Ali89zrcali68?Literarnainteoretskaavantgardavvajizasvetovniprevrat20.2.2020
Številka:05/2020
Avtor:
MarkoJuvan
MnožicaštudentovpredFilozofskofakultetonaAškerčevicestivLjubljani,foto:EdiŠelhaus,hrani:MuzejnovejšezgodovineSlovenije
Obletnicezgodovinskihdogodkovsossvojimiceremonijami,spominskimi,dokumentarnimiinzgodovinopisnimiprispevkiinpoplavomedijskihobjavritualkulturnegaspomina,skaterimsevzdržujedružbenavez.Obletničnoobujanjepreteklostivnovihinkonfliktnihosvetlitvah,vpetihvpolitikespominjanja,obenemponujapriložnost,danaozadjuminulegauzremoprotislovnostsvojesedanjosti.VminulihdvehletihsejetakonaSlovenskeminposvetuzagnalobratintelektualneinmedijskeprodukcije,kijeobeležilpetdesetletnicoglobalnegaštudentskegagibanjazvrhuncemvpariškemmaju1968intridesetoobletnicopadcaberlinskegazidunovembra1989.Vbojezainterpretacijoobehsvetovnozgodovinskihdogodkovposegatudipričujočizapis.Pridružujeseprizadevanjemprepoznatiprocese,kisonadružbenem,literarneminteoretskempodročjuobeobletnicipovezovalivznamenjukontinuitetinprelomov,obenempadoločilinašdanašnjisvet.
SvojpremisleknavezujemnakonferencoOdmaja1968donovembra1989:Transformacijesveta,literatureinteorije(https://maj68.zrc-sazu.si/),kismojonovembralanivokviruraziskovalnegaprojektaoteorijiinliteraturivštudentskemgibanjuorganiziralinaInštitutuzaslovenskoliteraturoinliterarnevedeZRCSAZU.Vsvojiraziskaviposegamovpreučevanjeposkusaštudentsko-delavskesvetovnerevolucijeinnjenepoznejšeusodezobravnavodvehdoslejzanemarjenihvidikov–literarnegainperifernega.Vospredjujevprašanje,kakojeleto1968,kimujetransformacijasvetadozdevnospodletela,privedlodoleta1989,kipajesvettransformiralotako,dajerazglasilokonecutopije,kijenavdihovalaleto1968.Drugotemeljnovprašanjeje,kakostasezrevolucionarnimdružbenimvretjempovezovalimodernističnaliteraturainradikalnateorija.Kakšnovlogostaimelipritemrazlikimedmetropolamiinobrobjisvetovneknjiževnostioziromamedkapitalističniminsocialističnimsvetom?
Nemorebitidvoma,dastasekritičnateorijainmodernistična,neoavantgardnaliteraturapovezalisprotestništvom,kisejezunajokvirovinstitucionaliziranepolitikeinstarelevicevšestdesetihinsedemdesetihletih20.stoletja,tj.v»dolgemletu1968«(RobertVinen),zavzemalozapreoblikovanjekapitalističnegasvetovnegasistemainnjegovesocialističnealternative.Vidensegmentnovolevičarskefrancosketeorijeinneoavantgardneliteraturetegaobdobjajevrevolucijipesniškegajezika,razbitjumeščanskihumetniškihkonvencijinsprevrnitvietabliranihkulturniškihhierarhijiskalpoti,kakoprekobratavmišljenjuindiskurzurevolucionarnopreobrazitizahodnodružbo.TovrstnetežnjevParizu(DebordovoSituacionističnointernacionalo,SollersovTelQuelterfrancoskistrukturalizem)indrugihkapitalističnihmetropolahjemogočeprimerjatissocialističnoLjubljanoinzdrugimimestisocialističneliterarnepolperiferije,naprimerzBeogradominPrago.SlovenskaneoavantgardnaskupinaOHOinljubljanskašolateoretskepsihoanalizestameddokazi,dasoravnoperifernaokoljaspričo»imaginacijskebližinerevolucije«(PerryAnderson)inposebnostiv»kombiniraneminneenakemrazvoju«(Warwickresearchcollective)uspešnoprenovilamodernizem,kisejevzahodnemjedrupomnenjuFredricaJamesona,AndersonainFrancaMorettijapodrugisvetovnivojnižeakademiziralinpoblagovil.
