobni ples v Sloveniji. Ljubljana: Mestno gledališče
ljubljansko.
Tsintziloni, S. (2015). Koula Pratsika and Her Dance School: Embracing Gender,
Class and the Nation in the Formative Years of Contemporary Dance
Education in Greece. Research in Dance Education, 276-290.
Valdés, J. K., & Pikalo, P. (23.. november 2016). Sodobni ples. Pridobljeno iz
http://www.sodobniples.si/datoteke/dsps/CIRKULARKA_4.pdf
Zagorc, M. (2006). Ustvarjanje z ritmom in gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fakulteta za
šport, Inštitut za šport.
50
PRILOGE
Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK
Draga učenka, dragi učenec,
sem Kaja, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri predmetu
Didaktika glasbene umetnosti pišem magistrsko nalogo. Pri pisanju naloge
potrebujem tvojo pomoč. Naprošam te, da odgovoriš na spodnja vprašanja in mi
tako pomagaš pri raziskavi moje magistrske naloge. Vprašalnik je anonimen in bo
uporabljen izključno v raziskovalne namene.
Na vprašanja odgovoriš tako, da obkrožiš odgovor pred podatkom, ki je zate
najbolj značilen.
1. Spol
a) ženski b) moški
2. Kateri razred obiskuješ?
a) 3. b) 4. c) 5.
3. Na prvem posnetku sem prepoznal/a:
a) Balet b) folkloro c) sodobni ples
4. Po čem si ga prepoznal/a?
a) Po glasbi
b) Po oblačilih
c) Po načinu gibanja
d) Drugo:________________
5. Na drugem posnetku sem prepoznal/a:
a) Balet b) folkloro c) sodobni ples
6. Po čem si ga prepoznal/a?
a) Po glasbi
b) Po oblačilih
c) Po načinu gibanja
d) Drugo:________________
7. Na tretjem posnetku sem prepoznal/a:
a) Balet b) folkloro c) sodobni ples
8. Po čem si ga prepoznal/a?
a) Po glasbi
b) Po oblačilih
c) Po načinu gibanja
d) Drugo:________________
9. Ali rad/a plešeš?
a) Da b) ne
10. Obiskujem plesno šolo ali plesne tečaje:
a) Folklorno skupino
b) Plesno šolo
c) Baletno šolo
d) Plesni krožek v šoli
e) S plesom se ne ukvarjam
11. Ali si že bil/a na kakšni predstavi sodobnega plesa?
a) Da b) ne
12. Ali si že plesal/a sodobni ples?
a) Da b) ne
Obkroži številko pred podatkom, ki je zate najbolj značilen.
(1 – se ne strinjam, 5 – zelo se strinjam)
13. Ples je umetnost. 1 2 3 4 5
14. Ples je razvedrilo. 1 2 3 4 5
15. Pri sodobnem plesu mi je všeč
gibanje plesalcev.
1 2 3 4 5
16. Pri sodobnem plesu me pritegne
glasba.
1 2 3 4 5
17. Všeč mi je, kako so sodobni
plesalci oblečeni.
1 2 3 4 5
18. Želim si plesati sodobni ples. 1 2 3 4 5
19. Pri pouku glasbene umetnosti bi
morali imeti več vsebin sodobnega
plesa.
1 2 3 4 5
20. Sodobni ples sem spoznal preko
različnih TV oddaj.
1 2 3 4 5
21. Sodobni ples je primeren samo za
otroke moje starosti in ne za odrasle.
1 2 3 4 5
22. Kako rad/a plešeš?
a) Sam/a
b) V paru
c) V skupini
23.Najraje bi plesal/a:
a) Balet
b) Sodobni ples
c) Folkloro
Zahvaljujem se ti za sodelovanje.