Slovenskeneoavantgarde,gibalopospešenegainsinkretičnegaliterarnegarazvoja,sosprejemalesočasnepraksezahodnihmetropol,askoziperspektivo,tradicijo,ideologijoinizkušnje,kakršnejeoblikovala»vmesnaperifernost«(StevenTötösy)geoprostoramedinteresnimisferamiimperijev.VobdobjuhladnevojnejeimelatakpoložajneuvrščenaJugoslavijazunikatnimgospodarsko-političnimsistemomsocialističnegasamoupravljanja,hibridomkonkurenčnihmodelov
obehvelesil.Medslovenskimimodernističnimitokovivčasuštudentskegagibanja,kotsoludizem,reizem,konkretnainvizualnapoezija,eksperimentalnogledališče,noviromanalipolitičnametafikcija,jeizstopalaintermedijskadejavnostskupineOHO(1966–1971).Napodlagisvojihteoretsko-umetniškihkonceptovjeskupinasnovalaperformanse,ready-madeizdelke,konkretnoinreističnopoezijo,risbe,stripe,land-artinnenazadnješesvoježivljenjevkomuni.Ohojevcisospristopom,kijesrediščnostčlovekazamenjalskatalogiziranjemstvari,bitijinnarave,zbudilizanimanjepoJugoslaviji.Njihovosvetovnorelevantnostjeleta1970potrdilaglobalnametropola:uvrščenisobilivpreglednorazstavoavantgardvMuzejumoderneumetnostivNewYorku.
Vrevolucionarnihšestdesetihletihsijezastatus(revolucijske)avantgardepolegumetnosti,kiježesamauporabljalateoretskekoncepte(slovenskiludizemnaprimerstrukturalističnoteorijotekstainigreoznačevalcev),prizadevalatudistrukturalističnamisel,denimoPhilippeSollersvpariškirevijiTelQuel.Teoretikislovenskegastrukturalizma,kisobilinatekočemssodobnimfrancoskimdogajanjem,sosprvasledilivzoruzavezništvaruskihformalistovsfuturističnimiumetnikiizobdobjaoktobrskerevolucije.Preobrazbadružbejebilatakoskupenprojektpolitičnih,literarnihinteoretičnihavantgard;delilesositudimedije,naprimerTribunoinProbleme.Doleta1975pasoSlavojŽižek,RastkoMočnik,BracoRotarindrugilacanovskisemiotikipretrgalizliteraturoinsepredstavilikotedinapristnaavantgarda.Svojoteorijosorazumelikotprivilegiranirevolucijskiagens,kijeupravičennadaljevatikritikoneleuveljavljeneliteraturekotnacionalneinmeščanskeustanove,temvečtudineoavantgard,kisotakšnotradicijodemontirale.Ljubljanskilacanovskikrogjezavrnilrevolucionarni»romantizem«slovenskeneoavantgardneliterature,karspominjanaleninizemTelQuelavrazmerjudoštudentovinnjihovihliterarnihpodpornikov(otemporočanovaknjigaBorisaGobilla).
PodobnokotumetniškiOHOjetudiljubljanskateoretskaskupinassvojimsinkretizmomustvarilaperifernoinovacijo,pomenljivonasvetovniravni.NikolaDedićmeni,dasobilislovenskipoststrukturalistiizjemni,kerjimjejugoslovanskapolitikadopustilarevizijomarksizma,temeljauradneideologije,intoizperspektive,kibijovVzhodniEvropiobsodilikotformalistično.SprvaperifernateorijaProblemov-Razpravjesstrukturalističnoformalizacijomarksizmavpeljalaizvirnimodellacanovskedružbenekritike.TajeoddevetdesetihletnaprejpoŽižkovizaslugiosvajalasvetinpostalacentralnareferenca.
Kosejezzlomomštudentsko-delavskegagibanjaizteklatudizadnjafazaliterarnegamodernizma,jevosemdesetihletihnastopiloobdobjeneoliberalnesvetovnehegemonije.Vjedrihsvetovnegasistemastasledilapostmodernizemvestetikiinneokonservativizemvpolitiki.VSlovenijiindrugihjugoslovanskihrepublikahsozadnjisezonimodernizmasledilizlomsamoupravnegaeksperimenta,krvavrazpadfederacijeinnastanekneodvisnihdržavnaslednic,kijihjepostopnokooptiralsvetovnisistemkapitalizma.
Leto89jevidetikotzrcalnaslikaleta68.IkoničnopostavljanjebarikadvParizujenadomestilemblematičenpadecberlinskegazidu.Nekdanjiradikalniideologisosespremeniliv»novefilozofe«,medtemkososerevolucionarniyippijipreobrazilivyuppije.Nekdanjiborciprotiestablišmentusosevključilivpolitičneelite.Neoliberalizem,kijenavideznosicerizpolnilštudentskezahtevepoindividualnihsvoboščinah,jerazglasilsvetovnozmagonadkomunističnimtotalitarizmom,prektransnacionalnihkorporacijomajalnacionalnedržave,dereguliralinglobaliziralgospodarstvo,atomiziraldružboinzvseprisotnostjogovoraočlovekovihpravicahinkulturnihidentitetahzastrlrazredneantagonizme.Zdise,dajetasvetovniredvkalizatrlvsakoalternativo,kibiselahkonavdihnilaizspominanamaj68.TodaGiovanniArrighi,TerenceK.HopkinsinImmanuelWallersteinsopredčasompokazali,dajeleto1989vendarlenadaljevanjeleta1968,»vaje«svetovnerevolucije.Spontanovzniklagibanjapostindustrijskegadelavskegarazredainnoveinteligence,kisovšestdesetihletih»vadila«bojprotiasimetrijamsvetovnegasistema,nadaljujejosvojspopadtudivosemdesetih,agaprilagajajopropadusovjetskegasocializma,zatonuzahodnesocialnedržaveinpremočiglobaliziranihfinancnadpolitikaminacionalnihdržav.
Civilnadružbaosemdesetihletssvojimiekološkimi,feminističnimi,LGBT,antirasističnimiindrugimigibanjinebibilamogočabrezizkušenjdolgegaleta68.Pravtakonebimoglibitipričaantiglobalističnimprotestomnovegatisočletja,kakršenjebil»OccupyWallStreet«.Vkontrakulturijepankradikaliziraluporništvorokerjevprejšnjegeneracije.Post-avantgarde,kakršnajeNeueSlowenischeKunst(NSK),sobileneposredenodgovornaradikalizemnjihovihneoavantgardnihpredhodnikov.Inkončnonemorebitidvoma,dakritičnateorija,skaterolacanovska»trojka«izLjubljanedanesposvetovnihmetropolahpresojaglobalnapolitičnavprašanja,izhajaizobrobnegaintelektualnegalaboratorijašestdesetihlet.
NakonferenciOdmaja1968donovembra1989jeGáspárMiklósTamáspokazal,daještudentskemugibanjuinkritičniteorijiuspeloomajatiburžoaznodružbo,nepatudikapitalizma.Tadaneskrizamnavkljubtriumfiratudizunajburžoaznedružbeindemokracije.MedtemkotjepoLevuCentrihumeddrugosvetovnovojnoslovenskikomunističnipartijiuspelozdružitilevičarskeskupinevnarodnoosvobodilno-revolucionarniprojekt,kimujealternativakapitalizmunazadnjekatastrofalnospodletela,sovosemdesetihletihleninističnopartijskodisciplinonadomestilapluralnacivilnodružbenagibanja.Atasoemancipiralaleintelektualce,napatudidelavstva.Vprvemprimerujeteorija,takoCentrih,zapolitičniangažmaplačalazvulgarizacijo,vdrugempazmarginalizacijo.AlešGabričjeugotavljal,daseslovenskiintelektualci,kisoleta1968prišlinavzkrižzvladajočostranko(tajejavnopolemikodonekemeredopuščala),vosemdesetihletihnaizkušnjoštudentskegagibanjanisosklicevali,sajsozasledovalidrugecilje,zlastinacionalne.
Vlogoteoretskihkoncepcijvdolgemletu1968jetematiziralJernejHabjan.KljubvplivuSartrovegainMarcusejevegahumanizmanaštudenteinodsotnostifrancoskihstrukturalistovnaprotestihpolitikaspominanamaj68kanonizira(post-)strukturalizemnaračunhumanizma.Todamiselleta68jepoHabjanutrebaiskativMaovirevizijiMarxainŽižkovem
zasukuHeideggerja.NasprotnojeZdravkoKobefrancoskimstrukturalistominlacanovcemočital,dasosedistanciraliodrevolucionarneakciještudentov.Njihovamiselsejeodtrgalaodrealnihrazmerijinpostalaideologijamodernegasrednjegarazreda,medtemkosoizkoriščaniostalibrezpraveteorije.EmilianoAlessandronijeobravnavalidejetransformacijskegapotencialaliteraturevdelupesnikainmarksističnegaintelektualcaFrancaFortinija.Njegovadialektika,kimujebilapodlagazaestetskesodbe,sejevdevetdesetihizrazilatudivnjegovipolitiki,sposegomvpolemikoozalivskivojni.
Sštudentskimgibanjemstapovezanafeminizeminekologizem,kistazaznamovalacivilnodružbenagibanjaodosemdesetihletdodanes.VarjaBalžalorskyAntićjemenila,dajefrancoskoštudentskogibanjesicerbilopretežnomoškazadeva,ajezaradisvojedecentriranepolitičnostirazvilomočnofeminističnokrilo.Steorijoinpraksoécriturefemininesoavtoricesvojospolnostigmatiziranostpreobrnilevemblemestetskeinovacije.BranislavaVičarjevpesniškemaktivizmuJuretaDeteleodkrilakritikoantropocentrizmainspecizma,podprtostenkočutnoekološkozavestjo.NadrugistranijeBranislavJakovljevicopozorilnazametkenovedesnicevSrbijiinFrancijipravokrogleta1968(DragošKalajić,JuliusEvola,AlainDeBenoist);tedajjebiltovrstnidiskurzšeekscesen,ajedodanesprešelvmainstream.
Premikemedletoma1968in1989vslovenskiinjugoslovanskiumetnostistaobravnavalaMiškoŠuvakovićinLevKreft.Kreftjepostsocialističnopotrošništvorazlagalkotrazvojetikeugodjaleta68.Ponjegovemjeodporliterarnegeneracije68donacionalnegakanonazamenjalprojektgraditvenacionalnedržavevosemdesetihletih.Slovenskaalternativnakultura(zlastiNSK),nastalaobrazpadanjusocialističneJugoslavijeinvkritičnirazdaljidonacionalizmakulturniškeinteligence,jevregijipoKreftuodigralapomembnejšovlogoodslovenskeliteraturešestdesetih.TudiŠuvakovićjeoznačilestetsko-političnerazlikemedskupinoOHOinNeueSlowenischeKunst.SkupinaOHOjenavrhuncusocialističnegamodernizmadelovalasubverzivnovpoljumedpesniškimreizmom,artepovera,procesualnoumetnostjoinkonceptualizmom.NjenoteoretskozaledjesobiliMarcusejeva»novasenzibilnost«,(post)strukturalizeminžetudinewage.GibanjeNSKjeizšloizpostmodernizma,sovjetskegasocarta,pankainindustrijskegaroka.TransgresivnostjeNSKradikaliziralzambivalentnimireferencaminatotalitarnerežime;oprlsejenaljubljanskoteoretskopsihoanalizo.
Večprispevkovjeobravnavalomodernističnesmerivslovenskiknjiževnosti.HeterogenostnjihovepoetikejenatančnoraziskalaIrenaNovakPopov.MarijanDovićjepredstavilreizem,smervpoeziji,proziinlikovniumetnosti,kijezavrnilaantropocentrizeminraziskovalaestetikopredmetnosti.DarjaPavličjerazložilaludizem,kijetemeljilnanačelihigre(mdr.tudiderridajevskeigreoznačevalcev)inznjorušilnacionalnikanon.KaitlynTuckerjeosvetlilapolitičnekonflikte,kijihjesprožilataizzivalnoparodičnaprodukcijaštudentskegeneracije.AndrejTomažinjeobrazcepurevijeProblemikomentiralomenjenooddaljitevlacanovsketeoretskeavantgardeodsvojeliterarno-umetniškevrstnice.Razvojprotagonistoveksperimentalnegagledališčašestdesetihlet(LadoKralj,DušanJovanović)vpoznejšeinovatorjeslovenskihgledališkihinstitucijjezanimalGašperjaTroho.
MereridPuwDaviesjeobravnavalazahodnonemškoprotestniškokulturošestdesetih,kijesegalaodgrafitovinletakovdoagitpropovskepoezijeinavtobiografskeproze.Čepravsejetakulturanavezovalanaavantgardeinvisokoliteraturo,jezaradiantiliterarnostiteorijonašlašelevEnzensbergerjevihesejih.CharlesSabatosjeorisalobdobje»normalizacije«naČeškoslovaškem,kakorsogatematiziralipisatelji,nagrajenizvilenico.ObdobjemedzasedboČeškoslovaške1968inžametnorevolucijo1989jebilosicerrepresivno,ajespodbudiloporastmednarodnegazanimanjazačeškoliteraturo.MatteoColombijeprimerjalčeškoslovaškainjugoslovanskacivilnodružbenagibanjamedletoma1968in1989naprimerukoncepcijeparalelnegapolisaVáclavaBende,kijevosemdesetihletihnavdihnildisidentskoListino77.ZnačilnosejetudiBendapoletu1989spreobrnilvkonservativneganeoliberalca.
Študentskogibanjeježesprotitematiziralaliteratura.Takogajepomagalavpisativkolektivnispomin.AlenkaKoronjeslovenskedrameinromane,napisanemedsamimgibanjemaliizspominovnanj,razložilanasociokulturnemozadjuinrazčlenilanjihovepripovednepostopke.
SimpozijOdmaja1968donovembra1989jebilleedenvnizuznanstvenihsestankov,prireditevinmedijskihkampanj,vletih2018–2019posvečenihspominunaprelomnedogodkedvehzrcalnihlet.Konferencajeizpostaviladialektikokontinuiteteindiskontinuitetemedšestdesetimiinosemdesetimileti,kakorsekažezvidikovliterature,teorijeinsvetovnegasistema.Izkazaloseje,daprocesi,zgoščenivletnicah68in89,določajoglobalnodanašnjostinkot»vaja«svetovnerevolucijeobenemnakazujejomožnostizanjenopreseganje.Mordajepravzaradinjenegaproblemskegafokusaslovenskimedijisplohnisobilipripravljenizaznatiinprepoznatinjenihsporočil,čepravjepotekalavdnevih,kososicerobilnoporočalioobletnicipadcaberlinskegazidu.
DOI:https://doi.org/10.3986/alternator.2020.05(https://www.alternator.science/sl/daljse/ali-89-zrcali-68-literarna-in-teoretska-avantgarda-v-vaji-za-svetovni-prevrat/)
https://www.alternator.science/sl/daljse/ali-89-zrcali-68-literarna-in-teoretska-avantgarda-v-vaji-za-svetovni-prevrat/
